GLASILO TEKSTUNE TOVARNE NOVO MESTO Jm NOVOTEKS ŠT. 5-leto Vlil-APRIL 1980 Ob obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnem prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem NOVOTEKS A! J Uredništvo Poročilo izdajateljskega sveta Na sestanku izdajateljskega sveta našega glasila smo pregledali dosedanje delo in se dogo-vaijali za delo vnaprej. Ugotovili smo, da je izdajateljski svet skupno z uredniškim odborom v sedanji sestavi poskrbel, da so vsak mesec pravočasno izšle številke našega glasila in da je naše glasilo pridobilo na kvaliteti posredovanih informacij. Tako je letos izšlo že pet številk našega glasila, kot je razvidno v spodnji tabeli. Čeravno opravlja uredniški odbor in izdajateljski svet to delo ob svojem delu in nimamo poklicno usposabljenega informatorja v delovni organizaciji, izhaja časopis zdaj redno, kar prej ni bil slučaj. Nikakor pa nismo zadovoljni z delom. Naše glasilo bi bilo lahko neprimerno boljše, kvalitetnejše ter za bralce privlačnejše, če bi se vsi v polni meri zavedali, da je to glasilo naše in daje le od našega sodelovanja odvisna tudi vsebinska plat objavljenih prispevkov. Na eni izmed prvih sej izdajateljskega sveta smo obravnavali predlagane delavce, ki so jih izbrali v TOZD kot organizatorje informiranja oziroma informatorje. Ti naj bi organizirali mrežo dopisnikov v posameznih oddelkih TOZD. Verjeli smo, da bo tako zastavljeno delo informacijske službe učinkovito. Na žalost pa je praksa pokazala, da to ni tako. Nekateri TOZD, kot so konfekcija Novo mesto, Vinica in Trebinje ter predilnica v Metliki, svojega dela na opravljajo tako kot je želeti. Verjetno v teh TOZD ni problemov niti uspehov, o katerih bi bilo prav, da zvemo zanje tudi mi, ki ne poznamo priza- devanj posameznikov za uspehe celotne delovne organizacije. Prav tako je izredno malo prispevkov tistih odgovornih delavcev Novoteksa, ki imajo pregled na določenem področju dela, se ubadajo z različnimi problemi, v fazi naslanjanja ali izvrševanja teh nalog pa molče. Mar ti tovariši menijo, da neposredne proizvajalce in sa-moupravljalce to ne zanima?-Pa vendar smo v naših dokumentih napisali, da je informiranje dolžnost in pravica vsakega delavca. Izdajateljski svet Novoteksa je sprejel nalogo, da bomo letos posvetili posebno pozornost poleg ostalih aktualnosti vsem pomembnim družbe-nopolitičnim obletnicam, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Menim, da dosedanje številke našega glasila to tudi potrjujejo. Poseben poudarek bomo namenili vsem planskim dokumentom, stabilizacijskim ukrepom, delegatskemu delu, delu družbenopolitičnih, samoupravnih in drugih društvenih organizacij in še marsikaj. Ob 30. obletnici delavskega samoupravljanja v Novoteksu naj bi izšla posebna številka, osvečena temu pomembnemu ogodku. Na straneh našega glasila mora biti bolj kot doslej zastopana problematika posameznih TOZD. Zato uredništvo našega glasila apelira in zadolžuje OOZS, da pridobijo vsaka za svoje področje, tam kjer to delo še ni steklo zadovoljivo, aktiv informatorjev. Upravičeno menimo, daje vsaka TOZD močno zainteresirana, da le-ti aktivno sodelujejo s prispevki iz svojega okolja. Prav tako kot sindikat pa bi morali biti močno zainteresirani samoupravni organi, ki bi redno poročali o delu samoupravnih organov, delegacij in raznih komisij, razen teh pa tudi poslovodne strukture, ki naj bi zagotavljale pravočasno in aktualno vsebino informacij že v fazi nastajanja nekega dogodka. Vsi moramo vedeti, da je pravočasna, objektivna in razumljivo napisana informacija močno orožje osveščenosti delavcev in pomoč delegatom pri samoupravnem odločanju. Vsak prispevek naših delavcev, kakor iz sedanjega trenutka tako tudi iz preteklosti, je dobrodošel. Mlajše delavce bo zanimalo, kako se je delalo nekoč, ko ni bilo ničesar in je Novoteks tako rekoč zrasel iz nič v veliko, sodobno in ugledno delovno organizacijo. Z veseljem bomo objavljali dogodke iz preteklosti, saj ti ne bi smeli iti v pozabo. To je nekaj misli, ki jih je izdajateljski svet na svoji zadnji seji obravnaval. Skozi ves čas razprave je bilo čutiti veliko odgovornost in željo sveta za boljšo informiranost in seznanjenost delavcev o vsem, kar se dogaja v Novoteksu, pa naj bo to v Novem mestu, Metliki, Vinici, Trebinju ali v številnih mestih, kjer so naše trgovine. Predvsem pa bi morali poskrbeti, da bi dopisovali o vsem tistem, kar delavca neposredno prizadeva in kar bodo odbrav-navali samoupravni organi. Delavec nima samo pravice biti obveščen, ampak ima tudi dolžnost obveščati o vsem tistem, kar ve, pa drugi ne vedo. Torej obojestranska pravica, pa Temeljna pravica vsakega delavca, zapisana v ustavi je, da je obveščen o vsem, kar se dogaja v oddelku, temeljni organizaciji združenega dela in organizaciji združenega dela. Informiranje je sestavni del samoupravljanja in demokratičnih odnosov, način za spoznavanje in usklajevanje različnih interesov, preprečevanje konfliktov in način za boljše sodelovanje zaposlenih, za razvijanje moralnih vrednot in končno za poglabljmje samoupravljav-skega znanja. tudi obojestranska dolžnost. Ce bomo tako razumeh našo pravico in našo dolžnost, potem bo naše glasilo odigralo svoje poslanstvo in naša obveščenost bo takšna, kakor nam to narekujeta ustava in zakon o združenem delu. Prepričani smo, da se bomo delavci zavedali pravic in dolžnosti in da se bomo preko oblik informiranja, ki jih imamo in ki jih bomo še imeli, usposabljali za odgovorne naloge soustvarjalcev lapšega jutrišnjega dne. D. K. Lani: 14.351 porok v Sloveniji Po podatkih Zavoda SRS za statistiko se je lani rodilo v Sloveniji 31.070 otrok, mrtvorojenih otrok pa je bilo 178. Umrlo je 18.168 oseb, od tega 471 dojenčkov. Porok je bilo 14.351, razvez pa 2241. Priznanj očetovstva je bilo lani 2702, 102 otroka pa sta bila posvojena. Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji je znašal lani 12.902 osvbi in je najvišji v zadnjih petih letih. Tudi število živorojenih otrok je najvišje po letu 1975. V novomeški občini že 10.766 zaposlenih žensk Lani novembra je bilo v občini Novo mesto zaposlenih 23.631 ljudi (ali 85 manj kot oktobra lani oz. 705 več kot novembra 1978). Od tega je bilo zaposlenih žensk že 10.766 ali 45,6 odst. vseh zaposlenih, to pa je hkrati za 484 več kot novembra 1978. — Povprečno število zaposlenih v lanskih 11 mesecih je znašalo 23.232, kar je za 4 odst. več kot v enakem predlanskem obdobju. Od tega je delalo v gospodarstvu 20.215 in v negospodarstvu 3416 ljudi. 'Pžegded n a to.beQ.ci o inf)o£ni.iZan(u p£ekx> gdosiOa dedovne ožgcvnizaciie O v-o E K 5 ŠTEVILKA GLASILA MESEC ŠTEVILO STRANI ŠTEVILO DOPISNI- KOV ŠTEVILO PRISPEVKOV PO TOZD ŠTEVILO RISB ŠTEVILO SLIK PREDIL. TKANINA KONF. I KONF. II KONF. III TRGOVI. DSSS SKUPNO 1 Hanu-J a£ 8 11 1 4 10 15 4 □ 2 -tebžu J ~o£ 8 3 4 4 16 3 zfebžu ~a£ 12 15 1 4 1 1 15 22 13 4 12 16 6 1 15 22 4 6 5 Apdd 16 20 3 3 1 18 25 6 12 Tehnološke novosti na mednarodnem sejmu strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo-VUKONTRI 80 Če že na začetku v kratk odstotkih ocenimo VUKONTRI, lahko rečemo, da se po kvaliteti in obsegu prikazane tehnologije ne more vzpo-rejevati s podobnimi razstavami v zahodni Evropi. Je pa zadosti obsežen in kvaliteten, da se ugotovi, v katero smer in s kakšno dinamiko gre razvoj konfekcijske in trikotažne tehnologije. Interesno področje za nas, konfekcionarje, je bilo v glavnem usmerjeno v tri osnovna tehnološka področja: — tehnologijo krojenja, — tehnologijo na področju proizvodne avtomatike, — tehnologijo likanja. 1. Na področju tehnologije krojenja je bil v nekaj zadnjih letih narejen velik napredek na dveh področjih: — na avtomatizaciji samega dela, da se ne uporablja več delavčevo fizično moč in znanje, ampak samo znanje, ki je pogojeno z uvajanjem računalniških in procesnih sistemov za to področje. Razvoj elektronike in računalništva na tem področju je toliko napredoval, da pride v poštev le strokovna delovna sila. Rezultat tega je, da se je število zaposlenih v krojilnicah zmanjšalo za 2 — 3 krat. Ta tehnologija je zelo draga, praktično desetkrat dražja od klasične tehnologije. Prednosti nove krojilne tehnologije so na področju racionalizacije časa in materiala tako očitne, da je vsak dodatni komentar odveč. Na področju kvalitete sploh ni primerjave, ker se vse 100% kvalitetno odkroji. Toda takšna tehnologija potrebuje boljše delovne pogoje kot so naši. 2. Razvoj tehnologije na področju šivalnih avtomatov. Novost je, da so delno bolj tehnološko izpopolnjeni. Bistven napredek pa je v tem, da novi šivalni avtomati potrebujejo 100 % manj delovne površine kot tisti šivalni avtomati, ki so šli na trg pred 6 ali 8 leti. To velja predvsem za široke avtomate (obšivanje, šivanje ravnih šivov, našivanje žepov). Vsi šivalni avtomati so velika prednost za vsakega konfekcionar-ja, če ima specializirano proizvodnjo, ker vse to skupaj daje večjo produktivnost in bistveno boljšo kvaliteto. Ta dva elementa dasta boljše delovno vzdušje zaposlenih v neposredni proizvodnji. Te tehnologije — krojilne kakor tudi šivalne in likalne, se ne splača nabaviti, če niso izpolnjeni naslednji pogoji: — specializacija proizvodnje (velja za šivalne stroje), P — delovni pogoji — postranski, — vzdrževalni kader. To je odprt problem ne samo za konfekcionarje, ampak tudL za druge gospodarske aktivnosti, ker nam na tem področju! kadrovska politika bistveno zaostaja (pa tudi nagrajevanje). 3. Na področju likalne tehnologije, ki je bila za nas posebej zanimiva, ugotavljamo, da zaenkrat nimamo rešeno ne prostorsko ne tehnološko vprašanje. Ubadamo se z zastarelostjo opreme za dolžinsko likanje, ter z neustrezno rešenim likanjem zgornjih oblačil, ter okroglega likanja hlač. Novosti na tem področju se relativno počasneje razvijajo kot na področju krojilne in šivalne tehnologije. Bistven napredek je narejen na področju tehnologije, ki omogoča zelo kvalitetno likanje vseh vrst konfekcijskih izdelkov, neglede na obliko tkanine in izdelka ter na surovinski sestav. Bistveno so tehno- loško izpopolnjeni programato-rji za regulacijo pritiska in pare. Sklep ob takih ugotovitvah je. da se tehnologija na tem področju razvija v smeri izboljšave kvalitete, ker je to zadnja faza v tehnološkem postopku pri proizvodnji konfekcijskih izdelkov. K. M. Izrečeni disciplinski ukrepi V OBDOBJU OD 27. 12. 1979 do 26. 2. 1980 Ukrep prenehanja delovnega razmerja je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline: 1. Luciji Gligorič (1950), delavki TOZD Konfekcija, ker je od 16. 10. 1979 ne prihaja več na delo niti svojih izostankov ne opraviči 2. Nevenki Duranovič (1957), delavki TOZD Konfekcija I. Novo mesto, ker od 12. 10. 