» us t.m ni (t plačana t gotovim
Posamezna Številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73.
Leto XXII. Št. 29.
Kranj, 16. julija 1938
izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
AH slovenstvo sc
„Oj!kosr8no slovenstvo Je . . . nekaj preživelega, k3r je definitivno pro padlo najpozneje s 1. XII. 1618 ..."
(.ProboJ", u. 8. od 9. VII. 1938.)
Človek v današnji dobi res ne more več poj-miti početja nekaterih! Človek dandanes res ne more več verjeti lastnim očem in lastnim ušesom, ko vsepovsod sliši raznolične a vendar vse enako usmerjene krilatice naših unitarističnili jugofašistov, ki v svojem besu in sovraštvu do \sega slovenskega ne poznajo več nobenih meja.
Človek skoro ne bi verjel, da se med Slovenci najdejo ljudje, ki jih je rodila slovenska mati. ki jim je bila prva govorica — slovenska, ki pa vse to blatijo in pljujejo!
Slovenski narod je s svojo zgodovino, kulturo, s svojim jezikom, šegami in navadami dokazal, da je vreden vseh znakov svoje narodne samobitnosti. Slovenstvo naj bi bilo ozkosrčno! Zakaj? Morda zato. ker nima peščica narodnih izobčencev več prilike vihteti svoj valptovski bič nad svojim lastnim narodom? Da! Samo zato. Danes hočejo zbrisati slovenski narod s površja zemlje samo zato, ker jih je narod iz-vrgel. ker jih je morda še dosti zgodaj spoznal, da narod poznajo samo tedaj, kadar se .j I in gre samo za njihove osebne koristi. Od nas hočejo napraviti jugosloveno! Mi pa nočemo postati jugosloveni po njihovem receptu, temveč pravi in zavedni Jugoslovani, zavedni in odločni državljani naše velike domovine. To bomo pa postali samo tedaj, če bomo ostali še v naprej zavedni Slovenci, ker samo tako bomo ohranili vse znake svoje narodne Samobitnosti, ki so jjredjjogoj. da more kdo biti Jugoslovan.
Kaj torej nameravajo « svojimi krilaticami? Oni hočejo samo mase slovenskega naroda klo-roforoiirati, kakor se je izrazil zaveden in prekaljen borec za slovensko stvar, da bi z veselim obrazom prešle v jugoslovenstvo, ki pa je samo njihova politična t\orba. sredstvo, za dobijanje oblasti, pa tudi koritov in nič drugega.
Danes jim ne kaže več, da bi kazali na nas kot protidržavne elemente, danes bi jim bila vsa obrekovanja, ki so jih proti nam širili prejšnja leta. lažna. S svojo zavednostjo kot Slovenci, ravno s svojim slovenstvom, ki ni in ne bo nikdar preživelo, smo dokazali vsem svojim nasprotni kom in vsakomur v državi, da smo mogoče še boljši Jugoslovani, čeprav si ne toi-femo vedno na prsa in čeprav svoje državotvornosti ne prodajamo za Judeževe groše. Ostali smo Slovenci v dobi najhujšega političnega preganjanja od strani avstrijske soldate-ske, postali smo še zavednejši Slovenci po preganjanju od strani naših političnih nasprotnikov, ostali bomo tudi v bodočnosti zavedni Slovenci, ker samo tako je mogoče, da ostanemo tudi dobri državljani in Jugoslovani.
Našo slovenstvo ni propadlo s 1. XII. t<H8! Naše slovenstvo je šele tedaj dobilo svoj pravi značaj, ker nam je samo pravo slovenstvo porok, čla bomo v svobodni državi polnopravni državljani, enakopravni Jugoslovani.
Tega našega slovenstva ne bo zavrlo nobeno kričanje, pa naj prihaja s te ali one strani.
Naše slovenstvo, ki ni preživelo in ki še ni propadlo, ho ostalo in samo naše slovenstvo bo moglo našo državo in skupno domovino ojačiti znotraj in na zunaj. Ravno tisti, ki danes tako likajo na svoja jugoslovenska prsa in negirajo obstoj slovenskega naroda, pa bodo prav tako brez vsakih pomislekov zavrgli idejo jugoslo-venstva. če jim bodo to kazale njihove osebne koristi, kakor so zavrgli slovensko idejo.
Apostolski nuncij v Kranju
/a naše mesto res lahko rečemo, da je s svojim visokim sosedom, našim dragim brdskim gospodom, mnogo pridobilo na ugledu. Že sama bližina poletne rezidence Nj. kralj. Visočanstva kneza Pavla daje našemu mestu prednost, saj se pri nas ustavljajo visoki in odlični gosti, kakršnih so menda vajeni samo v prestolici. Tako smo sedaj imeli v svoji sredi kar dva dni najvišjega predstavnika sv. očeta, apostolskega nuncija Prevzvišenega msgr. Ettora Felice. ki je prišel v Kranj, da v nastopni avdijenci pri knezu namestniku odda svoja akreditivna pisma.
V nedeljo zjutraj se je pripeljal z belgraj-skim brzovlakom v spremstvu posluniškega tajniku msgr. Bertolija. Na kolodvoru so mu katoliške organizacije priredile prisrčen sprejem celo slabo vreme in dež ni moglo lepe prisrčnosti zatemniti.
Ob prihodu vlaka je godba Kranjskega glasbenega društva zaigrala koračnico. Čg. dekan Skerbec se je v spremstvu vikarja g. Blaja podal k vagonu, iz katerega je vidno vzrado-ščen izstopil Prevzvišeni. Prvi ga je pozdravil kot mestni /upnik g. Skerbec. mu želel dobrodošlico in predstavil g. Blaja. Takoj se jim je pridružil tudi bolgrajski nadškof g. dr. Ujčič, ki se je pripeljal z istim vlakom v Kranj na oddih. Visoki gost se je podal potem na peron, kjer ga je zbrana množica navdušeno in prisrčno pozdravljala.
Nu peronu je obšel častno četo FO in deklet v krojili. Potem ga je v imenu kranjskega mesta pozdravil župan g. Kuri Češenj ter mu želel prijetno bivanje v starodavnem Kranju. V imenu okrajnega nučelstva je P re vzvišenega pozdravil okrajni podnačelnik g. l.eo Loj k, /a Slovensko akademsko starešinstvo g. dr. Anton Megušar, za katoliško akcijo njen pred sednik g. dr. Janko Kalan in v imenu Dekanijskega prosvetnega odbora g. profesor Tine For-tuna. V imenu Marijine družbe žena ga je pozdravila prednica družbe ga. Dolenčeva, za Vin-ceucijevo konferenco pa je v imenu odsotne bolne predsednice pozdravila podpredsednica gu.
vil sv. daritev ob asistenci kranjskega dekana g. Škerbca ter je ob koncu maše podelil pa-peški blagoslov vsem vernikom. Pri novem Marijinem oltarju, ki je bil ves v žarnicah, pa je istočasno daroval sv. mašo nuncijev tajnik msgr. Bertoli.
Pri odhodu iz župne cerkve je napiavi! FO in Dekliški krožek visokemu dostojansTveniku špalir do župnišča, kjer se je nastanil za časa prebivanja med nami. Množica občinstvo se je zbrala za špalirjem ter navdušeno pozdravljala novega nuncija, ki je ves čas blagoslavljal vernike.
Kantova. Nato je k Prevzvišenomu pristopila dijakinja Majda Hamova. ki mu je izročila lep šopek ter ga pozdravila v imenu kranjske katoliške mladine s sledečimi l>osedami: ..Prevzvišeni! Vsa katoliška kranjska in z njo gorenjska mladina Vašo ekselenco prisrčno pozdravlja. Nam izraža svojo globoko vdanost in kliče iskren: Bog živi!"
Visoki odličnik je bil vidno ginjen nad tako prisrčnim sprejemom ter se je vsem zahvaljeval, vsakemu je stisnil roko, množico pa je blagoslavljal. Godba je zaigrala še državno himno, ki so jo vsi navzoči poslušali odkriti. V avtomobilih so se po zaključenem sprejemu na kolodvoru odpeljali visoki gosti v mesto, kjer se je v župnišču pripravil Prevzvišeni za sv. daritevr.