1979 ne prihaja več na delo. 3. Nikoli Reba (1943) delavcu TOZD Tkanina, ker je bil zaloten pri odtujitvi 4 kosov blaga v količini 22,20 metrov ter enega plastičnega soda. 4. Marjanu Kostrevcu (1929), delavcu DSSS, ker je neopravičeno izostal z dela šest delovnih dni Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta. Na druga dela oz. naloge za določen čas je bil razporejen: Izidor Mrvar (1930) iz TOZD Tkanina, ker je samovoljno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizaci- jo ter odšel domov. Kadar gaje predpostavljeni opozoril na neopravičene izhode, seje razjezil in namerno razbil steklo na pisalni mizi v obratni pisarni, za kar je bil tudi materialno odgovoren. JAVNI OPOMIN 1. Francu Ilijašu (1948), delavcu TOZD Tkanina, ker se je neprimerno obnašal do predpostavljenih in malomarno opravljal svoja dela oz. naloge. 2. Francu Regina (24. 6. 1932), delavcu TOZD Tkanina, ker je kljub večkratnem opozorilu predpostavljenih neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto. 3. Jožetu Zurcu (1933), delavcu DSSS, zaradi malomarnega poslovanja v skladišču pomožnega materiala in rezrev-nih delov, katerega posledica je bil inventurni manko. 4. Mirjani Maksimovič (1962), delavki TOZD Konfekcija, ker je na delovnem mestu opravljala privatna dela. 5. Vejselu Agoviču (1963), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. 6. Mirku Duranoviču (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je bil povzročitelj nereda v krogu tovarne. 7. Stanetu Purebru (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. 8. Cvetu Cujniku (1931), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. 9. Antunu Dabeluču (1952), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. 10. Mati Miškoviču (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker je dva dni neopravičeno izostal z dela. 11. Sreti Matiču (1961), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela in ker je bil povzročitelj nereda v prostorih menze. MARIJA HODŽIČ, iur. S sejma strojev ITMA-1979 PLETENJE Obisk sejma strojev v Hannovru za vsakega, ki dela na področju pletenja v tekstilni idnustriji, je izredno zanimiv glede na to, kar so nam predstavniki proizvajalcev strojev in strojne opreme za ple-tilsko industrijo pokazali. Skupna značilnost za vse proizvajalce je izreden dvig produktivnosti. To ugotovitev boj bolj ilustrira primer, da tovarna TERROT izdeluje stroje, ki proizvajajo šestkrat več kot pletilni stroji, kijih imamo v Novoteksu. Ta stroj smo si temeljito tudi ogledali: označba tega stroja je pod številko „TYP 11108” in ima 36 sistemov in približno 30 obratov na minuto. To je v primerjavi z našimi stroji 3-krat več sistemov in 2—krat večja hitrost pletenja, kar praktično pomeni 6-krat večjo proizvodnjo. Kopsi preje na tem stroju se ne nahajajo veči na nosilcu, ki predstavlja zgornji del stroja, ampak so kopsi na dveh posebnih nosilcih, ki sta postavljena poleg stroja. Ta sprememba je pravočasna zara-ai prevelike skupne teže preje, ki jo potrebuje stroj za normal- no obratovanje. V primerjavi z našimi stroji, ki so od istega proizvajalca, imajo novi stroji tudi druge izboljšave. Tako na primer je sprememba v vodenju niti (4-traka namesto 3), nato na odvečnem mehanizmu, indirekten zagon, ki omogoča ena-kovnejšo in mehkejše najvijanje pletenine, igle se gibljejo v popolnoma zaprtem kanalu itd. Podobne značilnosti ima tudi pletilni stroj, ki gaje predstavila firma „SULZER MORAT” s tem, da ima ta stroj 144 sistemov in hitrost 28 obratov na minuto. Ti stroji so predvideni v glavnem za delo s sintetičnim materialom. Pri krožno pletilnih strojih naj omenim še stroje za izdelavo umetnega krzna in stroj za izdelavo pletilnih jeklenih cevi. Stroje za izdelavo umetnega krzna so predstavili proizvajalci MLDMAN JACGUARD in KARL MAVER. Osnova za umetno krzno je pletena iz preje, samo krzno pa iz pred-preje. Vzorčni raport pri obeh proizvajalcih je praktično neomejen. Glede na število sistemov pa se zdi, da je v tej tehnologiji dlje firma KAREL MAVER. Adjustiranje — navijanje blaga na role za konfekcijsko predelavo Stroj za pletenje jeklene mreže nam je predstavila firma HARRV LUCAS; stroj ima 6 sistemov. Na ta stroj se da izdelovati tudi mreže iz plastičnih materialov. Posebej zanimiv stroj je predstavila firma LIBA. Pri tem stroju gre praktično za kombinacijo tkanja in pletenja (snutkovina). Stroj je izveden iz klasičnega osnu-tkovnega stroja (raschel). Osnova pri tem stroju je narejena iz zank (snutkovina), votek pa se dodaja kontinuirano s pomočjo nitnega vodila, ki je nameščeno preko celotne blagovne poti. Gostota votka se lahko poljubno naravnava. Fotoelektrične kontrolne naprave kontrolirajo Tf votek. Stroj'(TVA RSJ WW 803) je opremljen s štiribarvno izmenjavo votka. S tem se da vnašati štiri različne barve ali niti pri dvojnem votku, oziroma tri različne barve ali niti pri posameznem votku. Menjava votka se uporablja pnevmatično preko dveh programskih sklepnih mehanizmov z dvojno delujočimi cilindri na stisnjen zrak. Izbira niti ali barve, kakor tudi izbira vnašanja votka ali sestave votka sledi preko palčne karte z nasajenim stikalnim palcem (odmikačem). Nadalje je ta stroj opremljen z Jacqnard—mehanizmom za neskončne papirne karte. Jacqnard mehanizem je montiran nad pletilnim strojem. Dvig platin je s pomočjo vrvice. Delovna širina: 84’’ = 2134 mm, 125” = 3175 mm. Kapaciteta strojev, ki jih izdeluje firma „LIBA” in ki delajo na omejenem principu, je od 11,5 metrov na uro do 45 metrov. Teža tekočega metra blaga se giblje od 93 do 492 gramov. Kapaciteta stroja ni obratno proporcionalna v odnosu na težo tekočega metra blaga, ki se izdeluje, zaradi velikega razpona v finoči preje, ki se lahko uporabijo na teh strojih. R. N. Poprečno po 7153 din na zaposlenega V lanskem novembru je znašal poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v novomeški občini 7153 din. Bil je za 5,3 odst. manjši kot lani oktobra, a za 23,3 odst. večji kot v novembru 1978. V gospodarstvu je znašal lanski novemberski osebni čisti dohodek na delavca 6840 din, v negospodarstvu pa 9005 din. Glas predilnice -TO Tkanina Poglejmo malo v preteklost, šnje leto. Če bi opisali pre-nato pa v prihodnost! To naj bi teklost, bi bile novice oziroma bil začetek tega zapisa, kako in glasilo premajhno. Zato raje na-kaj smo se pogovarjali in kaj pišimo, kako smo startali v letu smo ustvarili v prejšnjem letu. 1980. Za leto 1979 moramo reči, da Za tekoče leto smo bili je delo v predilnici kljub po- pred dejstvom zmanjšati kg pre-manjkanju delavcev v dobri je. Kakor pri vsem, smo tudi organizaciji dela. S kakšnim tru- tukaj sprejemali planirane koli-dom smo to dosegli, pa smo čine, ki so bile določene za občutili vsi. No, leto je za nami, predilnico, to je količina, ki jo niso pa težave, na katere smo se mora novomeška predilnica ze kar navadili. izpresti. Kljub planu, ki je bil To naj bi se spomnili prej- postavljen zelo visoko in ki smo ga uspeh v prvih mesecih celo preseči, nimamo bojazni, da ne bi s prizadevanjem vseh zaposle-3741 zdravnikov nih v predilnici in v barvarni v 30 letih dosegli to, kar smo si začrtali za Osnovna naloga medicinske ^et0' ^ Je Pre<^ narrl1-fakultete v Ljubljani, ki je pred Žal pa to ne velja za vse. kratkim slavila šestdesetletnico Kakor povsod v obratih in v dela, je šolati in vzgojiti dobre- vsej delovni organizaciji se po-ga zdravnika. Na tem področju javljajo problemi previsoke bolje fakulteta v zadnjih 30 letih niške ter izostanka z dela dosegla velike uspehe, saj je —„plavih”, ali tako rečeno izšolala in napotila v zdravstve- neopravičenih izostankov. Zara-no dejavnost 2918 splošnih di tega trpi cela izmena — sku-zdravnrkov in 822 zobozdravni- pina, posameznik in cela organi-kov. Mnogi med njimi so postali zacija. Tukaj, pri tej zavesti priznani vrhunski strokovnjaki določenih delavcev, bo treba še in raziskovalci z mednarodnim precej narediti. Samo ne vem v ugledom. kakšnem smislu: ali v disciplin- V istem času je na fakulteti skem postopku, ali s kakšnim promoviralo tudi 300 doktorjev drugim ukrepom, znanosti, kar med drugim pove, Moram reči, da smo bili v da je fakulteta dejavno posegla predilnici pridni, kakor tudi v tudi v razvoj medicinske zna- barvarni. Zaradi nepazljivosti nosti. Njen prispevek jugoslo- nekaterih barvarjev ter zato, ker vanski in svetovni socialni in v stari barvarni ni avtomatike, medicinski misli potrjuje visoko je bilo vsako leto veliko ma-znanje in raziskovalne dosežke teriala nepravilno pobarvano, njenih strokovnjakov. Ta „pokvarjen” material (7 ton) se je dolga leta nabiral v Ne morem pa mimo moj-barvarni in predilnici in ni šel v strov in kadra, ki je v predilnici nadaljnjo predelavo. V letošnjih in v barvarni. Moram povedati, prvih mesecih smo ves ta mate- da je zainteresiranost in priza-rial ponovno previli in prebarva- devnost vseh zelo dobra, kar se li ter iz njega izpredli normalno odraža tudi pri doseganju plana. Prejo- ALOJZ BLAŽIČ Strokovno posvetovanje na sejmu VUKONTRI 80 in naprave v celotnem procesu proizvodnje konfekcije. Po uvodnem delu (izvolitev delovnega predsedstva) so udeležencem predstavili 5 tem. Od teh tem sta bili zanimivi samo dve; vse ostale so bile samo dolgočasno prebiranje gradiva, ki smo ga predhodno dobili. Verjetno je veliko prisotnih pričakovalo konkretne rešitve nekaterih problemov, napr.: organizacija, kvaliteta, transport. Toda kljub strokovnosti predavateljev nismo dobili na konkretne probleme odgovorov ob predavanju, čeprav so bili naslovi tem na oko zelo zanimivi. Zato menim, da bi morali odgovorni delavci pošiljati svoje delavce samo na taka predavanja — posvetovanja, o katerih bi se predhodno pozanimali in proučili njihov program. Ker taka predavanja niso poceni, menim, da bi se tudi na tem področju morali obnašati bolj stabilizacijsko. Po končanem posvetovanju smo si ogledali še sejem, s katerim smo bili zelo zadovoljni. Menim, da se danes še zmerom veliko več naučimo od gledanja novosti, kot pa od nezanimivega in dolgočasnega poslušanja. JOŽE KLOBUČAR Od 4. — 7. marca je bil v organizaciji Gospodarskega razstavišča III. mednarodni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo - VUKONTRI 80. Ob sejmu je bilo 5. marca posvetovanje za konfek-cionarje, ki je bilo zelo obširno. Predstavili so nam nove stroje Vtovarjanje blaga v kontejner za transport v Združene države Amerike - izvoz je tudi za našo delovno organizacijo kot za vso skupnost življenjskega pomena. Od ideje do uresničitve, od vlaknine do tkanine Vzporedno z industrijskim razvojem in porastom standarda neke družbe se razvija tudi kultura oblačenja, skratka razvija se moda. Ljudje, posebno ženske, žalijo, da so različno oblečeni, zato morajo modni ustvarjalci