Pa| ežev nuncij m na Brezjah pr
Menda se še ni zgodilo, dn bi v kranjski žup-iii cerkvi maševal tako visok cerkven dostojanstvenik, kakor zadnjo nedeljo. Zato pa je tudi prihitela velika množica vernikov, da prisostvuje sv. daritvi. Apostolski nuncij je opm-
Papežev nuncij msgr. Felice na obisku pri ministru g. dr. Korošcu.
Opoldne je priredil kranjski dekan v župnišču nu čast gostom kosilo, ki so se gu poleg Nj. ekselence nuncija Felice, njegovega- tajnika msgr. Bertolija, lielgrajskega nadškofa g. dr. Ijčicu, kanonika čg. Mateja Škerbca in kranjske duhovščine, udeležil tudi okrajni načelnik g. Lipovšek, mestni župan g. Karol Češenj in drugi. Po kosilu so se odpeljali papežev nuncij, njegov tajnik, beograjski nadškof dr. Ujčič in dekan g. Skerbec z avtomobilom na Gorenjsko, da visokemu gostu pokažejo lepote naše lepe domovine.
Poleg dvorca na Brdu so se odpeljali proti Golniku in Tržiču. V Tržiču so bile v cerkvi ravno slovesne litanije, ki jih je imel novo-mašnik g. Edi Böhm, ko so prišli visoki gosti. Vsi so bili vzradoščeni nad tako visokim obiskom, enako pa tudi nuncij msgr. Felice, ki je videl na lastne oči, kako naše ljudstvo visoko ceni in spoštuje duhovski stan. Iz. Tržiča SO se odpeljali na Begunje, kjer so si ogleduli kaznilnico. Od tu so se odpeljali na Bled, kjer so se peljali okoli jezera. Gosti so bili navdušeni nad krasoto Gorenjske ter niso mogli prehvaliti naravnih lepot naših gora. Z Bleda so se odpeljali na Brezje, kjer so si ogledali največjo slovensko božjo pot in svetišči' Kraljice Slovencev. Prevzvišeni nuncij je bil izredno ginjen, ko je videl, kako smo Slovenci globoko vdani svoji Nebeški Materi in kako visoko jo častimo. Sam je v kapelici prebil nekaj časa v molitvi, nakar |>a si je ogledal še samostan 00. frančiškanov.
Proti večeru so se vsi vrnili v Kranj. Druge-
ga dne se je nuncij odpeljal v spremstvu svojega tajnika in šefa protokoh dr. Marinkoviča na dvor Brdo, kjer je bil sprejet v svečani avdijenci pri knezu namestniku. Tedaj je bil navzoč tudi predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič kot zunanji minister. Ob tej priliki je oddal svoja akreditivna pisma ter se precej časa zadržal v prijetnem razgovoru s knezom namestnikom. Po končani avdijenci se je vrnil v Kranj, kjer si je ogledal v spremstvu svojega tajnika nekatere zanimivosti. Popoldne pa se je zopet odpeljal z istim spremstvom kakor prejšnji dan v Begunje, kjer je popolnoma ne-oficielno obiskal našega notranjega ministra dr. Korošca. Pri njem so se gosti zadržali skoraj 2 in pol uri ter ob malici in prijetnem kramljanju prebili lep popoldan. Zvečer se je Z brzovlakom odpeljal papežev nuncij nazaj v Beograd ker ni imel možnosti, da bi še dalj časa ostal med nami. Bil pa je izredno zadovoljen in vesel, da je našel med Slovenci toliko vernikov, ki so neomajni v svoji zvestobi do sv. očeta.
Našega urednika je doletele izredna čast, da je bil edini med slovenskimi časnikarji sprejet od Prevzvišenega msgr. Felice. Ko se je slednji vrnil z Brda. kjer je bil v avdijenci, ga je obiskal v župnišču. V nevezanem pogovoru je papežev nuncij pohvalil naravne krasote naše Gorenjske, ni imel besed, da opiše svoje veselje, da je spoznal verno slovensko ljudstvo. V srbohrvaščini, ki jo dobro obvlada, sva se pogovarjala o sprejemu, ki mu ga je ljudstvo priredilo v Kranju. Bil je zelo navdušen ter vesel obenem, da je mogel spoznati globoko vero našega narodu obenem pa ponos, ki ga kažejo kot del svojega značaja ravno Gorenjci.
V uredništvu si je ogledal album slik s prosvetnega tabora, ki se je vršil ravno pred letom dni v Kranju pod visokim pokroviteljstvom Nj. kraljev. Visočanstva kneza namestnika Pavla. Takoj so mu padle v oči slike naših fantov ter je vzradoščen dejal: „To so fantje, ki so bili včeraj pri sprejemu." Ogledal si je tudi diplomo našega lista z razstave katoliškega tiska v Rimu. Zanimal .se je za število naročnikov lista ter petem dejal, da Slovenci pač znamo vzdrževati katoliško časopisje.
Odšel je tudi v tiskarno Tiskovnega društva, kjer je bil presenečen nad lepo ureditvijo podjetja. Zanimal se je /a posamezne moderne stroje. Lončena peč ga je spomnil« na peč, ki so jo imeli pred 1* leti v poslanstvu v Beogradu. Pri odhodu s.i mu poklonili v usnje vezano knjigo ..Šenčurski dogodki".
Ko se je poslavljal mi je dal sledečo izjavo:
..Objavite vsem vernikom, da sem zelo zadovoljen s sprejemom v Kranju, lepote Slovenije so me navdušile ter se vsem najprisrčneje zahvaljujem ter jim v imenu sv. očeta podelim blagoslov!" ,
Posebno je. še povdaril. kako lepo se mu je zdelo petje pri sv. maši in pa petje pri nevo-mašniških litanijah v Tržiču. Rekel je, da je bilo vse to za njega nekaj nebeškega.
Pri odhodu mi je še prav posebno naročal, da mu moramo poslati številko .Gorenjca", pri katerem se mu zelo dopade slika Gorenjca v narodni noši, delo našega slikarja Koširja.
Vsi kmečki ljudje —
7. avgusta na Brezje
Stara in lepa navada Slovencev je, da radi romajo na Brezje. Kdor le more, poroma nu Brezje vsako leto, komur to ni mogoče, p« ob vsaki priliki, kadar mu dopusti čas in razmere.
Na Brezjah je svetišče Marije, ki jo je pokojni nadškof dr. A. Bonaventura Jeglič kronal za Kraljico Slovencev.
Marija na Brezjah je kraljica vseh Slovencev in iz vseh slovenskih dežel prihajajo verni Slovenci, da s-> poklonijo svoji Kraljici: ne le Kranjci, temveč tudi Štajerci, goriški in koroški Slovenci in celo slovenski izseljenci iz vseh delov sveta radi prirejajo skupna romanja
na Brezje. K Muriji na Brezje prihajajo romarji, Slovenci vseh stanov in poklicev, — največ pa jih je iz kmečkih vrst. iz vrst najbolj vernega slovenskega stanu. Kraljica Slovencev ima med kmečkimi ljudmi največ i.i najzvestejše častilce.
Tudi letos bo mnogo slovenskih kmečkih ljudi romalo nu Brezje.
Kdaj?
Letos bomo vsi slovenski kmetje romali na Brezje skupno vsi en dan in sicer v nedeljo, dne 7. avgusta. Ta dan se bo ob tronu Kraljice Slovencev na Brezjah zbral« slovensko kmečko
STRAN 2
ljudstvo iz vse Slovenije: Gorenjci in Dolenjci, Štajerci in Piekmurci, vsi gremo 7. avgustu na Brezje!
Zakaj f
V nedeljo, 7. avgusta bo na Brezjah velik kmečki tabor, ki yu priredi »Kmečka zveza" v Ljubljani za vse slovenske kmečke ljudi, za člane in nečlane, za odrasle in za kmečko mladino in sploh za vse, ki pripadajo našemu vernemu slovenskemu ljudstvu!
Po slovesni službi božji, za katero sta no-prošena oba slovenska prevzv. gg. škofa, se bo vršilo mogočno kmečko zborovanje, katerega se bodo udeležili naši narodni in kmečki voditelji, pa tudi predstavniki svetnih in cerkvenih oblasti, pred katerimi bo slovensko kmečko ljudstvo po govornikih iz lastnih vrst povedalo svoje misli, svoje želje in zahteve. Da bo ta tabor čim vidnejši dokaz naše kmečke stanovske zavesti, je potrebno, da se
Tako se sprašuje največji nasprotnik samega sebe — Slovenski narod (on namreč odločno zanika, da bi obstojal slovenski narod, pa ima to z največjimi črkami natiskano na svoji glavi.) Ker pa misli, da bi bila beseda ..izzivanje" preveč slovenska, jo v svojem političnem obzorniku popravlja v ..izizvanje" ter pravi: „Do danes nismo vedeli, da je lepi pozdrav ..zdravo", ki je skupen Slovencem, Hrvatom in Srbom — izizvanje! V časih robovanjn je bil to pozdrav slovenskih dijakov, naši oficirji se ga poslužujejo in splošno je v rabi na našem vzhodu in na našem jugu, pri nas pa bi nuj bil sedaj ta pozdrav zločin, ki bi naj spadal pod paragraf!"
Tako jo drobi Ata narod! Mi smo trdili in še trdimo, da naši vitezi povsod in ob vsaki priliki izzivajo ravno s tem pozdravom. Pa nismo samo mi. ki to trdimo, to so opazili ob priliki Mednarodnega mladinskega tabora ZFO v Ljubljani še celo inozemski gosti, kar je pa nam še najbolj všeč, celo odgovorni resorni minister.
Po presledkih šestih let je Tržič v nedeljo 3. julija sprejel novoposvečenega služabnika oltarja g. Edija Bohma. Po prihodu popoldanskega vlaka so slovesno zapeli farni zvonovi. V cerkvi se je zbrala množica vernikov in p-e-jela novomašnikcv blagoslov. Med tednom so pridne roke deklet pletle vence. Fantje in možje pa so poiskali vitke mlaje in jih z veseljem postavili. Govorjenja pa ta teden o drugem ni bilo. kakor o novi maši. Prišel je težko pričakovani 10. julij. Dež je lil, kar je le mogel. A slabo vreme ni moglo zatreti radosti vernih src. Neštete množice so se zgrinjale proti farni cerkvi.
gu udeleži vsak, komur je pri srcu usoda in blagor kmečkega stanu I
Kako?
Iz bližnjih krujev boste seveda prišli z vozovi in kolesi, iz oddaljenih pa z avtobusi in z vlaki. Zaprosili smo zu znižano voznino. če pa ta ne bo pravočasno dovoljena, se poslužite nedeljskih povratnih kart, ki omogočajo vožnjo po polovični ceni brez kakršnih koli izkaznic in potrdil.
Primerne zveze vlakov bomo objavili prihodnjič, istotako tudi spored cerkvenih slovesnosti in kmečkega zborovanja.
Na Brezjah ne bo nobenega sprevoda! Vsi se zberemo pri cerkvi oziroma v cerkvi. Zato tudi morebitno slabo vreme našega romanja ne bo onemogočilo. Oe pa bo lepo vreme, boste lahko v nedeljo popoldne obiskali tudi Bled.
Za tabor ni potrebna nobena knjižica, udeležba je mogoča vsakemu in vsi ste iskreno vabljeni! Kmečka zveza.
Ata narod je namreč pozabil, da samega sebe tolče po ustih, ker je v isti številki na strani 2. prinesel članek, v katerem pravi:
..In tako se je zgodilo nekaj, kar bi pri nas bilo pravi čudež. Ob povratku čeških Orlov od nas so češke Sokolice v Breclavu pogostile in bratsko sprejele svoje orlovske brate../
Vemo. da Ata narod že zdavnaj več ne veruje v čudeže, če pa sam trdi, da bi bil čudež, če bi n. pr. napravile naše Sokolice svečan sprejem telovadni vrsti ZFO po povratku iz Francije, kamor je sedaj odšla, potem pa to že mora biti.
Vprašamo pa sivolasega starčka iz Knafljeve ulice, kako so se vitezi prej pozdravljali? Sej ..zdravo" ni bil vedno njihov pozdrav! Stari ljudje so pozabljivi, zato ne smemo zameriti seniorju framazonskih večernikov. da mu je še tista majhna zaloga možganov izhlapela v teli pasjih dneh. — se.
Ob desetih se je začel pomikati iz župnišču sprevod svatov in duhovnikov, ki so spremili g. novomnšnika obdanega od ljubljenih staii-šev k prvi sv. daritvi. Umolknil je glas zvonov, tako močno so zadonele tržiške orgle in zbor pevcev je v imenu vseh tržiških faranov, prijateljev in znancev povedal, koga zdaj sprejema, ko je zapel: Novomašnik bod' pozdravljen! V tako razjioložena srca je sejni resnice o katoliškem duhovniku, spiritual ljubljanskega semenišča g. Janko Kraljic. Topla in prisrčna beseda je pokazala, da je mušnik poslan od Boga, da deli mir ljudem: verniki pa naj od svoje strani pomagajo njegovim človeškim
(nočem z molitvijo. — Po novomašniškem blagoslovu so se oglasile orgle. Spremljan od svojih sošolcev in prijateljev pa je stopil k oltarju ». novomašnik, da bi bil Bog veselje njegove mladosti in vse njegove duhovniške poti. Med sv. mašo je pel cerkveni zbor mogočno mašo Zuccolijcvo v čast sv. Frančišku As. Spremenljive dele pa so deloma recitirali, deloma peli štiriglasno po kompoziciji g prof. M. Tominca iz St. Vida, ki je nalašč zato priliko sestavil vse potrebno in tudi zbor in orkester spremljal na orglah. Pevci, in orkester, g. prof- Tominc in naš neumorni organist so opravili ta dan veliko delo in zaslužijo vse priznanje. Med vsem. kar so nam nudili )>a je bil brez dvoma nujlepši Sanetus in Bcnedictus, to je ravno tisti deli, ki se pojejo okoli povzdigovanja.
Slovesno kosilo je bilo pripravljeno na Skali. V veselem razpoloženju so se vrstile napitnice druga za drugo, v katerih so mu želeli poedini govorniki vsega dobrega.
Ob štirih so se Vršile v cerkvi slovesne litanije. Med njimi pa se je zgodilo nekaj, na kar more bili ponosen vsak novomašnik. Iz Kranja se je pripeljal papeški nuncij na našem dvoril, nadškof 1 lektor Felice, z njim pa je v družbi kranjskega g. dekuna Škerbca stopil v cerkev belgrajski nadškof g. dr. Uj-čie. Nista se mogla visoka cerkvena dostojanstvenika načuditi, kako lepo in pobožno zna tržiško ljudstvo peti. Veseli smo bili tega visokega obiska, ki je prišel tako nenadno. Pred odhodom jih je mladina obdarovala s cvetjem, množica pa jih je živahno pozdravljala, dokler ni avto izginil na klancu in zavil proti Brezjam. Tržičani ne bomo zlepa pozabili te pozornosti.
Po fotografiranju so se svatje podali še na Skalo in v veselju in pesmi končali novomašno slavje.
G. novomašnikti in njegovim svojcem prav iz srca čestitamo!
t Vinko Aljančič
Prejšnji petek, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne je umrl v Kranju pri svojih sorodnikih čg. Vinko Aljančič, župnik v Kredu |)ti Kobaridu. Pokojni je bil rojen 5. 1. 1890. v Kovorju pri Tržiču, kjer je tudi hodil v ljudsko šolo. Gimnazijo je dovršil v Kranju I. 1910. Mlade ljudi je tedaj gnalo delo za narod na Koroško. Goriško in Istro, tako je storil tudi pokojni A inko, ki se je vpisal v goriško bogoslovje. Nekaj dni pred izbruhom svetovne vojne je imel novo sv. mašo doma v Kovorju, vojna napoved ga je zatekla kot kaplana v Bovcu. Med vojno vihro se je umaknil v /iipnijo Sočo. kjer je ostal do konca vojne. Po končani vojni se je nastanil v Bovcu do I. 1921., ko je nastopil službo v Kreda pri Kobaridu.
Pri vršenju svoje težke službe si je nakopal zavratno bolezen. Iskal je zdravja povsod, ko pu je čutil bližajočo se smrt, se je poslovil od
svojih vernikov. Bolnega so prepeljali v Kranj. Od tu je odšel v ljubljansko ..Leonišče", vendar pomoči ni bilo za njega. Zato se je zopet vrnil v Kranj, kjer je tudi umrl, prej pa je še izrazil željo, da bi bil pokopan doma v Kovorju.