neprestano iskati nove ideje, kreatorji nove modele. Tudi surovine že dolgo niso več samo naravna vlakna, ampak uporabljamo razna umetna in sintetična vlakna. Res je, da marskdo še vedno želi nositi oblačila iz naravnih vlaken, vendar so ta precej draga. V Novoteksu v glavnem izdelujemo tkanine v mešanici polyester - volna. Zadnje čase uporabljamo večinoma domači polyester — ,,maklen”. Iz čiste volne izdelujemo nekaj gladkih tkanin za finajše hlače, ženske kostime in moške obleke. Največ priznanja na trgu je požel naš volneni double za ženske in moške plašče. Zaradi obsežnega programa v mešanici polyester - volna in posebnega programa za izvoz v ZDA v zadnjih kolekcijah ne desiniramo tkanine v čisti volni. Samo v izvoznem programu nastopa okoli 60 raznih barvnih odtenkov - predvsem melangeji (melanži), v domačem programu pa okoli 40 v mešanici in približno v 25 barvnih odtenkih v volni. Razen tega imamo približno v 60 barvnih odtenkih komodno barvnih tkanin v mešanici in volni. Program je obsežen, kar naši proizvodnji otežkoča delo in pravočasno izdelavo. Lažje bi bilo, če pro-gram ne bi bil tako obsežen, vendar se pa zaradi zahtevnosti trga in konkurence ni mogoče izogniti tako široki ponudbi. Kako pristopamo k izdelavi kolekcije, ki jo planiramo za poldrugo leto naprej? Vedeti moramo, da menjavamo kolekcijo dvakrat na leto, in sicer tkanine za pomlad—poletje ter jesen—zimo. Ostati brez dobre prodajne kolekcije bi pomenilo — ostati brez dela. Podatke o modnih tendencah dobimo iz raznih virov. Naročamo strokovne revije iz evropskih modnih institutov. / /v Predstavitev nove kolekcije kupcem Konstruiranje novih tkanin: od prvih zamisli do tkanine na pultu, ki jo ogleduje kupec, je dolga pot... Razen tega obiskujemo modne tudi oni svoje modele oblačil in sejme v evropskih centrih jih pravočasno ponudijo trgu. mode, pogovarjamo se s kupci Tu sem omenil, zakaj se z izde-in kreatorji. Zadnje čase prire- lavo vzorčnega blaga vedno jajo tudi doma vse več preda- mudi. Zato apeliram na vse vanj o modi in tudi na teh se delavce predilnice, priprave, nekaj pridobi. tkalnice in oplemenitilnice, ki Z a vsako kolekcijo se izdela 1 diko vplivajo na izdelavo vzor-program, kakšne tkanine bomo cev, da nam pravočasno izdela-delali glede na sezono, s kakšno jo vzorce in s tem zagotovijo številko preje, da bi dobili pri- pravočasna naročila, merno težino tkanin. Ta pro- Omenim naj še, da z izde-gram mora biti usklajen tudi s iavo kolekcije za sezono delo še sposobnostjo izdelave na po- zdaleč ni gotovo. Tu je še sameznih fazah tehnološkega vzorčno skladišče, kjer se pri-procesa. Nato sestavimo barvno pravljajo vzorčni katalogi, ku-karto za preje, ki bodo kasneje p0ni ter vsi kontra vzorci. Tako nastopale v kolekciji. Tu nasto- kupec, ko prejme naročeno hlapa že prva težava, če nam proiz- go, lahko s kontra vzorcem vodnja ne izdela naročene preje takoj ugotovi, ali je res prejel to pravočasno, kajti že mala za- kar je naročil, kasnitev se nam pozneje mašču- y desenituri se opremijo še je. kontrolne knjige ter proizvodne Kot sem že omenil, dobimo knjige z vso potrebno doku-predloge za novo sezono iz mentacijo za izdelavo tkanin, raznih virov. Največ se naslanja- Koje vse našteto gotovo, pa mo na italijansko modo, od tudi že med samo izdelavo ko-koder dobimo tudi modne vzor- lekcije, je potrebno razmišljati ce. Te analiziramo — dekompo- pa tudi že delati za naslednjo niramo in povzročimo z ozirom sezono, kajti čas nas vedno lovi. na naše barvne programe in Zelo na kratko sem opisal možnosti. delo v desinaturi. S tem prispev- Najprej izdelamo vzorčne kom sem vas hotel seznaniti z osnove na posebnem snovalu in delom, ki ga moramo opraviti, stkemo z menjavanjem barv po predno steče redna proiz- votku, često pa tudi veza- vodnja. Pot od zamisli do goto- vo-renče. Iz teh izbiramo naj- vega izdelka je dolga; čas, ki ga bolj uspele barvne kombinacije imamo na razpolago za uresni- in izdelamo kolekcije, katere čitev zamisli pa izredno kratek, ponudimo kupcem. Vsako sezo- Zato se moramo prav vsi potru- no, skupno z izvozom, skon- diti, da bi z upoštevanjem mo- s^ruiramo 200 do 250 renčev. de, želje trga in sposobnostjo Seveda niso vsi uspeli; izberemo izdelave glede na opremljenost le tiste najbolj uspele, tako da posameznih proizvodnih oddel- pride v izbor za domači trg kov pripravili takšno kolekcijo, okoli 100 renčev. Razen tega ki bo zadovoljila kupca, hkrati nastopa v kolekciji še približno pa, da bi bila ponudena kolekci- 20 gladkih tkanin raznih vezav, ja za sezono modna in konku- barv in težin. renčna. Takšno je naše delo in Čas za izdelavo kolekcije je taki so naši smotri, ki jih zasle- omejen; glede na to moramo dujemo. Od kolekcije, ki smo jo vedno hiteti. V zadnjih dveh ponudili trgu, je odvisna proda- letih smo z boljšo organizacijo ja - od prodaje pa tudi ugled dela uspeli, daje kolekcija izgo- naše delovne organizacije in ne tovljena več kot mesec dni pred nazadnje tudi naš osebni doho- rokom. S tem smo omogočili dek. konfekcionarjem, da izdelajo JANEZ Gibanje zaposlenih v treh mesecih V času od 1. januarja do 31. marca so se zaposlili v DO NOVOTEKS nasleanji delavci: TOZD TKANINA: GOLOB Rado, KOMLJENOVIC Venka, GEGIC Stanko, HASANDŽE-KOVIC Niman, ClVOVlC Refik, SAMAC Dušanka, CEHIC Sadija, NIKOLIČ Bariča, LONGAR Anica, LAKIČ Mileva, GALIC Nada, PETROVIČ Marija, ANTUHOVlC Koviljka, KLAPIJA Avdulan, DJURAKOVTC Nevenka, DESPINIC Milosava, ŠKODNIK Vlado, PRODANOVIČ Borka, DJURAKOVlC Nedeljka, LAVRIČ Mara, FILIPOVIČ Božo, DRKUŠlC Ljubica, TOMIČ Ivo, SADIKOVlC Asim, KLEMhNClC Matjaž, DŽURDEVIC Milan, KRIVC Stanko, SEBANC Pavla, TRI-VUNDZA Mira, MITROVIČ Boja, LAPAKOVIC Ivka, LAPAKOVIC Ivan, CELIC Irena, BUBIČ Miladinka, ILIČ Mirjana, MUMINOVIČ Ramo. KAFOLT Nežka, DŽEMIČ Fadil. TOZD KONFEKCIJA L: KOCJAN Vinko, GAZVODA Danica, VALEK Evica, GRUBAR Antonija, STRAHAN Bojana, MARKOVIČ Zagorka. TOZD KONF. II.: JESIH Ana, VIGNJEVIC Dušan. TOZD KONF. IIL: DERI-KUCKA Borislavka, MILJA-NOVlC Božiraka, CURlC Stana, UUBENKO Slavka, RADONClC Nafija, BOŠKO-VIC Dobrilaf MUMALO Zorka, BEGOVIC Hajrija, TASOVAC Mira, MILOJEVIC Radojka, MILOJEVIC Saveta. TOZD PREDILNICA: BOLDIN Josip, BRATINA Zlata, BRGAN Nikola, DOLINAR Janja, HUDOROVAC Da- nica, HUDOROVAC Nevenka, LUKUNIC Ivan, MATKO Marjanca, MAVRETIČ Nikola, MODRINJAK Dušan, PERI-CAK Marica, PERlCAK Stje-pan, ŠKEDELJ Drago, NOVOSEL Zlata, KERC Marjan, BENKOVIČ Ivan, PETRINA Jože, HALILAGIC Aiša, BARIČ Alojzija, KOS Josip, MIHALIČ Janko, ŠTUBUAR Irena, VLAŠlC Janiča, ŠILJAC Zlata, VRB AS Marijan, HAJ-SAN Franjo, ŽABČlC Lovro, SUDAC Danijel, CUNJAK Josip, SUDAC Franjo, KOBE Ivan. V istem obdobju pa so zapustili delovno organizacijo naslednji delavci: TOZD TKANINA: UMEK Marija, PIRC Marija, KOČIČ Suada, STOJAK Branko, KLARIČ Ivan, REBA Nikola, BOSNlC Gospa, LUŽAR Ivan, GAJIČ Pepca, SEVER Rajko, GOGNJAVEC Anton, ŠTINE Franc, GRADIŠAR Ivanka, MIKLAVČIČ Nežka, ŠABIČ Boris, RADOMIROVIC Dragan, CEKIČ Sadija, KAVŠEK Cveta, RAJKA Milan, MIHAC Vladimir, MAJCEN Zvonko, OSTERMAN Zlata, KAPS Majda, RAJLlC Miro, MILA-TOVlC Lucija, MEGLIC Jože, KADIČ Meho, ŠEŠIČ Marko, LUŽAR Matija, DABELIČ Anton. TOZD KONFEKCIJA L: STEFANOVIČ Tasa, DŽUR-NlC Marija, SARIČ Grozdana, DŽURAKOVIC Nevenka, GLI-GORlC Lucija, ŠPEHAR Pepca, DRUGIČ Mirsada. TOZD KONFEKCIJA II.: MALERIC Franc, TANClC Vlado, BALKOVEC Jože, ISKRA Fanika, FLAJNIK Marjana, JAKETlC Miran, ŠTEVILČNI PREGLED GIBANJA ZAPOSLENIH: TOZD , DSSS PRIŠLI ODŠLI + — TKANINA 38 3o + 8 KONFEKCIJA 1. 6 9 - 3 KONFEKCIJA II 2 8 - 6 KONFEKCIJA III. 11 2 + 9 PREDILNICA 31 14 + 17 TRGOVINA - 5 - 5 DSSS 9 - 9 DO NOVOTEKS 88 77 + 11 ROŽUC Biserka, PAVLINIČ vesna- TOZD KONFEKCIJA IIL: ANDJELlC Desanka, OMEROVIČ Safija. TOZD PREDILNICA: RUS Anton, RADMAN Ivan, KRA-ŠEVAC Anton, CVITKOVIČ Rudolf, CIGIC Nikola, CIGlC Branko, ZUPANČIČ Franc, BRUSAN Anton, REKARlC Dragotin, ČURČI Biagio, FERENC Zdenka. RADMAN Ramiza, MIKEŠlC Ivan, FORTUN Marija. TOZD TRGOVINA: MAŠNIC Mulija, ClVDCANO-VIC Dragica, STOJANOVIČ Zorica, RELJlC Kata, TALIČ Nadžija. DSSS: MIKLIČ Marinka, JUDEŽ Marija, TURK Angela. KOCJANČIČ Bogomir, MUNIH Meri, AJDIČ Marija, GALETIN Jovan, BLAlC Majda, ŽAGAR Frančiška. / N RAZPIS ŠTIPENDIJ V šolskem letu 1980/81 razpisuje delovna organizacija NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, naslednje štipendije: TO PREDILNICA METLIKA tekstilno mehanska usmeritev — predilna smer 2 štipendiji fakulteta za naravoslovje in tehnologijo —tekstilna tehnologija 1 štipendija družboslovna usmeritev za upravno administrativno dejavnost 1 štipendija ekonomska usmeritev 1 štipendija TO KONFEKCIJA I tekstilno konfekcijska usmeritev 1 štipendija TO TKANINA tekstilno mehanska usmeritev — predilska smer 1 štipendija tekstilno mehanska usmeritev — tkalska smer 1 štipendija tekstilno kemijska usmeritev — oplemenitenje 1 štipendija kovinarsko predelovalna smer — strojni ključavničar 3 štipendije elektrotehnična usmeritev — obratovni električar 2 štipendiji elektrotehnična usmeritev — elektrotehnik — jaki tok 1 štipendija DSSS prodajni sektor: VEKS ali Ekonomska fakulteta 1. stopnje ekonomska usmeritev 1 štipendijo 2 štipendiji informacijsko-računovodski sektor ekonomska usmeritev VEKŠ 1. stopnja 2 štipedniji 1 štipendija tehnično razvojni sektor tekstilno konfekcijska usmeritev 1 štipendija kadrovsko splošni sektor družboslovna usmeritev za upravno administrativno dejavnost 2 štipendiji plansko analitski oddelek ekonomska usmeritev 2 štipendiji TO TRGOVINA šola za prodajalce 2 štipendiji \_____________________________________________________y Pogled na avtomobflski kamp ,jn. Padova”, ki je 2 km oddaljen od mesta Raba na istoimenskem otoku: poletni vrvež nam hitro pričara prijetnosti poletnega oddiha in zasluženega lenarjenja ob prečudovitem Jadranu ... Počitniške enote, njihova uporaba in letovanje v počitnicah 1980 Najprej bi vam radi osvežili spomin na tista leta, ko smo postopoma začeli graditi počitniške enote v naši delovni organizaciji. Vsem, ki ste prišli pozneje, pa jih bomo tudi podrobneje predstavili. Že od leta 1959 so lahko naši delavci med letnim dopustom letovali v našem prvem počitniškem domu v Novi-gradu, ki ga je imela delovna organizacija v najemu od tekstilne tovarne SUKNO Zapu-že. V domu smo imeli 7 sob in skupne sanitarije. Bila je organi- zirana tudi penzionska prehrana. Delavci so zelo radi letovali v domu, zato je kmalu postal pretesen. Začeli smo razmišljati tudi o novih kapacitetah, saj je bila najemna pogodba sklenjena samo do leta 1977. V letu 1971 smo zgradili štiri počitniške hišice v turističnem naselju Sabunike pri Zadru, v naslednjem letu pa še štiri. Tako imamo na razpolago 32 ležišč, in to v štirih enotah po 