Zelja se mu je tudi izpolnila. V nedeljo so gu prepeljali v Kovor, kjer je bil v ponedeljek pogreb. Sv. daritev in pogrebne obrede je opravil kranjski dekan čg. Škerbec ob asistenci velikega števila duhovnih sobratov. Pogreba se je udeležil tudi beograjski nadškof msgr. dr. Josip Ujčič. V svojem govoru je dekan Škerbec orisal pokojnega kot vzor duhovnika in deluv-ca za dobro naših bratov onstran meja. \ imenu njegovih 'upljanov, ki poleg največje želje niso mogli priti k pogrebu, se je od pokojnega poslovil čg. Terčelj. Tudi Sedejeva družina iz Kranja je s svojim zastopstvom izvršila svojo častno dolžnost napram pokojniku.
Tako padajo junaki! Svojo moči in svoje zdravje so posvetili delu za Boga in narod. Pokojni Vinko je bil vzor takega delavca, zato mu bo Bog dal večno plačilo, narod pa se bo spominjal svojega dušnega pastirja v molitvi.
Tako jugofašisti:...
..Končana sta mednarodni... Sokolski zlet v Pragi in Mednarodni zlet ZFO v Ljubljani, ter je potrebno primerjati obe prireditvi, čeprav primerjava... v njihovem bistvu dejansko sploh ni mogoča".
„... ker je bila prireditev v Pragi izključno sokolska. dočim je biln prireditev v Ljubljani versko kulturna in le deloma tudi telesno vzgojna."
..Udeleženci zleta v Pragi so bili sami jireka-1 jeni Sokoli.,., ki so poral>ili to priliko, da se nu lastne stroške zopet enkrat znajdejo v zlati Pragi..."
..Kakšna je torej slovenska mladina .. in kako se loči ta stadionska mladina od one. mno-goštevilnejše, ki je stala daleč proč od Stadiona.. ."
..Ozkosrčno slo- enstvo je ... nekaj preživelega, kar je definitivno propadlo najpozneje s I. XII. 1918, ko je bila oživotvorjena jugoslo-venska ideja..."
.....ideja, ki je dovedla tudi nas Slovence kot
polnopravni del jugoslovenskega naroda v samostojno državo, nacionalno državo..."
..Kajti tam gospoduje in odločuje generacija, vzgojena v unitarisiičnem nacionalnem smislu."
.....je postala idol zdravega del« slovenske
mladine in mi vsi ..."
..Nič prisiljenega, prosta v svojem poletu, je prišla ta armada in s svojim vzornim nasto-
Ali je »zdravo" - izzivanje
Nova sv. masa v Tržiču
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
('Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
..Kako je s puntom?"
~Upro se," je rekel berač, misli so mu bjle drugje.
„Torej vendar! \ tistih krajih, ki si jih prehodil?"
..Da. vse pojde v drobno. Jutri moram stopiti pod goro do Klandra. da bo vedel, kako mu je ravnati. Joj, koliko mož šteje „Kmetska zveza!" Da bi le vsi držali prisego."
„Jih je veliko?"
..Petindvajset tisoč."
..Petindvajset tisoč," je začudeno ponovil Bregar. ..Toliko ljudi podere planino, ne pa gradu. To bodo imeli grofje in njih vohunj dela, če bodo hoteli vse izvedeti in se pripraviti za boj."
..Pojiilršnjem pojdem z novicami na grad k valptu Žigi."
..Kaj mu poveš?"
.,To kar sem videl in slišal na poti."
..Kaj?" je Bregar poskočil za komolec od tal. ..Temu lovskemu psu boš izdal našo stvar?"
„Ne," se je Jakob glasno zasmejal oštirjevi jezi. ..Po-rečem mu, na svojo vest se mu bom zaklel, da govorim resnico, da v vsej deželi upor še na misel ne pride nikomur."
Zdaj se je smejal tudi Bregar.
..Ti si ptič. takih je malo."
Zunaj je zarezgetal konj. V veži so se oglasili trdi koraki in vrata so se odprla na stežnj.
..Pomagaj vam Bog. prijateljil" je mogočno pozdravil Rado Veharjev in stopil notri.
..Bog ti pomagaj." sta mu odgovorila.
Rado je sedel na klop. da je kar zaškripala in ukazal:
..Majolko vina!"
Bregar je hitro postavil vino predenj, svobodnjak je zatočil po mizi srebrni tolar.
..Tu denar, oštir. Ne utegnem se dolgo muditi tu."
Bregai je izmenjal tolar in sedel nazaj k Jakobu. Oba sta molčala, nobeden ni vede), kako bi zastavil besedo z oblastnim fantom.
Ko se je za silo odžejal, je Rado sam začel pogovor.
..Klandra, Aleša. Jnrčka. Hribarja in drugih danes ne bo?"
„Ne, Valpet Žiga pazi, če bi se ti-le skupaj shajali, bi brž kaj slabega zavohal."
..Tako. — Ti Bregar. kako pa kaj tlačani okrog Radovljice?"
-Cez in čez upor. Vsa dežela obeta konec gradovom. Jakob, povej, kaj si videl in slišal po svetu?"
..Kaj bi pravil! Ase komaj čaka povelja, da odpove pokorščino in udari po gradovih. Punt in ..stara pravda", to sta besedi, ki ju moraš slišati       v"»ak korak."
„Hm. Ali ni ljudstvo morda preglasno? Tudi grajski dobro slišijo."
..Po gradovih ne slutijo prav ni-. Z nekaterim oskrbnikom sem že pil vino a samo valpet Gregor Stržen v Kočevju je nekaj vedel, drugi sc še menijo ne za upor. So pač mnenja, da se ljudstvo na tihem vedno upira gradovom, več pa ne more in ne upa,"
..Ali je mar dosti upornikov?" je hotel vedeti Rado.
..Mnogo, mnogo. Kranj. Kamnik in Polhov gradeč z vso okolico, to je ljudi! 1/ tel, krajev ima vpisanih ..Zveza" petindvajset tisoč mož."
..Dobro je." je rekel Rado in vesel nasmeh mu je spre-letel resni obraz. Potem je segel v žep. ..Na. tu imaš srebrnik, ker si mi prinesel tako dobro sporočilo."
Berač je vzel denar in s,, zahvalil fantu.
,.Ze prav," ga je /avračal Rado. ..Kadar te bomo potrebovali, nas lx)š ubogal ali ne?"
..Star sem in nadležen, toda noge š,. vedno gredo in glava mi tudi ni lire/ soli,"
..Kadar boš hodil /,-, ,,ns okrog, boš Že dobil primerno plačilo." Svobodnjak je vstal <K1 mize jn izpil ostanek vina. ..Zdaj stopim še k Hribarju na Brda."
..Na Mincini svadbi nisi bil?"
„Kaj bi tam!"
..Jutri pojdem h Klandru." je rekel Jakob. ..Ali naj mu kaj sporočim od tebe. Vehar?"
..Hm. kaj? — Reci mu, naj s,, oglasi pri meni. na Gor-jušah."
..Ne bom pozabil."
..Če gre pa on težko, mi pridi povedat, se bom pa jaz /glasil pri njem. Kaj mi je ta pot." ..Tudi to lahko povem."
Rado si je za vratom zapel tisnjati suknjič s srebrnimi gumbi.
..Iti moram  ker je pol z Brd nn Gorjuše dolga."
..In na Knmneku   ki ga motaš prejerditi   te lahko na-
padejo vešče. Tam so se že marsikoga lotile," se je oštir hotel šaliti.
..Teh se ne bojim."
..Preozke so stezice, pretemne so noči, a kdor ima zalo dekle, teme še mar mu ni," tako smo včasih peli."
Vehar ga je pogledal prodirno, da je stari oštir hitro umaknil oči.
..Kaj so mi mar dekleta. — A zdaj ostanita zdrava."
..Srečno hodi," sta mu želela Bregar in berač Jakob.
Rado je zunaj zajezdil konja in ga pridržal na mestu. ..Bi šel na Brda ali bi jezdil raje do Klandra? Upornik sem. Prvo punt, potem ženitev," si je prigovarjal. A oči so mu ušle v porasle griče, tamle, za tistim raziegnjenim robom je Hribarjev dom. Srce mu je z vso močjo zahrepenelo tja, vendar je še pomišljal. A kakor nalašč se je konj vzpel pokonci, zahrzal in zdirjal proti Brdom. Rado ga je stisnil z nogami ob vamp in potegnil vojke k sebi.
.Jlej, vranec! Stoj, prokleta žival!"
A vrancu ni bilo mar gospodarjeve kletve, še z večjimi skoki je planil po bregu navzdol proti mostu, kakor fji vedel, kako gre jezdečevo hrepenenje čez zelene bukove gozdove, tja pod Jelovico.
Na drugi strani Save je konj nekoliko umiril korak. Rado je začel misliti, ali bi vendar ne bilo bolje kar čez Kamnek jezditi domov in se izogniti Brd. Kako bo govoril z Jerco? Ali mu ne bo ranjeno srce premagalo ponosa?
Iz dvomov ga je rešil praznik Corn, ki je pravkar šel od Aleša na Lancovem.
„Hej, Vehar, ali greš malo vasovat k Hribarju?"
Rado ni poznal Corna in mu je drzno rekel:
..Vsak po svoje."
..Kakor Bohinjec, ki je s sekiro kravo drl." se je norče-vul Corn in se smejal na vse grlo, ne meneč se za to, da so Rndotti oči temnele. ..Pri Hriburju, glej, prijatelj, se je zdaj Minca omožila. Jerca je še doma, prav lepo dekle. In čez. kres je letos poskočila, nemara da je tebi namenjena."
..Ti brzdaj jezik!" je zavrel Rado.
Corn se je umaknil za korak od konja.
..Praznik sem in me nimaš pravice zmerjati, če se mah) pošalim. Saj sam vem, da letaš k Hribarju zaradi pvnta, pa tudi jaz sem bil pri Alešu zavoljo tega".
Rado ga je premotril od nog do glave in znan se mu je zdel. Zato gn je malo bolj prijazno vprašal:
..Na kresno noč sra se videla, kajne?"
..Da, da. na kresno noč. Glej, to prinaša srečo. Hej, vesel sem, da me še nisi pozabil, no."
»GORENJEC«
pum ponovno dokazala, ilu je v svojem ustroju silna, v svoji disciplini nedosegljiva in v svojim nastopu nenndkriljiva ..."
„Sokolstvo gre svojo pot naprej, naprej brez miru..."
• ..Vsa Gorenjska pu je dokazala. <iH je in ostane — sokolska."
..Poravnajte naročnino! — Širite in naročajte .Proboj"! - Le naprej, brez miru .. ."
(..Proboj" šl. 8, dne 9. juliju 1938).
njim drugi v odgovor:. ..
„Dragi bratje fantje, draga mladina! Nenavadno sem vesel, da sem imel priliko kot minister za telesno vzgojo naroda videti sam na svoje lastne oči vašo disciplino, vašo požrtvovalnost, vaše športne in gimnastične uspehe. Moja radost je še toliko večja, ker vam ni CILJ SAMO TELESNA VZGOJA, AMPAK TUDI NARODNA, RELIGIOZNA IN MORALNA VZGOJA. Najprisrčneje vam čestitam k vašim divnim uspehom in želim, da tudi v bodoče nadaljujete svoje plemenito delo za blagor kralja in nam vsem skupne velike Jugoslavije! BOG ZIVl!
(Govor ministra dr. MiletiČa na Mednarodnem zletu ZFO dne 29. junija na Stadionu.)
,.Na katoliški praznik sv. Pelra in Pavla sem bil v Ljubljani, na pravoslavni Petrov dan pa sem tu na Kajmakčalanu. I v prvem i v drugem primeru sem zastopal Narodno skupščino. Ono, kar sem videl v Ljubljani, me JE OČARALO, občutil sem, kako SLOVENEC LJUBI SVOJO GRUDO ZEMLJE, toda tudi to, on ljubi Jugoslavijo, in občutil sem, DA NI NOBENEGA PROTISLOVJA V TEM. LJUBITI SVOJO OŽJO DOMOVINO IN LJUBITI ISTOČASNO VSO VELIKO DOMOVINO JUGOSLAVIJO. Bil sem srečen, da sem KOT SRB MOGEL BITI DELEŽEN SLOVENSKEGA DUHA in da občutim tudi jaz ono veliko ljubezen napram svoji rodni grudi, kakor napram svoji veliki domovini. Da, dragi bratje, koliko strani, svetlih strani naše zgodovine v lepi naši domovini je še, katere morajo priti do izraza v veliki domovini, koliko zakopanega bogastva je še ki mora v veliki naši domovini šele priti na dan!"
(Iz govoru predsednika narodne skupščine Stevana Čiriča, dne 12. julija na Kajmakčalanu.)
kupnino za (lajanje milodarov beračem žrtvovalo prebivalstvo. Zato se naprošajo prebivalci mestu Kranj — vsaj premožnejši —, da po svoji možnosti prispevajo k tej akciji z mesečnimi prispevki in jih oddajajo občini Kranj v svrho razdelitve med berače.
Pripominja se, da je Združenje trgovcev V Kranju po svojem načelniku g. Berjaku Francu iz lastne pobude tej akciji že prispevalo večji znesek. — Občina Kranj.
Strelske tekme. Tukajšnja strelska družina priredi v nedeljo, dne 31. julija in 7. tivgusta t. 1. velike celodnevne strelske tekme ni 'vojem strelišču v Struževem, na katere se že sedaj opozarjajo vse okoliške in druge strelske družine, da bo udeležba čim večja. Vrednost daril bo presegala vsoto din 2000.—. Natančnejše pogoje priobčimo prihodnji teden.
Grozna nesreča delavca. V četrtek okrog 6. ure zvečer se je na stavbi tvrdke „Ika" ob cesti na Golnik pripetila težka nesreča tesarju Loč-niškarju Antonu, doma iz Vodic. Pri postavljanju ogrodju za streho mu je spodrsnilo, da je padel nu zemljo ter pri padcu obležal nezavesten. Takoj so poklicali reševalni oddelek, ki je nesrečnega Ločniškarja po odredbi dr. Vrlmjnka z avtomobilom odpel jai v ljubljansko bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da je Ločniškarju počila lobanja. Njegovo stanje je zelo težko.
PISARNA TVDRKE IVAN ZABRET, tovarna opeke in lesna industrija, se je preselila iz dosedanjih prostorov v Johačev prelaz v bivše prostore Elektrarne Mcvr & drug ter bo v ponedeljek IS. t. m. že poslovala v novih prostorih.
SSÜS Franc Holchaker SSSffi
naznanja, da v poletnem času ob sobotah ne ordinira.
Jubilej
,.Tc dni so potekla tri leta. kar je pojedel neki dijak v Novem Sadu cel Njegošev ..Gorski Vijenac" skupaj s platnicami in komentarjem. Dijak je ostal živ in zdrav. Ob priliki tega jubileja smo se obrnili na znanega pisatelja — zdravnika, ki ne zeli biti imenovan, in ga naprosili za njegovo mnenje o tem slučaju. Gospod doktor je bil ljubezniv in povedal sledeče: Papir ni strupen. Samo tako se lahko tolmači, da je dijak ostal živ. Res pa je, da bi že ena sama številka „Proboja", ki bi jo dijak pojedel, povzročila neizogibno smrt. K sreči poznajo „Proboj" le v par ljubljanskih in kranjskih hišah, zato se ni bati večjih nesreč. Dobro bi pa bilo, če bi oblasti pazile, v kak papir zavijajo mesarji meso, kajti kolikor mi je znano, se ..Proboj" tiska zato, da se tiska, in naloga merodajnih krogov je, da makulatura ne gre v mesnice."
(Prosto po ..Proboju".)
Tedenske novice
KRANJ
Dekleta! Znaki in legitimacije za naš tabor na Brezjah se dobe v knjižnici Ljudskega doma. Cena din 3.—.
Društvo Slovenskih obrtnikov v Novem mestu priredi obrtniški tabor 24. julija t. 1. Vse tovariše, ki bi se udeležili tega vsedolenjskega tabora se naproša, da se radi skupnega potovanja    z avtobusom prijavijo na združenju.
Predsednik.