5 ležišč in štirih enotah po 3 ležišča. Vsaka enota ima svojo kuhinjo z nujno potrebnim pri- borom in spalni prostor z ležišču V vsaki enoti so tudi sanitarije. S seboj je potrebno prinesti le posteljno perilo. Potrebna živila lahko nakupimo v naselju ali pa v Ninu, ki je od Sabunik oddaljen 3 km. V prvem letu so se delavci težko privadili na letovanje v Sabunikah, drugo leto pa se je nabralo že toliko prijavljencev, da smo morali spet razmišljati o tem, kako bi prišli do novih počitniških zmogljivosti. Ker se je v letu 1972 pokazala možnost zgraditi počitniški dom v Selcah pri Crikvenici, smo se tako tudi odločili. V domu, ki leži le 200 m od morja s peščeno plažo, je na razpolago 36 ležišč v 7 posameznih enotah in dveh, ki se po potrebi lahko združita v eno. Vsaka enota ima dva prostora z ležišči in čajno kuhinjo z vso potrebno opremo. S seboj je potrebno prinesti samo posteljno perilo. Pred domom je urejeno parkirišče, za stavbo pa nekaj prostora, kjer lahko ob večerih posedamo. Vso potrebno hrano lahko nakupimo v Selcah ali pa v Crikvenici, ki je oddaljena samo 1 km. Dve prikolici s štirimi ležišči, ki smo ju kupili leta 1973, smo tudi večkrat prestavljali. Tako sta bili že na Lošinju, v Medulinu pri Puli in zadnja leta v autocampu Zelena Laguna v Poreču. V letu 1978 smo eno prikolico odstopili DO Strešnik, Dobruška vas, ki je zanjo tudi prispeval, ko je bil še naš TOZD. Letos pa bomo eno prikolico postavili na otok RAB — v autocamp „111 Padova”. Za ta otok smo se odločili zato, ker je tukaj zelo milo podnebje in malo padavin. Ostali dve prikolici, ki smo ju kupili lani, pa bomo postavili v autocamp Zelena Laguna v Poreču. V vsaki prikolici so po štiri ležišča in vsa potrebna oprema. Tudi tukaj je potrebno prinesti samo posteljno perilo. V Piranu smo leta 1975 kupili dve garsonjeri in ju preuredili, tako da ima vsaka garsonjera kuhinjo, sobo s štirimi ležišči in sanitarije. Od morja sta oddaljeni pribl. 100 m. Piran je staro obmorsko mesto, polno zgodovinskih in kulturnih zanimivostL Vredno si je ogledati vrsto muzejev, palač, cerkva in slik, ki pričajo o visoki kulturi starega Pirana. V Sukošanu pri Zadru smo imeli od leta 1976 pa do leta 1979 v najemu štiri sobe in dve kuhinji. Za te kapacitete v najemu je bilo zanimanja iz leta v leto manj, zato v letošnjem letu najemne pogodbe nismo obnovili Planinska koča na Veliki Planini je bila zgrajena leta 1970. Koča ima dve spalnici, kuhinjo, dnevni prostor in na podstrešju skupna ležišča. V koči je elektrika in voda. Delavcem, ki letujejo v koči, ni potrebno nositi s seboj posteljnega perila, ker imamo oskrbnika, ki skrbi, da je vedno na voljo dovolj svežega perila. V najemu imamo planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih. Dom je zelo lepa turistična točka, (Nadaljevanje na 9. str.) Sabunike, Selce, Piran v sezoni izven sezone - delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 3o,oo din - zakonci zaposleni drugje 5o,oo " - ostali gostje 7o»oo " - predšolski otroci plačajo polovično ceno Velika Planina (cene veljajo za celo leto) - delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 3o,oo din - zakonci zaposleni drugje 5o,oo " - ostali gostje 7o,oo ” - predšolski otroci plačajo polovično ceno 25.00 din 45.00 " 65.00 " Prikolica v sezoni - delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 2o,oo din - zakonci zaposleni drugje 3o,oo " - ostali gostje 5o,oo " - predšolski otroci plačajo polovično ceno izven sezone 15.00 din 25.00 " 45.00 " Kurirčkova pošta je šla na pot z Baze 20 Tovariš Radko Polič pravkar izroča kurirsko torbico dolenjskim pionirjem (s proslave na Bazi 20 ob letošnjem odhodu velike pionirske akcije) Začetek poti letošnje kurirčkove pošte je bil predviden za 23. marec 1980 ob 10. uri. S tovarišem Danilom sva se dogovorila, da se proslave na Bazi 20 udeleživa in da bova pot na proslavo od Novega mesta do Baze 20 opravila peš. Ob pol petih sva se sešla v Bršlinu. Takoj sva se podala na pot. Jutro je bilo temno in oblačno, vendar se nama je obetal še kar lep dan. Koračila sva po cesti proti Straži, opazovala prebujajoči dan in skoraj nisva opazila, da sva Že zapustila področje Novega mesta. Med prijetnim kramljanjem sva kmalu pustila za sabo Dolenjske Toplice in Podturen ter zavila z asfalta na gozdno pot, ki vodi proti Bazi 20. Po cesti do tu so naju prehitevali avtomobili, ki so vozili nasmejane pionirje do vznožja Roga. Od tu so se tudi oni podali peš na pot do prizorišča zborovanja. Na poti proti Bazi 20 sva prehitevala žareče obraze pioni-qev, ki so hiteli s pesmijo in z zastavami proti cilju. Skoraj se nisva zavedala, kdq sva se znašla pod Lukovim domom; od tu pa do prizorišča zborovanja je bila pot zastražena. Stražili so pripadniki JLA in pionirji. Stražarji so zahtevali geslo, brez katerega si se lahko poslovil od nadaljnje poti. Kajti pionirji, ki ohranjajo tradicije kurirjev in vezistov NOV, se ne dajo presenetiti... Na zbornem mestu je bilo zbranih približno 680 udeležencev iz novomeške in sosednjih občin. Zborovanje so organizirah dolenjski pionirji in njihovi mentorji, občinska zveza prijateljev mladine in posebej še pionitji osnovne šole BAZA 20 iz Dolenjskih Toplic. Zborovanja so se poleg ostalih udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Novega mesta, KS Dolenjske toplice in OO ZK, SZDL, ZB ZMS, ZVRS,1 teritorijalne obrambe in pokrajinskih odborov. Tu so bili poudaril, da današnji mladi rod čvrsto stopa po stopinjah, ki so jih zastavili naši slavni borci in revolucionarji. Zaželel je, da kurirji—pionirji varno prenesejo pošto po skrivnih poteh, mimo vseh zased in drugih nevšečnosti, ki jih čakajo na poti. Pošto morajo prinesti v določenem času na določeno mesto. Prebrali so pismo s pozdravi in željami našemu ljubljenemu tovarišu TITU. Še posebej so bile poudarjene želje, da čimprej (Nadaljevanje z 8. str.) vendar pa naši delavci ne kažejo zanimanja za letovanje. In kakšne bodo cene v letošnjem letu? V letošnjem letu se cene ne bodo spremenile in so po posameznih počitniških enotah na slednje: V teh cenah ni všteta turistična taksa. Za Sabunike, Selce, Vel. Planino in Piran se plača taksa v Novoteksu, za prikolice pa v campu. Ker smo vam navodila za razporejanje delavcev za letovanje v počitniške enote že napisali v obvestilu, ki je izšlo v začetku tega meseca, vam za konec želimo, da bi lepo preživeli svoj letni dopust v naših počitniških enotah! DARJA NOVINEC še Niko Lukež, predsednik zveze prijateljev mladine Slovenije, general Miha Butara, nekdanji borci NOV, predstavniki vojske državne varnosti in Prve slovenske artiljeriske brigade. Zborovanje je začel znani družbenopolitični delavec, nekdanji borec in organizatorl partizanskega šolstva na Dolenjskem, sedanji predsednik občinske zveze prijateljev mladine Janez Grašič. Poudaril je pomen kurirčkove pošte, še posebej, ker je to ena izmed oblik ohranjanja tradicij in pridobitev NOV. Nato so v programu proslave poleg pionirskega pevskega zbora z osnovne šole Baza 20 sodelovali pionirji, recitatoiji iz drugih šol in odredov ter metliška godba na pihala pod vodstvom Ivana Jerime. Pri tem je treba poudariti, da so zelo lepo igrali borbene in pratizan-ske pesmi. Sodelovali so tudi vojaki garnizona Milan Majcen iz Novega mesta, ki že po tradiciji dobro sodelujejo s pionirji in z mladino. Slavnostni govornik na zborovanju je bil Radko Polič, prvoborec, nosilec partizanske spomenice, politični delavec na Bazi 20 med NOV ter pisatelj. Opisal je spomine na slavne dni naše revolucije in borbe proti okupatorjem. Posebej pa je tudi ozdravi in nas še naprej vodi po poti miru in socializma. Med tem so zaropotali mitraljezi in marsikatero oko seje orosilo ob spominu na mračno, vendar za nas slavno preteklost. Vendar se je takoj po tem na vseh obrazih prisotnih zrcalila radost in vera v lepo in mirno prihodnost naših narodov in narodnosti, ki tako složno živijo in delajo v naši socialistični domovini. Torbo s kurirčkovo pošto je Radko Polič nato predal prvim pionirjem, nosilcem kurirčkove pošte in jim še enkrat zaželel srečno in uspešno pot. Pionirji so svečano obljubili, da bodo pošto varno prinesli na določen kraj in med ploskanjem množice krenili na pot. Pevski zbor je nato zapel še nekaj pesmi, zaigrala je godba, na kar smo si še ogledali muzej Kočevskega zbora in AVNOJA in to od pohoda odposlancev na zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJA v Jajcu do spominskih pohodov zadnjih let. Po končani slovesnosti smo se okrepčali v Lukovem domu in se polni prijetnih spominov in vtisov, da imamo dobro mladino, ki bo znala braniti pridobitve naših očetov, vrnili v Novo mesto. PETER KUMER Počitniška stavba v Selcah — marsikdo med nami je v njej že preživel lepe dneve oddiha. J Kako pomagati delovnim invalidom? Vsak dan se srečujemo s problemi delavcev — invalidov. Vsak dan se delavci pritožujejo, da za njih ni ustreznih delovnih mest. Kako težko je bolnim in izčrpanim delavcem tiste zadnje dve, tri leta čakati na upokojitev na delovnem mestu, tega zdravi in mladi delavci ne vedo. Prav pa bi bilo, da bi se nad tem zamislili in jim skušali pomagati. Sprašujemo se, kje so vzroki vse pogostnejših invalidnih oseb. No, na to kaj hitro najdemo odgovor, ker večina teh sodelavcev se je zaposlila pred 30 in več leti. Zavedati se moramo, da so to generacije, ki so dale vse svoje moči v povojno izgradnjo. Potrebno je bilo ustvariti pogoje za delo in življenje, saj vemo, da Novo mesto pred vojno ni imelo industrije- Da pa bi uresničili svoje želje in se zaposlili doma, je bilo potrebno vložiti veliko Za proteklu 1979. godinu radnici Konfekcije III „Novo-teks“ Trebinje mogu reči, dasu poslovna godinu završili veoma uspješno. Otpremili su 520.000 od-jevnDi predmeta njemačkoj firmi, bez ijedne reklamacije za kvalitet. Ako se ima na umu, da je u ostvarivaniu ovog plana učestvovalo 140 novih priučenih radnika, onda je ovaj uspjeh samim tim značajniji i veči. Zap ošljevanjem 140 novih radnika i to izričito ženske radne snage, je od velikog značaja za opštinu Trebinje, moči m čvrste volje. Takratni delovni dan se je po osemurnem delu nadaljeval na udarniškem debi in se je delalo 12 in več ur. Hrana pa ni bila takšna, kakršna je danes, saj takrat ni bilo nikjer nič, pa se je racionaliziralo in varčevalo povsod, tudi pri hrani Vse to je povzročilo, da so ti ljudje izčrpali svoje moči in da so danes delovni invalidi. Vzrok težav teh ljudi je tudi v tem, da so pogoji dela v tekstilnih tovarnah vse prej kot lahki Dela se v ropotu, prahu, vlagi, temperaturnih spremembah, v vodi, z barvami in s kemikalijami, stoje, stalni tresljaji, na prepihu, nefiziološki drži telesa. Vse to pa prav gotovo ni prijetno, še manj