Razglas. Beračenje, ki ne dela posebne1 časti mestu Kranju, se je tuko razpaslo, da je za prebivalstvo že prava nadloga. Zato je bila občina vsled vednih pritožb prisiljena, da je to beračenje — posebno tujim beračem ..... popolnoma prepovedala. Da pa vsled te prepovedi podpore res potrebni berači ne bi bili preveč prizadeti, namerava občina uvesti ubožno akcijo nu ta način, da lastnih sredstev
bi nekoliko prispevala iz ckoliko nuj bi pa kot od-
Couch zof e, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnih, Kranj
Prve medklubske dirke na Jezerski vrh priredi M. K. Ilirija. Kakor je že bilo objavljeno, se vršijo v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri I. medklubske gorske dirke na Jezerski vrh. K dirkam so se prijavili naši najboljši vozači, kakor Ludvik Starič, slavni „leteči Kranjec", Janko Šiška, ing. Mario Lukman itd. Dirk se bodo udeležili vsi vozači moto kluba Hermesa, Ilirije Ljubljana ter sekcije Kranj. Morda se bodo dirk udeležili tudi vozači iz Zagreba in Maribora. Vsekakor bo borba za prva mesta zelo ogorčena. Za najboljši čas dneva je razpisan krasen pokol. Pokali in darila so razpisana tudi za prve tri zmagovalce vsake kategorije. Razstava daril pri tvrdki „Soko" v Kranju.
Ker je med občnstvom za to prireditev mnogo zanimanja, bo vozil iz Kranja ob 8. uri poseben avtobus po znižani ceni. Drugi avtobus odpelje ob 13. uri.
Iz Ljubljane in drugih krajev priredi ..Zveza za tujski promet" na tu dan avtobusne izlete k dirkam. Informacije in prijave sprejemajo vse biljetarne ..Putnika". Prijavite se pravočasno.
Ne pozabite: za potovanje, za morje, za gore, za kopel, za ročno torbico in za pisarno imejte vedno pri rokah Solea kremo. Cena 3.-, 5.-, 10.-.
Rejci malih živali, iz vseh krajev Slovenije, združeni v Zvezi društev rejcev malih živali s sedežem v Ljubljani in rejci iz ostalih banovin, prirede v času jesenskega velesejma od I. do 12. septembra 1938 pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. svojo I. Zvezno banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov iz te reje. Prireditve v tem obsegu Ljubljana še ni videla.. Vsa prireditev bo obsegala do malega polovico velesejma in bo prikazala nazorno sliko požrtvovalnega dela za povzdigo našega malega gospodarstva. V nedeljo 4. septembra bo v Ljubljani tudi I. kongres rejcev malih živali, kjer se zbero skupaj z rejci iz vseh krajev države in celo iz inozemstva. Na programu so razna predavanja, tečaji, eskurzije. Vse priprave za prireditev od strani rejcev malih živali kažejo, da bo naše občinstvo na jesenskem ljubljanskem velesej-mu deležno zopet novih senzacij.
Odlok. V smislu odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani V. št. 200/74 je od nedelje 10. juliju 1938 dalje prepuščen preloženi del državne ceste Labore— Kranj začasno izključno le avtomobilskemu prometu, dočim ostane za ves ostali promet torej zlasti za promet z vozili z živinsko vprego iz raznih tehničnih ozirov zapora te ceste še nadalje v veljavi in se mora ta promet usmeriti kot dose-daj po stari cesti.
Sreski načelnik: Lipovšek.
Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko:
H I N K O   PODJAVORŠEK - KRANJ.
Skupno združenje obrtnikov razpisuje mesto tajnika kot uradnika obrtne pisarne. Prednost imajo osebe, ki so v kakem strokovnem združenju bile zaposlene. Prosilec ne sme biti upokojenec ali tuji državljan. Vse potrebne podat-ke dobe interesenti pri predsedniku Pollaku Juriju.
Skušnje vajencev se vrše dne II. avgusta t. I. in se opoznrjujo vsi oni mojstri, ki imajo vajenci poteeeno učno dobo, da jih pravočasno prijavijo. Učenci, ki so obvezni obiskovati obrtno šolo, morajo predložiti odpustuico, sicer ne bodo pripuščeni k skušnji (odlok banske uprave i/. I. 1936). Članom združenja je te dni po-slun spis članarine in se naprošajo, da isto v določenem roku nuknžejo. okrožnico pa naj vsak pazno prouči in se po njej ravna.
Uprava Skupnega združenja obrt. v Kranju. Promenadni koncert Kranjskega giasb. društva se vrši v soboto 16. t. m. ob pol deveti uri na glavnem trgu.
ŠKOFJA LOKA
V šestih letih šest novih maš. Naša škofjeloška fara je ena izmed tistih naših slovenskih fura, ki je dala naši Cerkvi že veliko duhovnikov. Dokaz temu je, da so v Loki. kaj pogoste nove sv. maše. V zadnjih šestih letih, to je od 1. 1932 naprej, je kar šest Lo-čanov pristopilo k oltarju in darovalo svojo prvo sv. daritev. V tem oziru je bilo najbolj blagoslovljeno 1. 1952, ko so bile pri nas kar 'i nove sv. maše in sicer so jih darovali gg. Starman Janez iz Suhe, Kalan Franc iz Pu-štala in Peternelj Jože iz Škofje Loke. Kar 3 nove sv. maše se menda zlepa kje ne bero v 1 letu v kaki fari. Leta 1936 jo je daroval g. Pokom Jožef iz Škofje Loke. Letos pa sta zopet kar 2 novi sv. maši. V nedeljo je bila prva, ki jo je daroval čg. Javornik Ivan v sv. Jakoba cerkvi, v nedeljo pa bo druga in sicer v lTršulinski cerkvi, katero bo daroval čg. Kopač Janez.
O sprejemu, ki je bil prav prisrčen, smo že zadnjič poročali V soboto zvečer pa so pevci zapeli pred župniščem podoknico g. novomašni-ku Javorniku. Za pesmi se je g. novomiišnik prav prisrčno zahvalil. V nedeljo ob 10. pa se je razvil iz župnišču v cerkev sprevod, katerega je prišla gledat vsa Loka. Vhod v krasno okrašeno cerkev je bil nad vse veličasten. Kot začetek svečane službe božje je bila pridiga g. stol. kanonika dr. Gregorja Žerjava, ki je v krasnih besedah govoril o duhovništvu. Med sv. mašo je bilo sv. obhajilo, pri katerem je g. novomašnik obhajal svojo mater, sestre, sorodnike in mnogo drugega ljudstva. Po prvi sv. daritvi je bila v Društvenem domu velika novomašniška svadba. G. novomašniku želimo v novem poklicu božjega blagoslova.
Kmetijska ekskurzija. Vse kmetovalce opozarjamo, da bo priredil okrajni kmetijski odbor v škofji Loki ekskurzijo kmetovalcev in sicer čez Jelovco, kjer bo ogled gozdov, pašnikov, staj itd. v Bohinj, kjer si bodo ogledali mlekarno in ribogojstvo itd. in to na dan sv. Jakoba. Stroški za avtobus in celodnevno hrano znašajo din 50 za osebo. Vsi kmetovalci, ki se ekskurzije želite udeležiti, se takoj javite pri okr. kmet. odboru v Škofji Loki, ali.pa pri svojih občinah. Odhod za udeležence iz Škofje Loke in okolice ter Poljanske doline je z avtobusom ob 3. uri zjutraj. Udeleženci iz Selške, doline pa ob 4. uri na Češnjici.
Velika prireditev. Zopet smo imeli Ločani enkrat čast preštevati sokolske legije, divizije, bataljone in armade. V nedeljo je namreč tukajšnji Sokol piiredil svoj društveni javni nastop, po njem pa svojo ..narodno zabavo" s pijančevanjem do jutra. Najprvo naj omenimo, da se nain res kar čudno zdi, zakaj je sokolski nastop redno sedaj prav tisto nedeljo, ko je v Loki, kaka cerkvena slavnost ali kaj drugega. Kar poglejmo! L. 1936 je bil sokolski nastop isti dan kot nova maša g. Pokorna, 1. 1937. si je sokolstvo v našem mestu, drznilo na najne-sramnejši način omalovaževati spomin našega velikega vladike Jegliča. Vse mesto je bilo v črnini, le Sokoli, se ni zdelo vredno preložiti svojega nastopa. Plesalo in popivalo se je, kakor da ne bi ležal tisti trenutek na mrtvaškem odru eden prvih borcev za naš narod. Letos pa je njih nastop seveda padel zopet prav na isto nedeljo kot nova sv. maša g. Juvornika. Sicer pa nas to ne moti! Obrnimo se raje na prireditev samo. Jutro in Narod bosta seveda poročala o ..tisočih" in o ..veličastnih manifestacijah" o .sokolski Loki" itd. l!gotuvljamo pa sledeča dejstva: Sprevoda sploh ni bilo. ker so menda res boje, da bi jim malo preveč prešteli njihove skupne vrste. Zastav sploh ni bilo, razen na Sokolskem domu in telovndišču.
Tu omenjamo, da je Sokolsko društvo nekoč pred leti zahtevalo od takrat JNS občine, da da klicati po mestu, da morajo ob priliki sokolske-ga nastopa viseti na vseh hišah v mestu zastave. Seveda so spričo takratnih diktatorskih razmer tudi visele, skoruj na vseh hišah, tudi v uršiilinskem in kap. samostanu. Prav dobro se spominjamo, ko so jo nato neki sokol bnhal: ..Poglejte, celo nune in kapucini so postali — sokoli." No, v nedeljo nuj bi kar šteli koliko zastav je viselo. Nedeljskega sokolskegn nastopa pa se je z. gledalci, telovadci, članicami, naraščajem in deco iz domačega in okoliških društev, ki so prišli na pomoč, zbralo reci in piši okoli 300 ljudi. Lahko bi skoraj trdili, da jih ni bilo veliko več kot svutov v Društvenem do-
^ STRAN 3
mu. Sokolskih krojev izven telovadišča sploh ni bilo opaziti. Izprašuje se človek nehote, ali so to tiste „silne armude" o katerih neprestano poročajo njih časopisi. Po tem „divnem" nastopu legij, pa je bilo seveda v domu neizogibno pijančevanje in ples do jutro, katero se je od časa raztegnilo prpv na Mestni trg ? huronskim kričanjem.
Sicer pu kaj moreš pričakovati od ljudi, katerih starosta le/i težko bolan, oni pa se nemoteno zabavajo dalje
BREZJE
Sokolske ..planke" se bodo prestavile. V letih, o katerih navadno danes pravimo: „Takrat, ko je bilo vse mogoče", je bilo dovoljeno, da so se postavile proti cestnim predpisom tik ob občinski poti, ki vodi od državne ceste na Brezje, in na ostrem ovinku, 2 m visok plot za-letno telovadišče sokolske čete Brezje-Mošnje. Ker ta plot ovira preglednost ovinka, tako da se je bilo vsled vedno bolj naraščajočega prometa bati najhujših prometnih nesreč in pa ker so se množile pritožbe tujcev, je končno uprava občine, ki ni hotela več čakati prve nesreče, zahtevala, naj se plot podre ali prestavi. Komisijski ogled je res ugotovil, da je to velika prometna ovira in čudež — sokoli so sami to priznali, zato je komisija dovolila, da planke še ostanejo, samo ogromno dela jim je dala. Skoro vse planke morajo podreti in jih prestaviti drugam. Radovedni smo, zakaj si bodo naši sokoli delali s tem telovadiščem, v katerem je bolj mrtvo kot na pokopališču, nove stroške, ko imajo z njim že itak lepe jur-čke dolga. Svetujemo jim, da bi bil ta prostor zelo primeren za kak večji cirkus, vendar naj ga sami ne poizkušajo več napraviti, ker se jim je doslej še vsak poizkus ponesrečil! Toda vi vztrajate, kajne, saj pravi vaš evangelij: „Le naprej, brez  miru...*. w*«n
Prometna nesreča? Ko se je prejšnjo nedeljo vršil na Brezjah Tretjeredni tabor, je samozavestno pridrvel z motorjem med množico mizarski pomočnik, zaposlen pri starosti Sokolske čete Brezje-Mošnje in podrl po tleh neto dekle tako, da je dobila poškodbe po' telesu. Vozač sam je po imenu še nepoznan, ker ga njegov delodajalec še ni prijavil, znano pn je, sanj' , da za vožnjo z motorjem nima nobenega predpisanega izpita. Najbolj zanimivo je to. da so se za neprevidnega vozača potegovali sami sokoli iz Brezij in Ljubnega, celo ženske so se širokoustfle. Nekateri so šli tako daleč, da so trdili, da je šlo dekle nalašč pod motor. To je seveda povzročilo mnogo upravičenega smeha. Pri vsej nesreči pa imajo bejedo objektivne uradne priče, ki so nesrečo videle. Toliko v vednost.
Ureditev parka. Neki listič piše o ureditvi parka sledeče: „UredTiev parka se bliža h koncu. Najvažnejše je že dokončano: To so stojnice za prodajalne. Stranišča pa lahko počakajo do prihodnjega leta. To ni važno. (Ubogi romarji!)." Kar se tiče stranišč mimo grede omenjamo, da so stara stranišča, ki so zadostovala v zadnjih letih v vseh večjih navalih, še v dobrem stanju, tako da bodo letos še prav gotovo dobro služila svojemu namenu. Zanimivejša je druga stran! Dopisniku, ki je vnet sokol, se smilijo romarji: ne vemo zakaj ravno radi stranišč. Lansko leto so vam pa niso smilili romarji, ko ste jih javno zasmehovali in zmerjali. Kje je bil takrat vaš čut ljubezni do vernega slovenskega ljudstva? Ne veste najbrže več, kje se vas drži glava, ker ste brez značajev, brez višjih ciljev. Bolj kot romarji ste potrebni usmiljenja vi, ki tega organiziranega brezverstva, katerega javno ka-žeto morda niste krivi toliko sami, ampak vzgoja v vaši organizaciji, na katero s tako zagrizenostjo prisegate. Lanskega dogodka slovenski narod še ni pozabil in ga najbrže zlepa ne bo!
VODICE
Razno. Par tednov že niste nič brali o Vodi-' cah. Pa saj nič takega bilo ni. Če mrličem zvoni se kar sami zgovorimo, kdo je bil in kaj mu je bilo. In kdor izven fare sliši ta zvon, gotovo zve že isti dan, in če se jim zdi, fantje pridejo zvečer kropit tudi v drugo faro. Zato sem to napisal, ker jih je v tem času nekaj umrlo. Škoda je bilo skoro vsakega, čas pa izpolni vse vrzeli.
Kdo in koliko nas je bilo na Stadionu, ne ho mogoče točno povedati, da pa je bilo tudi Vodičanov veliko, no, saj bi nas moralo biti sram. če nas ne bi bilo toliko. Naši tekmovalci so v najhujši konkurenci zasedli prvo mesto v prvenstvu vrst v nižjem oddelku. Saj ni čudno, vsak večer, ob nedeljah pa ves popoldne so fantje še popravljali že dobre vaje in z vso dobro voljo iskali, če bi se le še kje dalo kaj izboljšati. Še proti koncu, ko je bila košnja, so vsi prihajali z nočjo skupaj in tako drug ob drugem napredovali, da je bila na Stadionu to res elitna četa. Saj so dosegli 96 in četrt odstotka od vseh točk, niti štiri odstotke ni manjkalo do vseh. To vse pa je prineslo večmesečno vsakdanje delo. nepretrgano, požrtvovalno in zvezano z marsikatero odpovedjo. — Vodice so  razumele, da je to
STRAN i
>GORENJEC«
v čust celemu kruju. bc miuu tekmovalcem. Zalo so ljudje /. godbo sprejeli tekmovalce Ifl pokale. Poleg pokula dr. Adlešiča, ki so ga osvojili že lansko letu v Celju, so prinesli \ Vodice še pokal -Domoljuba". Zato ni rudno, da so Vodičan: malo dvignili glave m Hi na sv. Petra zvečer sprejet tekmovalce, ki so se utrujeni vručuli domov. Z našo fantovsko himno smo zaključili Vodi Sani tiste lepe praznike in še s sklepom, da nadaljujemo tako naprej in da zgradimo v našem odseku čini lepši lik katolika in Slovenca.
Vsi, ki imate kakšen tabor, slovesnost ali kako drugo tako stvar, kjer je treba vencev, kur v Vodice se pridite učit. Naša Tura je Imel« v tem pogledu pruv dobro šolo letos. Nas vo diSU tabor, M katerega so dekleta nupletle 2000 metrov vencev, nuto za naš praznik v Ljubljani in zadnji teden še Marijin dan na Šmarni gori.