pa zdravo za organizem. Analize nam povedo, da so delovni invalidi v veliki večini žene, matere, ki so potrebne svoji družini in družbi. Kako naj mati dobro skrbi za svoje pogotovo ako se zna da su one duže čekale na posao u Zajedni-ci za zapošljavanje. Iz ra dom 520.000 odjevnih predmeta, kupljenih deviznim sredstvima plačanja, ponijeli smo i laskavi epitet „DEVIZNE FABRIKE”. Postignuto u protekloj godini treba potvrditi, čega su svjesni svi radnici u Konfekciji III „Novoteks” Trebinje i sigurni smo da če uložiti maksimum truda i znanja, da bi rezultat u 1980. godini bio i bolji. MIRKO ALBIJANIC otroke, če je bolna? Kako naj dela, če pa ji moči ne dopuščajo? Potrebna bi bila velika solidarnost in razumevanje do teh ljudi. Otrokom teh staršev bi morali nuditi štipendije za šolanje, da bi imeli boljše življenje, boljše pogoje dela kot so jih imeli starši. Potrebno je iskati nova de- Delavd organizacij združenega dela v zadnjem času zelo pogosto vsak za sebe iščejo potrdilo o izplačanem nadomestilu osebnega dohodka za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka za sprejem v vzgoj-novarstvene zavode za štipendije in podobno. Da bi razbremenili delavce nepotrebnih potov, zdravstveno službo pa številnih strank, prosimo zaposlene, ki tako potrdilo potrebujejo, da oddajajo zahtevek za omenjena potrdila v oddelek za obračun osebnih dohodkov. Po vpisu podatkov nam bodo izpolnjene obrazce takoj vrnili. Naša organizacija je pooblaščena tudi za mesečni dohodek na člana družine do 2.200 od 2.200 do 2.600 440 od 2.600 do 3.200 260 od 3.200 do 3.900 210 Pravico do denarne pomoči imajo tudi telesno ali duševno prizadeti otroci: 320 dinarjev na mesec, ter 150 din na mesec otroci, ki imajo edinega hranilca. Pozivam še zavarovance, ki do sedaj še niso izpolnili lovna mesta, ki bi ustrezala zdravstvenemu in socialnemu stanju invalidne osebe. Kadar boste imeli težave, se zglasite pri meni v varstvenem oddelku. S skupnimi močmi jih bomo v danih možnostih skušali rešiti VANDA KASTELIC obračun nadomestila osebnega dohodka nad 30 dni porodniškega dopusta, obračun potnih stroškov in pogrebnin. Zato prosimo, da dokumente v zvezi z nadomestilom OD, potnimi in pogrebnimi stroški, ki se izplačujejo iz sredstev zdravstvene skupnosti, oddajate v oddelek za obračun OD. Do sedaj so nekateri po nepotrebnem hodih s potrdili na zavod, ker niso bili seznanjeni, da opravljamo obračun pri nas. Novi dohodkovni pogoji so za pridobitev otroškega dodatka od 1.5. 1980 dalje. Otroški dodatki bodo po prvem maju taki: dodatek za vsakega naslednjega otroka 630 550 340 280 izjave za otroški dodatek za leto 1980, pa menijo, da bi jim glede na nov cenzus otroški dodatek pripadal, da čimprej izpolnijo izjavo in jo oddajo v obračun osebnih dohodkov. MARIJA SENICAR Uspješno poslovanje TOZD Konfekcije u Trebinju Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva dodatek za prvega otroka 510 Savezno priznanje: drugarici Miri u Trebinje U konfekciji III. u Trebinju se mnogo radi i na planu ONO (opšte narodne odbrane). Na slici je dogovor naših vrednih radnica prije seminara PRVE POMOČI Seminar je odlično uspio te se je na izpitu odrazila velika spremnost i visoko znanj^ paše ekipe PP. Na saveznoj smotri u Kralje-vu, na kojoj se takmičila i članica ekipe PP naše radne organizacije drugarica MIRA JANKOVIČ, čulo se je i ime NOVOTEKS TREBINJE. Naime, naša predstavnica drugarica MIRA je izmedju velik og broja takmičarki radnih organizacija osvojila največ i broj bo-dova i I. mesto. Krvodajalci-naš ponos • ^f>//u/‘//^y rv/Zfv' /isv/ry/pr o/> £5 /f/n/rr' /si /6-//r Kjrffjffae&tr Xsr-is/ j/fj * ^//wrsi/// /st /Cf/e/suc/' si/r‘l/rrsi4-/r/is'/i/rf t£uJ/e/> «s^fj/Zsrsp/r &&x*r sirr * 1ssi-x/ys/i ZAHVALNO LISTINO • 'j^f^/pe/viS c/%ra/uixsrfy/ * s^fs/// r/y// /sv&s ~^iiu fyv>lp) /'/■'//////• A/tm/rsi/Xf*6u*iw /str?/^//////i/. /ttyts/t/r/ ///'t//li/t'//i/ Su/fo/s*e trt /trt-s// /t/t /''/■?' //" ' '/t/t/st/r/t/^// • / //t/.^.t/t/t //t/ //w/r//’š//t/ir .t///i/yyt/’//r/t/ r//'S/~i/‘/ V naši delovni organizaciji je krvodajalstvo močno razvito. Že nekaj let smo v samem vrhu po številu krvodajalcev in po darovani krvi. Z ustanovitvijo aktiva Rdečega križa pa se je dejavnost razširila tudi na vsa ostala področja aktivnosti Rdečega križa Novo mesto. Za našo prizadevnost smo prejeli ob 35-letnici obnovitve in dela Rdečega križa SR Slovenije in 100-letnici nastanka prvih društev Rdečega križa na Slovenskem ZAHVALNO LISTI- NO republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Naš aktiv že nekaj let vzdržuje zelo tesne stike s krvodajalci tekstilne tovarne MTT Maribor, od letošnjega leta pa tudi s krvodajalci tekstilne tovarne Varteks v Varaždinu. Danes objavljamo imena krvodajalcev, ki so v letošnjem letu darovali svojo kri. Vnaprej bomo objavljali imena krvodajalcev vsak mesec. TOZD TKANINA Januar: ŠUŠTAR Gabrijela, in veselje... BLAŽIČ Alojz, KAJTAZOVIC Draga, KORSE Marija, VER-ČEK Marija, HOČEVAR Antonija, BUTALIN Stane, STIPIČ Avguština, ILIČ Anica, RAJAK Mile, PLANIN Milena, KOSTA-DINOVSKI Zdenka, RAPUŠK Alojzija, REDEK Rudi, KUŽNIK Anica, KRISTAN Alojz, ZUPAN Rudi, ŽELJKO Anica, KOCJANČIČ Ivan, PREŠEREN Marija, RADOVANOVIČ Milan, AVBAR Brane, TRATAR Anica, HOČEVAR Rozalija, MESOJEDEC Ljudmila, KRANJC Marija, PETAN Rajko, CESAR Anica. Februar: FIDERŠEK Majda, PLANTAN Martin, DRENDC Anton, BERLOGAR Olga, AVGUŠTIN Ljuba, KRANJČIČ Štefka, SAMEC Alojz, ŽU-PEVEC Anica, ŠMALC Ivanka, BOGOLIN Slavko, BOŽIČ Brigita, KOZJAN Martin, MEDLE Marjeta, Z AMID A Angelca, BARBIČ Karel, KRALJ Ana, RESNIK Rihard, BUBALO Dušanka, HRIBAR Vinko, SEPAHER Alojz, MALEŠIČ Branko, VA-SIČ Dušan, VAUPOTIČ Drago, ŠTANFELJ Franc, ILJAŽ Franc, PINTAR Franc, PATE Anton. Marec: NEDELJKO Draga, KUPLENIK Pavle, ŠENICA Vida, ČEH Bojan, GERZETIČf - NOVOTEKS - ■ : V — HVALA ZA ŽIVLJENJE : TFBI KI Sl DAL KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. Milan, STANIČ Stanko, MATOH Vera, JURAK Stane. RUKŠE Antonija, PUREBER Bojan, HROVAT Slavica. GE-GIC Stanko. KOTNIK Zdenka. KOCJANČIČ Jože, TOMŠIČ Cvetka, KRAKAR Franc, MI-TAG Brane. TOZD KONFEKCIJA I Januar: SMREKAR Jože. MITAG Jože, ROZMAN Jože, NOVAK Jože. Februar: STRAJNAR Silva, MIKLIČ Marija, GOLOBIČ Marija, DRENIK Pavla, JARC Anica, GAZVODA Rudi, M1Š-MAŠ Jože, ŽIDANIK Zdenka. Marec: MOHAR Mirko, ŽMAVC Simona, FINK Danica, ŠIŠKO Marija, MURGELJ Franc, ŠIRCELJ Milka. DSSS Januar: DRAGAN Ana, KINČIČ Jože. Februar: KAPŠ Marta, FILIP Tine. Vsem krvodajalcem: iskrena zahvala za podarjeno kri, zdravilo za sočloveka! MOtA 5KXI StOLETOA D».».nse -JOVn; Egipčanska civilizacija, ki se je skozi staro, srednje in novo carstvo razvijala 4000 let, je ustvarila svojo značilno umetnost, ki se v tej dolgi dobi bistveno ni spreminjala. Enako velja tudi za oblačila Egipčanov. Bili so vešči v predelovanju lanu, njihove tkanine so bile neverjetno fine in prozorne. Ker se je lan težko „barval“, so bila oblačila večinoma bela. Barvanje so uvedli kasneje; največ so uporabljali rumeno, modro, rdečo, oranžno in zeleno. Mpčnejše pobarvani volneni sukanec se je uporabljal za vezenje in okraševanje bele tkanine. Kljub visoki kulturni stopnji, ki je bila dosežena v 1. razcvetu egipčanske države, je primitivni ravni del tkanine, tesno ovit okoli bokov (predpasnik) tvoril edino oblačilo. Še tisočletja je ostal udobno oblačilo delavcev in vojakov. Nosili so ga celo vladarji; ta pa ni bil lanen, temveč stkan iz zlatih niti in okrašen z dragimi kamni (sl. L). Žensko oblačilo je bilo prav tako iz enega kosa; segalo je do gležnjev, zgoraj do prsnih bradavic, imelo je eno ali dve naramnici. V drugem razcvetu se moška in ženska noša ni bistveno spremenila. Večje spremembe so nastopile v tretjem razcvetu, predvsem po zavzetju Sirije in Palestine, odkoder je prihajalo v modo šivano azijsko krilo, imenovano KALASIRIS. Imelo je naramnice ali rokave in je segalo do gležnjev. Moški so nosili dvojno oblačilo: spodaj ..predpasnik”, zgoraj daljše krilo (sl. 2). Belo in barvano platno je bilo tedaj tako fino tkano (prozorno), da je bilo moč golo telo bolj videti kot slutiti (sl 3). Plisiranje blaga, ki je krasilo tako moška kot ženska oblačila, je še stopnjevalo ta čar oblačil Material je bil izredno mehak, upogibal se je lahko v različne oblike. Ob zatonu nove države je oblačilna umetnost zamrla, barve so postale močnejše, plise se je umaknil gladkemu, močneje tkanemu platnu (sl 4), Egipčani so nosili kratko pristrižene lase, brade so si brili. Ob svečanih prilikah so nosili črne volnene lasulje, štirioglate oblike. Nakit je bil zelo čislan; več vrst ogrlic je tvorilo širok ovratnik, nosili so zapestnice, prstane, uhane. Nakit je bil izdelan iz barvnih kamnov ali fino glazirane keramike, spojen z zlatom. Ženske so ljubile kozmetiko. Barvale so si nohte, ustnice, senčile oči in jih poudarjale s čmo barvo. Egipčani so bili v glavnem bosi ali pa so imeli enostavne sandale iz mehke kože ali prepletene slame. Spoznali smo torej, da se način oblačenja ni dosti spreminjal skozi vsa dolga tisočletja egipčanske države. Upoštevanje tradicije je bilo močnejše kot stremljenje za nox ‘fn' (Se nadaljuje) Priprave na upor Piše: Jože Udo^č Hitro smo pričeli z odkopavanjem in več smo jih tudi rešili Prenesli smo jih v bolnišnico. Najbolj je trpel neki rezervni oficir, ki je bil zarušen na gorečem tramu. Njegove opekline so bile tako močne, da je kmalu po prenosu v bolnišnico umri Tudi v mestu so letalske bombe in granate, ki so ob letalskem napadu eksplodirale, napravile pravo razdejanje. Zaradi ekspolozij granat je bilo okoli šole pretrgano električno in telefonsko omrežje. Takratni solastnik elektrarne v Prečni, ki je oskrbovala mesto z električno energijo, me je prosil, da z njegovim sinom zveževa potrgane žice Kljub nevarnosti -pred šolo je še vedno od časa do časa eksplodirala kaka granata, sva se lotila dela. Potrgane žice pred šolo so bile hitro zvezane Več dela pa sva imela z žicami med Ferličevo in Beletovo hišo, to je v predelu, kjer danes stoji poslopje Ljubljanske banke, in med staro črpalko. Tam so se prepletale električne in telefonske žice Ko sem splezal na drog na Ferličevi hiši, je nenadoma začelo nad mestom krožiti nemško izvidniško letalo „štorklja”. Da me iz letala ne bi opazili na drogu in pričeli obstreljevati, sem tam obmiro-vaL „S tor kija” je dolgo krožila nad mestom; meni se je zdelo cela večnost. Nenadoma zaslišim brnenje na sedanji Cesti herojev. Ko sem se ozrl v tisto smer, sem opazil nemško motorizirano kolono, ki je prodirala proti sredini mesta. Od strahu mi je v žilah zledenela kri, pobegniti pa nisem mogel, ker so me že opazili Ko je do Ferličeve hiše pripeljal prvi motorist, se je ustavil, vojak, ki je bil v prikolici, pa je name nameril strojnico. Že sem misli, da je po meni Eden od Nemcev me je vprašal, kaj delam na drogu. Delno z besedami, delno z gestami sem jim dopovedoval, da popravljam električno omrežje. Ukazal mi je, da takoj zizzem dol Nisem si dal dvakrat reči Hitro sem zlezel dol in za hišo izginil Toda radovednost, kaj se dogaja v mestu, mi ni dala miru. Šel sem pogledat, kaj se tam dogaja. Ko sem prišel na glavno cesto, sem videl starega, sivola- sega generala, ki je držal roke nad glavo, nanj pa je iz oklepnika meril s strojnico nemški vojak. Po mestu so Nemci lovili vojake, zlasti oficirje razpadle kraljeve vojske. Gonili so jih v prostore jetnišni-ce in sodišča, kjer je bil poprej drugi del štaba divizije. Tu so Nemci organizirali ujetniško zbirno taborišče Od tu so ujete vojake in oficirje pošiljali v ujetniška taborišča v Nemčijo. Razpadla kraljeva vojska je brez glave odmetavala orožje in se skrivala po okoliških vaseh in gozdovih. Veliko orožja so zmetali v Krko. Večina vojakov je bila zadovoljna s tako hitrim koncem vojne, saj se je končala tiranija aktivnih oficirjev kraljeve vojske in zmešnjave, ki so nastale ob nemško-italijanskem napadu. Pa tudi nacistična propaganda med civilisti in vojaki je opravila svoje. Verjeli so propagandi, da čimprej pridejo domov, ker je marsikdo mislil, da bo doma mimo delal in živel Nemci so nagnali vojne ujetnike, da so po mestu zbirali odvrženo orožje in municijo ter vse to nosili na določena zbirališča. Že med to zmešnjavo je marsikatera puška, revolver, ročna bomba in municija izginila neznano kam. Isto se je dogajalo tudi na zbirališčih orožja. Nemci so pozvali prebivalce, da v roku 24 ur oddajo vse orožje. Zagrozili so, da bo ustreljen vsak, pri komur bodo našli orožje. Precej ljudi se je te grožnje ustrašilo ter oddalo orožje. Ostali pa so orožje še bolj skrili. Po nekaj dneh so Nemci ..JOD PLAZOM, KI GA JE VIHAR V TEH LETIH SPROŽIL, BODO ZASUTI MILIJONI, OD SLOVENCEV PA TISOČI VENDAR, NAROD, NAROD BO OSTAL IN KONČNO NAJ TEJ LEPI ZEMLJI VENDAR ENKRAT ZADIHAL IN ZAŽIVEL TAKO, KAKOR ZASLUŽI... ČE KATEREGA VAS NE BO -JOŽA MENDA ŽE NI -VEDITA, DA NISMO ŽIVELI ZAMAN. DA SMO BILI TAM, KJER MORA BITI SIN DOBRE, TRPEČE SLOVENSKE MATERE IN VEDNO ZA VEDNEGA SLOVENSKEGA OČETA. TO NAJ VAJU POMIRI. VEM, TEŽKO JE, TODA PRIJETNA JE ZA VEST, _____________________ odšli, namesto njih pa so prišli Italijani Radovedno smo jih opazovali Bili so majhni, čmo-hsi ljudje z juga Italije, ki so vedno v rokah pestovali majhne puške. Plašno so gledali okrog sebe in stalno spraševali, kje bi dobili kaj za jesti Kmalu smo opazili, da so začele izginjati mačke. Gledali smo jih z omaloževanjem in preziranjem. Ker so se bali sami vzdrževatU red, zlasti ponoči, so iz civilnega prebivalstva organizirali ,,Na-‘ rodno stražo”. Naloga .Narodne straže” je bila patmliranje po mestu zlasti ponoči, stražiti skladišča orožja ter skrbeti za red in mir. To smo napredni mladinci, zlasti skojevci, temeljito izkoristili. Organizirani v trojke smo vedno ob prevzemu orožja „sunili” nekaj muni-cije, po možnosti pa tudi kako pištolo ali puško. Vse to smo skrbno spravili. Tudi naši stražarji pri vojaških skladiščih so svojo nalogo dobro opravili. Marsikateri zaboj municije ali eksploziva je izginil v gozd. Skoraj ves material je kasneje prišel v partizanske roke. Vojnega materiala bi na ta način nabrali še veliko več, če se v naše vrste ne bi stalno vrivali pripadniki ..Slovenskih fantov”, .ki so kasneje vsi postali beh gardisti in nam tako onemogočili še bolj uspešno zbiranje orožja. Ko so v Novo mesto prispele večje italijanske enote, je bilo našega stražarjenja in patruli-ranja konec. Vendar nismo nehali zbirati orožja. Še vedno se je našla kakšna puška, pištola, bomba ali municija, ki jo je bilo treba prenesti na določeno varno mesto. DA JE ČLOVEK SAM NEKAJ DAL ZA LEPŠO BODOČNOST: SVOJO LASTNO KRI”. (TONE ČUFAR: ODLOMEK IZPOSLE-DNJEGA PISMA STARŠEM) Ob teh besedah se spomnimo vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za lepšo bodočnost. Ta bodočnost je zahtevala mnogo viharnih bojev, ki so bili vsebolj uspešni po ustanovitvi Osvobodilne fronte. To je bila politična in borbena organizacija, v kateri je bilo prostora za slehernega Slovenca, ki se je hotel boriti in je obsojal Jože Udovič septembra 1943: s predelano puško „mauzer” na 20 nabojev; ročna granata je izdelek partizanske delavnice GŠH Bjeli potoki. V tako zvanih „proštovih štalah” pod kapitljem je bivša kraljeva vojska imela skladišče vojaških uniform in perila. Vrata so bila dobro zaklenjena izdajalsko početje slovenske buržoazije- Ustanovnega sestanka OF, ki je bil na pobudo CK KPS 27. aprila 1941 v Ljubljani, so se poleg zastopnikov CK KPS udeležili tudi zastopniki krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in napredne slovenske kulture, zastopniki vseh slovenskih naprednih in demokratičnih sil, več raznih slovenskih organizacij, društev in gibanj. Tedaj je bila sprejeta temeljna odločitev o ciljih in sredstvih OF. Edvard Kardelj pa je po vstopu SZ v vojno, ko je bilo istega dne, 22. junija 1941, že tudi ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih čet, posebej oblikoval glavne to- /-------------- Ob 39. obletnici Osvobodilne fronte Božidar Jakac: Jelendol (tuš, 1944) in zastražena. Drugje pa se ni dalo priti noter, ker je bila le na zadnji strani skladišča majhna lina, skozi katero ne bi zlezel niti otrok. Toda znašli smo se. Poiskali smo dolg drog in vanj zabili močan žebelj. S tako pripravljenim drogom smo iz skladišča izvlekli precej uniform in perila. Ko so Italijani opazili, da manjkajo uniforme, so skladišče izpraznili, v te prostore pa spravili dva vojaška kamiona. Neke noči pa je v garaži izbruhnil požar. Podtaknil ga je star komunist Srečko Preželj. Kljub množičnim aretacijam in zasliševanjem krivca niso mogli odkriti. Z ustanovitvijo OF prehod na organizirano delo Kmalu smo zvedeli za ustanovitev Osvobodilne fronte. Do takrat neorganizirane spontane čke programa OF. Šlo je zlasti za jasno in neposredno odločitev za oborožen boj z okupatorji. Te točke so bile sprejete na prvi seji plenuma OF konec junija. OF se je v poletnih mesecih naglo širila. Zaradi tega je Boris Kidrič začel ob sodelovanju predstavnikov osnovnih skupin OF pripravljati podrobno izdelan program OF, ki je bil sprejet jeseri 1941. Ta dokument je dobil ime ,,Devet temeljnih točk" ter je postal osnovna usmeritev vsega osvobodilnega boja. To so bile (skrajša no): 1) Proti okupatorju je treba voditi neizprosno oboroženo akcijo. 2) Ta akcija je predstavljala izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3) OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z akcije so dobile svojo pravo vsebino in cilj — boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Zopet so se pričeli sestanki in posvetovanja. Organizirali smo se v skupine, ki so dobivale točno določene naloge. P.oleg zbiranja orožja, sanitetnega in drugega vojaškega materiala smo zbirali tudi podatke o okupatorju, številu njihovih vojakov, oborožitvi itd. Zopet smo hodili na teren v okoliške vasi ter ljudem pripovedovali o uporu jugoslovanskih narodov. Skupine so štele 3-5 oseb. V moji skupini nas je bilo pet Na teren smo hodili okrog Vavte vasi, Prečne in Kartelje-vega. Zaradi ..konspiracije “ nismo vedeli, kdo vse deluje v našem gibanju. Povezavo z eno ali dvema skupinama in vodstvom OF je običajno imel le eden iz skupine. Ko sem nekoč povedal prijatelju iz moje skupine da imam vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. 4) Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5) Vse skupine v OF morajo biti lojalne v medsebojnih odnosih. 6) Po osvobodtivi prevzame O F oblast na slovenskem ozemlju. 7) Po osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. 8) Po osvoboditvi bo o svoji notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. 9) Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci. na Sancah skrito municijo, ki sem jo spravil že prvi dan kapitulacije, sem mu jo hotel pokazati. Mesto, kamor sem jo skril, sem si dobro zapomnil. Toda ko sva s prijateljem prišla do skrivališča, municije ni bilo nikjer. Sprva sem mislil, da sem se zmotil v skrivališču. Tudi ko sem preiskal vso bližnjo okolico in nisem nič našel, sem bil prepričan, da mi je nekdo municijo „sunil“. Bil sem zelo razočaran. Že sva mislila oditi, jaz pa sem še enkrat preiskal vse razpoke v podrti škarpi Ena razpoka mi je postala sumljiva. Zdelo se mi je, da je bila včasih bolj globoka. Iz nje sem potegnil kamen in ko sem ponovno segel vanjo, sem otipal pravokotno kovinsko škatlo. Kq sem jo potegnil iz razpoke, sva oba s prijateljem zazijala od začudenja. V roki sem imel šaržer za puškomitraljez, poln municije. Ponovno sem segel v razpoko. Zopet šaržer! Tako sem privlekel na dan 10 polnih šaržerjev. Obe organizaciji sta postali osnova poznejše NOV Slovenije in sestavni del NOV Jugoslavije. Obenem s sprejemom temeljnih točk je Vrhovni plenum O F sklenil podrediti slovensko partizansko vojsko Vrhovnemu štabu partizanskih odredov Jugoslavije, kateremu je stal na čelu vrhovni poveljnik TITO. Temeljne točke, ki so bile sprejete jeseni 1941, soP postale nespremenljiv program Osvobodilne fronte. Taktika, način boja se je sicer menjal, kakor so zahtevale okolnosti in potrebe osvobodilnega gibanja. Program temeljnih točk, pravilo in gibalo ter tudi potrdilo pravilne odločitve, postavljene na začetku osvobodilnega boja, pa je do zmage ostal nespremenjen. MIRO _____________________________/ S prijateljem sva jih odnesla k meni na dom, kjer sem jih zavil v povoščeno platno in zakopal. Razmišljala sva, kdo jih je spravil, toda rešitve nisva našla. Zadeva se je razjasnila šele poleti 1942, ko jo je razložil moj prijatelj Srečko Preželj, s katerim sva bila takrat skupaj v Rogu. Pripovedoval mi je, kako mu je nekdo ukradel polne šaržerje, ki jih je skril na Šancah. Jaz sem ga nekaj časa poslušal, nato pa sem se začel smejati. Na vprašanje, zakaj se smejem, sem mu povedal, da je šaržerje ukradel tisti, kateremu je on ukradel municijo. Ta koj je vedel, da sem bil to jaz. Temu dogodku smo se vsi prisrčno nasmejali. Dviganje pušk in municije iz Krke Maja ali junija 1941 smo hoteli iz Krke dvigniti puške, ki smo jih vanjo spustili ob kapitulaciji. V ta namen smo na drog pričvrstili kavelj ter z njim kmalu našli vrečo, v kateri so bile puške. Potegnili smo jo na površje. Dmgo vrečo smo iskali dolgo. Ko smo jo našli in vlekli na površje, se je strgala in puške so zopet potonile. Ker je bila voda premrzla, nismo šli takoj po nje- Čakali smo toplejšega vremena. Toda zaradi močnih spomladanskih nalivov je Krka močno narasla in puške prekrila z blatom. Kasneje smo jih večkrat iskali, toda vseh nismo našli. Epa je manjkala. Narasla Krka je bila vzrok, da je še marsikatera puška in mitraljez, za katerega smo približno vedeli, kje je, ostal v blatu Krke. Nekoč me je moj prijatelj Drago Suhi - Liko obvestil, da imamo nalogo dvigniti pet pušk. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali in naredili načrt, kako bomo nalogo izvedli. Puške bi dvignili iz Krke, nato pa prepeljali do jezu pri Seidlovem mlinu. Od tam bi jih z Likom prepeljala v Ragov log, kjer smo imeli svoje skrivališče. Jože Udovič in Drago Suhy—Liko pri iskanju orožja in vojnega materiala v Krki (poleti 1941) ...in tako končalo leta 1945 V 3. in 4. številki našega glasila smo napisali, kako se je pričela vstaja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Danes pa bomo prebrali, kako se je končal boj leta 1945. Zgodovinskega leta 1941 so na podlagi stališč pete konference KPJ pod Titovim vodstvom jugoslovanski narodi pripravljeni dočakali marčne dogodke. Komunisti so bili edina politična sila odpora proti fašistični agresiji in kapitulantstvu vladajočih vrhov kraljevine Jugoslavije in tako se je pod vodstvom KPJ pričela vstaja. ;taja. Glavna značilnost vstaje je bila v tem, da je ljudstvo zasovražilo monarhijo in bivšo skorumpirano vlado zaradi izdaje države, bilo pa je tudi ogorčeno nad petokolonaši, ki so se udinjali Hitlerju in Musoli-niju. Komunisti so se organizirano lotili raznih oblik odpora proti fašističnim okupatorjem in njihovim sodelavcem. In ko je bil Tito 22. junija 1941 leta imenovan za poveljnika glavnega štaba narodnoosvobodUnih partizanskih odredov Jugoslavije, je razvil strateško koncepcijo za razvijanje oboroženega boja. Neenakopravni boj svobodoljubnega ljudstva Jugoslavije, kije razen srca, v katerem je bila mržnja do sovražnika in neizmerna ljubezen do svobode, takorekoč goloroko stopala v borbene odrede partizanske vojske, je kmalu pod vodstvom KPJ prerasel v močno armadi Odleta 1941 do 1945, ko seje kalilo jeklo, je padlo veliko število naših hrabrih borcev z vizijo jutrišnjega dne, ko bo svoboda, Jugoslovanski delavski razred se je bojeval, ker je vedel, da se bojuje za svobodo, za lepše življenje, za nov družbeni red. Majski dogodki v letu 1945 Sedaj pa poglejmo, kako so tekli dogodki v maju 1945 leta. — 2. maja 1945 so enote četrte jugoslovanske armade po hudih uličnih bojih, v katerih so poleg 9. udarne, 20. udarne, 30. divizije in oddelkov 26. udarne divizije sodelovale tudi oborožene enote partizanske komande mesta, osvobodile Trst. Istega dne je 17. udarna brigada ..Franceta Prešerna" osvobodila Gorico. Štab 4. operativne cone Slovenije je ukazal 14. udarni diviziji JA, naj takoj zasede mostove na Dravi in ob prehodih ob meji, nato pa začne razoroževati nemško—ustaške enote na umiku po dolini Savinje proti Avstriji. Divizija pa je dobila ukaz, naj z delom sil zavzame Beljak, Celovec in Velikovec. - 3. maja 1945 so narodni izdajalci tik pred umikom s Tuijaka zverinsko umorili uni- verzitetnega profesorja umetnostne zgodovine dr. Franceta Mesesnela, javnega tožilca Slovenije dr. Vita Kraigherja in še deset drugih. — 4. maja 1945 so enote 29. udarne divizije JA osvobodile Cerknico in Logatec. — 5. maja 1945 je bila na seji SNOS postavljena in zaprisežena prva slovenska ljudska vlada. Seje se je udeležila večina članov SNOS, kot gostje so bili navzoči zastopniki AVNOJ, drugih republik, vojske, zastopniki zavezniških misij itd. Zaprisegi vlade je sledilo v Ajdovščini na glavnem trgu manifestacijsko zborovanje prebivalstva Primorske in Trsta. Istega dne je začela oddajatič tržaška radijska postaja v slovenščini. V Begunjah pri Radovljici je Kokrški partizanski! odred napadel stražo zloglasnega nemškega zapora in jo po ostrem boju prisilil k predaji ter! osvobodili 650 političnih zapornikov in talcev. — 6. maja 1945 so enote 15. divizije, prodirajoč proti Ljubljani, osvobodili Višnjo goro in Grosuplje. — 7. maja 1945 je v Reimsu, v Eisenhovverovem glavnem stanu, podpisal šef generalnega štaba Jodl brezpogojno kapitulacijo vseh nemških sil. Enote četrte armade so osvobodile Istro. V okolici Ilirske Bistrice so enote iste armade obkrožile enote 97. nemškega armadnega korpusa, nakar je njegov štab podpisal kapitulacijo. V noči od 7. na 8. maj je izročil nacistični gauleiter Koroške dr. Friedrich Rainer obla- st predstavnikom predvojnih političnih strank z namenom,/ da bi ustanovile posebno začasno deželno vlado in tako prehitele predvideno zasedbo dežele po jugoslovanski armadi. Britanci kot zasedbena sila na Koroškem so nekaj dni kasneje to ,,vlado“ priznali. — 8. maja 1945 se je GŠ Slovenije preoblikoval po odredbi generalnega štaba JA v poveljstvo slovenskega zaledja s sedežem v Trstu. Generalni major Dušan Kveder je postal hkrati komandant mesta Trsta. Ta dan so oddelki 1. in 2. armade osvobodili Zagreb. V Berlinu je bil podpisan akt o brezpogojni kapitulaciji Nemči-je. — Od 8. do 12. maja je bil v Beogradu ustanovni kongres komunistične partije Srbije. Svoje delo je začel kot VI. pokrajinska konferenca KPJ za Srbijo. Sprejel je v sestav KP Srbije pokrajinsko organizacijo Vojvodine in oblastno organizacijo Kosova in Metohije. Ta kongres je imel nemajhen pomen za razvoj komunistične partije v Srbiji. Osvobojena Ljubljana — 9. maja 1945 so enote 3. ukrajinske fronte osvobodile Prago, kjer je dober teden poprej izbmhnila ljudska vstaja, ki so jo Nemci skušali zadušiti. Na našem področju pa je partizanski odred 4. operativne cone zavzel Celovec, pozneje pa so v mesto prišli mimomotore-ziranega odreda JA tudi zavezniki. Enote 15. in 18. divizije ter 29. udarne divizije so v jutranjih urah vkorakale v svobodno Ljubljano ob nepozabnem in veličastnem sprejemu Ljubljančanov. — 10. maja 1945 so enoten 51. udarne divizije tretje armade in enote komande mesta Maribor osvobodile v sodelovanju s 3. in 12. bolgarsko divizijo po enodnevnem boju Božidar Jakac: partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnk (rdeča kreda, 1944) Maribor. Ta dan je prišla iz Ajdovščine v Ljubljano prva ljudska vlada Slovenije. — 12. maja 1945 so se ustaške enote, obkrožene na področju Krško — Podsreda, po dveh dneh boja z 21. divizijo 1. armade prebile proti Celju. Izgubile so 480 padlih in 1270 ujetih, osvobodilne enote pa 66 mrtvih in 133 ranjenih. Druga armada je ta dan po dveh dneh bojev med Zagrebom in Zidanim mostom razorožila ostanke 7. SS divizije ,Prinz Engen“ in 373. legionarske divizije. — 14. maja 1945 so oddelki 3. armade in 14 divizije 4. operativne cone osvobodili Slovenj Gradec in Guštanj ter prisilili na območju Celje — Šoštanj — Slovenj Gradec — Dravograd nemško ustaško grupacijo, ki je štela okoli 30.000 vojakov, podoficirjev in oficirjev, k vdaji. — 15. maja 1945 so na proštom Podsreda — Pilštanj na Kozjanskem enote 21. in 48. udarne divizije JA zajele poslednje ostanke sovražnih enot. Ta dan se je zmagovito končala štiri leta trajajoča osvobodilna vojna in oborožena revolucija narodov Jugoslavije. 35 let svobodnega ustvarjanja Od tistega srečnega 15. maja do danes je minilo 35 let. To je 35 let svobode in izgradnje naše socialistične samoupravne in neuvrščene proletarske trdne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Svobodo nam ni nihče podaril, svobodo smo si izborili, za to svobodo je padlo v tej vojni približno 500.000 Jugoslovanov, pri tem pa niso vštete izgube civilnega prebivalstva. Računajo, da je v drugi svetovni vojni padlo, pomrlo po ujetniških taboriščih ali kakorkoli izgubilo življenje približno 16 milijonov vojakov. Sovjetska zveza jih je izgubila 6 milijonov, Nemčija 3,5 milijona, Japonska 1,2 milijona. Velika Britanija pol milijona, Francija 340.000, Italija 330.000, Poljska 320.000, ZDA 300.000. Vendar to ni vse, še hujše so bile izgube civilnega prebivalstva v Evropi in Aziji. Računajo, da je bilo teh žrtev blizu 30 milijonov, torej skoraj dvakrat več kot je bilo vojaške žrtve. Vojni stroški so znašali po takratni oceni okoli 1.500 milijard dolarjev. Pa še to: ob koncu vojne je1 JA imela 17 partizanskih odredov; 203 penotne, 31 topniških. 5 inženirskih, 2 tankovski in 1 konjeniško brigado; 57 pehotnih divizij, 2 letalski diviziji, 5 korpusov, 2 skupini v rangu korpusa, 4 armade; vojno mornarico, vojaška zaledna poveljstva in 5 vojaških šol. Tekmovanja med TOZD in posamezno v namiznem tenisu Komisija za rekreacijo in šport pri konferenci OOS Novo-teks je organizirala pod pokroviteljstvom TOZD Tkanina tekmovanje v namiznem tenisu med TOZD in posamezno. Tekmovanje je bilo 26. 3.1980 v telovadnici OŠ Bršljin. Nastopilo je 6 moških in 3 ženske ekipe. Pri moških ekipah je tekmovanje potekalo na izpadanje , ženske pa so igrale vsaka ekipa z vsako. REZULTATI MOŠKI EKIPNO četrtfinale TOZD Tkanina: TOZD Konf. I. 3:0 - DSSS : TOZD Konf. II 3:2 TOZD red. Metlika in TOZD Trgovina po žrebu avtomatsko v polfinale. Izpadli TOZD Konf. I Novo mesto in TOZD Konf. II Vinica Polfinale TOZD Tkanina: TOZD Trgovina 3:0 - DSSS : TOZD Pred. Metlika 3;1. Izpadli TOZD Trgovina in TOZD Pred. Metlika. Finale za 1. mesto TOZD Tkanina: DSSS 3:0 1. ) TOZD Tkanina (Somrak M., Resnik R., Petrič J.) 13 točk 2. ) DSSS (Mikec J., Koprivnik B., Legan M.) 8 točk 3. ) TOZD Pred. Metlika (Gove-dnik B., Jakovčič M.) 5 točk 4. ) TOZD Trgovina (Bec B., Jhrc M.) 3 točke 5. ) TOZD Konf. I (Mišmaš J., Klobučar J.) 2 točki 6. ) TOZD Konf. II (Starešinič J., Peršič F.) 1 točka POSAMEZNO kvalifikacije Govednik B. : Zupančič M. 2:1, Jerman J. : Starešinič J. 2:0 Somrak M. ; Pirc M. 2:0, Koprivnik B.: Bec B. 2:0 Koprivnik B. : Mišmaš J . 2:0, Mikec J.: Legan M. 2:0 Klobučar J. :, Barbič B. 2:0, Resnik R.: Jakovčič M. 2:1 Petrič J.: Peršič F. 2:1, Jerman J. : Žalac M. 2:0 četrtfinale Govednik B. : Jerman J. 2:0, Somrak M. : Koprivnik B. 2:0 Klobučar J. : Mikec J. 2:1, Resnik R.: Petrič J. 2:0 olfinale omrak M. : Govednik B. 2:0, Klobučar J.: Resnik R. 2:0 finale za 3. mesto Govednik B. : Resnik R. 2:0 finale za 1. mesto Somrak M.: Klobučar J. 2:0 Končni vrstni red: 1.) Somrak M., 2.) Klobučar J., 3.) Gove- dnik B., 4.) Resnik R., 5.) Koprivnik B., 6.) Mikec J., 7.) Jerman J., 8.) Petrič J., 9.) Pirc M., 10.) Zupančič M., 11.) Jakovčič M., 12.) Mjšmaš J., 13.) Leg^n M., 14.) Žalac M., 15.) Peršič F., 16.) Barbič B., 17.)Bec B., 18.) Starešinič J. ŽENSKE EKIPNO DSSS : TOZD Konf. I 3:0 -TOZD Konf. I : TOZD Tkanina 3:2 DSSS : TOZD Tkanina 3:0 Vrstvi red 1. DSSS (Gutman L., Staniša M.) 9 točk 2. TOZD Konf. I (Kump M., Habjan J.) 4 točke 3. TOZD Tkanina (Škedelj D., Celič) 1 točka Posamezno četrtfinale Kump M. : Škedelj D. 2:0, Gutman L. : Habjan J. 2:0 Celič, Staniša Mira brez igre v polfinale polfinale Gutman L. : Staniša M. 2:0, Kegljanje in tekmovanje FILIP IN PEČNIK V organizaciji kegljaškega kluba je bilo v februarju organizirano TRIM-tekmovanje v kegljanju za člane DO. Tekmovanje je bilo v disciplini 1 x 50 lučajev, udeležilo pa se ga je preko 50 tekmovalcev. Doseženi so bili izredno dobri rezultati glede na to, da seje tekmovanja udeležilo največ takih, ki se le občasno ukvarjajo s tem športom. Ravno za take pa je bila ta akcija organizirana. Ob koncu še pogled rezultatov najboljših pet: Ženske: 1. Pečnik - Trgovina 162 podrtih kegljev 2. Kastelic — Trgovina 134 podrtih kegljev 3. Drenik - Konfek. 120 podrtih kegljev 4. Škedelj - IVS 120 podrtih kegljev 5. Markovič — DSSS 114 podrtih kegljev Moški: 1. Filip — DSSS 200 podrtih kegljev 2. Lamut — Trgovk 193 podrtih kegljev 3. Mišmaš - Konf. 191 podrtih kegljev 4. Kočevar — Apretu. 189 podrtih kegljev 5. Barbič - Pred. 186 podrtih kegljev MED TEKMOVALCI PIRC V nadaljevanju TRIM - tekmovanja je bile tekmovanje članov tekmovalne ekipe, ki so se jim pridružili še najboljši iz TRIM — tekmovanja. Nastopili so v disciplini — \ V delih in izjavah Edvarda Kardelja so tudi nekatere misli o telesni kulturi, ki zaslužijo našo posebno pozornost. Zavzemal se je za množičnost, osebno pa je posvečal del svojega prostega časa nekaterim aktivnostim v naravi. Zlasti pomembne so njegove misli o varstvu narave, ki je ,,skupno vadišče" vsega živega. Že na prvem kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije (1947) je Edvard Kardelj opozoril, da mora biti naša telesna kultura ljudska, humana. Humana v tem smislu, da bo Edvard Kardelj o telesni kulturi, rekreaciji in varstvu narave postala „eno od področij naših naporov za blagostanje in naprdek našega ljudstva in srečnejšega življenja človeka." V svojem obsežnem teoretičnem delu, še zlasti pa v študiji „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", ki je bila sprejeta kot izhodišče za 11. kongres ZKJ, je Edvard Kardelj v vseobsegajočem teoretičnem praktičnem proučevanju vseh subjektov v naši družbi poudaril tudi rekreacijo in šport. Ko je analiziral vlogo družbenih organizacij in združenj v sistemu samoupravne demokracije, je Edvard Kardelj poudaril, da „razvoj socialistične samoupravne družbe terja negovanje in bogatenje individualnih nagnjenj in interesov delovnih ljudi in občanov", pri čemer je med drugimi aktivnostmi izpostavil rekreacijo in šport kot enega izmed činiteljev, ki lahko pripomorejo k formiranju človeka kot svobodne in celovite osebnosti. V_______________________________________________________ Kump M. ; Celič 2:0 finale za 3. mesto Celič : Staniša M. 2:0 za 1. mesto Kump M. : Gutman L. 2:0 Končni vrstni red: 1. Kump Mira, 2. Gutman L., 3. Celič, 4. Staniša M., 5. Habjan J., 6. Škedelj D. Skupni seštevek po dveh disciplinah (kegljanje, namizni tenis) v tekmovanju „športni dan Novoteksa“ moški in ženske je naslednji: 1.-2. TOZD TKANINA IN DSSS 33 točk 3. TOZD TRGOVINA 11 točk 4. TOZD KONF. I NOVO MESTO 10 točk 5. TOZD PRED. METLIKA 8 točk 6. TOZD KONF. VINICA 4 točke Komisija za rekreacijo in šport trim v DO 1 x 100 lučajev. Tu so bili doseženi zelo dobri rezultati, kar priča o dobri pripravljenosti ekipe za letošnja tekmovanja. Pregled rezultatov: 1. Pirc Marjan — Trgovina 425 podrtih kegljev 2. Zupančič Marko — apretura 414 podrtih kegljev 3. Bojane Anton - DSSS 412 podrtih kegljev 4. Murgelj 406 podrtih kegljev 5. Prodanič 406 podrtih kegljev 6. Klobučar 400 podrtih kegljev 7. Radovanovič 397 podrtih kegljev 8. Dravinec 396 podrtih kegljev 9. Filip 383 podrtih kegljev in 10. Geršič 373 podrtih kegljev. A-B 390:317 V okviru priprav za spomladanski del prvenstev Novo mesto v borbenih igrah sta se na Loki v prijateljskem srečanju pomerili dve ekipi Novoteksa med seboj. To je bila priložnost za „rezerviste”, da se pokažejo in dosežejo uvrstitev v prvo ekipo. Vendar jili je prva ekipa dobesedno pregazila in jim onemogočila uresničitev njihovih želja. Rezultat 73 kegljev razlike pove vse. Vendar je tekma potekala v prijateljskem vzdušju z delovnim dogovorom za naprej ob koncu tekme. Taka srečanja so razen medobratnih tekmovanj izredno koristna in za-željena. Ob koncu še pogled najboljših na tej tekmi: A: 1. Zupančič 58, 2. Radovanovič 50, 3. Klobučar 44, B: 1. Filip 39, 2. Bec 38 in Murgelj 36 podrtih kegljev. D. S. Prisrčna hvala, tovariš Justin! Blagajna Vzajemne pomoči v Novoteksu deluje že preko 20 let. V tem času je dokazala upravičenost svojega obstoja. Na občnem zboru se je po 17 letih vodenja BVP poslovil njen predsednik, tovariš Justin Kranjčič. Tovariš Kranjčič je upokojen, sicer bi verjetno bil predsednik še kar naprej. Z njegovim delom smo bili nadvse zadovoljni In tako ni čudno, da je na občnem zboru bilo izrečeno toliko toplih in pohvalnih besed tovarišu Justinu. Tovariš Kranjčič je razumel težave posameznikov, ki so bili v stiski, pa je preko odbora želel vsem in vsakomur ustreči Tesno je sodeloval s sindikatom, ki je bil ustanovitelj blagajne vzajemne pomoči, sodeloval je z družbenopolitičnimi organizacijami v tovarni in krajevni skupnosti Žabja vas, kjer stanuje. Skratka, povsod kjer je bil, je deloval koristno. Blagajna je bila ustanovljena leta 1959. Iz zapisnika ob č \ Za razvedrilo v ž 1 2 1 1 Rj i i 1 ! ! ! i I T" 1 1 J 1 • 1 1 1 ! ! i 1 20-letnici obstoja je razvidno, da je v teh letih bilo odobreno 8069 članom posojilo v skupnem znesku 8,481.330 dinarjev. Samo v lanskem letu je bilo izplačano za 1,535.000 dinarjev posojil To je veliko dela in veliko ur prostega časa je bilo potrebno, da se je opravila vsa evidenca članov ter denarno poslovanje, ki je izredno zamudno in zahtevno delo. Prav zato naj bodo vse besede, ki so bile izrečene tovarišu Justinu, v zahvalo in ponos. Na občnem zboru smo izvolili nov odbor. Odbor ima osem članov, v njem so delegati iz vseh oddelkov. Danes vam ga predstavljamo: predsednica: Ana Pungartnik - priprava, p od predsednica: Ana S taudohar - DSSS, tajnica: Marija Gliha - tkalnica. blagajničarka: Slavka Čeh - DSSS, član: Franc Regina - apre-tura, član: Jože Redek - IVS, članica: Jožica Petan -Konfekcija, članica: Jožica Florjančič — predilnica. Novo izbranemu odboru želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Tovarišu Justinu Kranjčiču pa še enkrat iskrena hvala za njegovo dolgoletno delo pri uspešnem vodenju BVP! IVO ZAHVALA Ob smrti moje drage sestre Anice Vidmar se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. NADA MIŠJA K Izvolili smo novo predsedstvo OO ZSMS Konfekcije I. Na mladinski volilni konferenci, ki je bila 26. II. 1980, smo izvolili novo predsedstvo, ki ima v svoji sestavi dvanajst članov. Pri evidentiranju smo pazili, da so v predsedstvu delegati iz vseh delovnih skupin, ker nam to omogoča lažje informacije. VRETENO 1 Prvi samoglasnik v abecedi 2. Akademski klub 3. Potočna žival 4. Znani bar v Ljubljani 5. Bajtar 6. Osnovni poklic konfekcije 7. Človek iz istega kraja 8. Okončina 9. Termin 10. Starogrška čika 11. Simbol (kratica) za radius Oprostite, to je last družbe! V uvodu bi spomnil vse zaposlene v naši delovni oiganizaciji, da moramo po določilih zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah varovati družbeno lastnino pred vsemi oblikami neopravičenega odtujevanja. V okviru tako postavljenega sistema družbene samozaščite v delovni organizaciji ima posebno vlogo varstveni oddelek. Njegova naloga je, da varuje delovno organizacijo pred nepooblaščenimi osebami, vohunstvom, diverzijami, sabotažami ter odtujevanjem družbene lastnine. Tako je varstveni oddelek podvzel določene preventivne ukrepe in pričel izvajati sklepe organov upravljanja, ki se nanašajo na varstvo zaposlenih delavcev in družbene lastnine. / To je le del nalog, s katerimi se v zadnjem času ukvarja varstveni oddelek. In kaj smo ugotovili? Bilo je precej nepravilnosti — od prisvajanja družbene lastnine do sabotaže. Obravnavali smo približno 60 primerov nedovoljenega ravnanja z družbeno lastnino, odtujevanja, poskuse odtujevanja, onesposobitev gasilske črpalke, hidranta, ročnika in orodja za tehnično reševalno enoto. Zato naj večina poštenih delavcev Novoteksa ve, da imamo žal tudi take, ki jim ni mar za pošteno delo, ki želijo na nepošten način živeti in nam škodovati. Proti takim so nujni vzgojno varstveni ukrepi, dokler ne padejo pregloboko in zaradi svojega ravnanja ostanejo brez službe in družbeni problem. Po naših pravilih ni dovoljeno vnašanje in iznašanje vsega tistega, kar se v tovarni uporablja pri vsakdanjem delu — od tekstilij do pomožnega materiala in sredstev za delo. Zavedati se moramo, daje vse to naše, — družbeno. Da z vsem tem izpolnjujemo svoje dnevne naloge, dnevne plane in ustvarjamo dohodek delovne organizacije. Smo v letu stabilizacije, paziti moramo prav na vse. Zato vas vabim k sodelovanju, redu in disciplini. Skrbeti moramo za kar najboljše medsebojne odnose, varčevati moramo prav z vsem. Pri delu moramo paziti, da bodo naši izdelki kvalitetni. Skrbeti je treba za red in čistočo okolje delovnega mesta in vseh prostorov tovarne. Delali bomo osem ur in ne bomo zapuščali delovnega mesta prej, niti ne bomo prihajali prepozno na delo. Skratka, živeli bomo tako, da bomo s samodisciplino ustvarili tovariško vzdušje in kar najboljše delovne rezultate. IVO Za predsednika je bil izvoljen Jože Mitag, za sekretarja Lidija Plut, za tajnika Anica Bartolj, za člane: Fužina Zdenka, Dragman Milan, Saje Joži I, Bukovinski Olga, Klobučar Jože, Kump Mira, Škrbec Fanika, Rolih Slavka in Židanik Zdenka. Na konferenci je bilo podano tudi poročilo o delu OO ZSMS v obdobju 78-79. Ugotovili smo, da je delo mladine vedno uspešnejše, čeprav je še vedno premalo aktivno vključenih. Zavedamo se, da smo za to veliko krivi tudi sami, ker nismo imeli dovolj razširjeno informiranje. Za uspešno delo smo imeli precej podpore od DPO in vodstva. Sodelovali smo pri vseh pomembnih akcijah. Lahko trdimo, da smo si z dosedanjim delom pridobili zaupanje, saj imamo zadostno število mladih vključenih v vseh samo-jupravnih in DP organih. Zaupane so nam tudi najodgovornejše funkcije. Ker smo sj z dosedanjim delom pridobili tudi znanje, nam bo v tem (mandatu delo veliko lažje. Tudi ostalim članom, ki ne vedo pravega pomena te organizacije, hočemo povedati, kako vedno pomembnejše odgovornosti ima ZSMS. Da je to družbeno-politična organizacija, ki se mora akcijsko usposabljati, da je pripravljena sprejeti vedno večje odgovornosti. Ž. Z. NOVOTEKS NOVOTEKS je glasBo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Sinder (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič in Bojan Pureber. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersterjeva 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Ti&ama Novo mesto.