Omenili smo oblete ko blagoslovitve zvonov na Šmarni gori. Prid devetimi leti snu? peljali n u najvišjo vodiško podružnico najlepše doneče slovenske zvonove (tako pruv i jo). In ob spominu nu tisti dan in še ob spominu na veličasten praznik, ko je prevzvišeni nudpastir pokojni nadškof dr. Jeglič blagoslavljal te zvonove, so se pripruvljale množice ljudstvu nu Šmarno goro. Skrajno neugodno vreme je preprečilo mogočno zborovanje, ki pa se jo kljub slubeinu viemenu vršilo. Slavnostni govornik kumniški župan g. Nunde Novak je govoril na polnem dvorišču ljudi. V živi besedi je poslušalce opomnil na lepe priče močne vere nuših prednikov, na cerkve in cerkvice po naših gorah in zlasti na šmamogorsko Mater božjo, kot zuvetnico stolnega mesta Ljubljane. Neugodno vreme vendar ni uničilo vse dobri' volje, čeprav je zelo škodovalo celi, stvari.
Same izredne dneve opisujemo. No, tegu pač ne bomo pripovedovali, da smo pokosili in da žanjemo ter da bomo hiteli mlatit, ker imamo kašče prazne in so že v večini — kmetje mislimo — ki morajo kupovati nu čudne sorte drago moko. Morda pu kaj podobno drobnega za prihodnjič.
MOŠNJE
Iz gasilske čete v Mošnjah je bilo izključenih nekaj zelo ..ugilnih" članov, ker niso delali v procvit te čete, ampak nasprotno. To je vzrok izključitve, po katerem se nekateri izprušu-jejo. Tolažijo se s tem, du bo prišel čas. ki bo zacelil to rano, toda ta čas že danes celi rane in popravlja krivice, ki so se pred leti godile našim gasilcem. Gasilci, ne bojte se groženj, kajti poštenje in delo zmagujeta!
Izredni občni zbor Prostovoljne gasilske čete Mošnje je bil v nedeljo popoldne. Leto IW5. je naše gasilce nasilno iztrgalo iz. poštenih In delovnih rok, iz gasilske čete napravilo politično brozgo. Sedaj je vodstvo y varnih rokah in četi vrnjen ugled, ki ga je imela pred 193". letom. Zavladal je v četi zopet mir. katerega v njej od tega leta dalje ni bilo. Novi odbor je bil izvoljen s 10O procentno veČino, katerega predsednik je postal zaslužni g. Glo-bočnik Anton iz Mošenj. Tako jo čas zacelil rano...!
KOKRICA
Na ponovne želje od več strani se bo dne 51. julija organiziral izlet v Gorico, Sv. Gor«. Doberdob in v Trst. Odhod v soboto 30. julija ob 1 uri iz kokrice, prenočišče na Sv. Gori. v nedeljo. 51. julija ogled Gorice, Doberdoba in skozi Trst nazaj domov. Vsak. kdor se namerava izleta udeležiti, naj se javi na naslov: Mirko Kcpač, Kokrica. v Predosljih pa sprejema prijave Stanko L/mnik.
KOMENDA
Ne pozabite! V nedeljo, dne 51. juliju bo v Komendi blagoslovitev novega doma. Model doma. ki je bil razstavljen na razstavi Prosvetne zveze, je vsled svoje veličine in originalnosti vzbujal splošno pozornost. Notranjosti doma pa bi dali pred zunanjostjo po svoji lepoti in ekonomski ureditvi prednost.
Blagoslovitev domu bo združena s taborom in javnim nastopom.
Pri telovadbi nastopi tudi naša mednarodna vrsta.
KRIŽE
Prosvetni dan. Pred časom smo že poročali, da se vrši 14. avgusta v Križali prosvetni tabor. Danes javljamo, da tabora ne bo, pač pa popoldanska prireditev. Da tabor odpade, je krivda v tem, ker novi dom do tedaj še ne bo popolnoma dograjen. — kljub temu, da tabor odpade, naj se 14. avgusta zbere v Križali staro in mlado iz vse Gorenjske in s lom pokaže ponos do novih prosvetnih domov, iz katerih zajema mladina duhov no in nravnokulturo!
Novi avtobus. G. Zupan Jože. si je nabavil nov moderen 25 sedežni avtobus: kateri je poleg redne vožnje nu Golnik zelo prikladen tudi za izlete.
BISTRICA - 2EJE
Naša gasilska četa se zelo pridno udejstvuje. \ zimski dobi je prirejalu razne igle in s tem oiikril.i več igralskih talentov. Zu obletjnico Ustanovitve si misli nabaviti že novo motorno bii/.gulno. V tu numen priredi v nedeljo. IT t. m. veliko tombolo, katere glavni dobitki bodo: J moški in eno žensko kolo, loto aparat, blago za obleko, 2 voza drv itd. Sodeluje Instnu gasilska godba, tako da so posotniki no bodo dolgočasili.
Cenjeno občinstvo so vubi na poset te prireditve, da nas gmotno podpre, ker motorka je dragu, primanjkljaj pa bodo člani sami krili z brezobrestnim posojilom.
TR2IČ
V nedeljo bo nuša deklišku Marijini1 družba slavila štiridesetletnim svojega obstoja. Ker ta dan praznujemo pruznik Karnielske matere božje, se bo vršila proti Slapu procesija s kipom Matere božje. Povabljene so tudi "koli-ško Marijine družbe. Začetek jo ob štirih pop.
3.) Spomladi nuj za krmo za pridi uporabilo samo drugi <>dk
bi se detelja pokosila ivanje   semena   pa bi
Prodam 2\> voz ali več trtelje v gozdu nepokoše ne. Pojasnila daje Grmek. Kranj.
Berite in širite
..Gorenjca"
CERKLJE
Uredništvo je naproleno, da objavi sledeči popravek: Ni res. da bo prihodnjo nedeljo otvorjon novi obrtni dom, plačan z dohodki obrtno veselice, pač pu jo res. da obrtni dom ne stoji in ne more biti plačan, ker je od veselice ostala le izguba.
Ni res. da bi se razdelil čisti dobiček med pomoči potrebno, pač pa je res, da liodo morali pomoči potrebni obrtniki plačati izgubo vrtne veselice.
Ni res. da bo dobil nagrado, kdor najde izgubljenega koširiinn, pač pa naj bi bilo ros, da bi dobil nagrado tisti, ki bi organiziral zu obrtno društvo bolj pametno in obrtnikov bolj vredno prireditev.
Ni res. da bi zadnja veselila ne prinesla dohodkov, pač pu je res, da bo nova veselica pomnožila dohodke.
Geod. Babnik Filip
avtorizirani civilni geometer in zapriseženi sodni izvedenec je odprl
geometersko pisarno
in izvršuje vsa v to stroko spada joča dela kot: parcelacijo, določitve meja po mapi, ureditev spornih meja, gospodarske načrte, nivela-cije itd.
Pisarna: Savski nasip
gostilna „pri ZORCU"
Peter ttešetar rešetari
Kdaj bodo volitve? Nu taboru pri Sv. Trojici je notranji minister <lr. Korošec povedal, du bodo volitve v državni zbor tedaj, ko bo žito pixl streho, ko bo krompir skopan in vsi pridelki (pravljenj ter bodo ceste prosto, da bomo lahko šli na volitve. Kol pu so JNS volitev boji. je sedaj naroČila svojim pristašem, nuj kar pustijo nu njivi krompir in koruzo, du še no bi bilo volitev in du ne bi prehitro prišlo spoznanje v Beogradu, da jc sedanju JNS samo še po milosti zakonu in volitev leta 1935 na svetu.
Ne damo se! Ljubljanski list ..Slovenski narod" je mastno natisnil: ..Ne damo se"! Nič pu ni povedal, kaj se ne dajo. Naročniki Ljubljančani, ki so njegovo poročilo brali, so rekli: „Pn se res no damo več tako vleči za nos!"
Slovenski ali jugoslovanski? V ..Jutru' so bile objavljene slike slovenskega Sokolu v Pragi. Kolikor jaz poznam zakone, imamo pri nas silno Sokola kraljevine Jugoslavije. Ali jo to zopet nova organizacija ..slovenski Sokol""? Kam vse je zašel seperutizem! Tako bi morala vzdili-niti centralistična JNS, (Slov. Gosp.)
Vedno v zalogi žive ribe in raki.
Hotel „Stara pošta", Kranj
Za fotografiranje ob nedeljah »večer je najbolje da prej naročite, da bom sigurno v ateljeju
HI H L I OGLAS!
Za vsako besedo v malih oglasih se p'aoa0 50 D. NMimnjái znesek ie 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS. tapetnik Na skali 3 (v hiši g. Šipica).
Vajenca poštenih staršev za mizarsko obrt sprejmem, enako dobi službo močan fant, ki bi kot pomaguč imel veselje pri delu različnega mizarstva.
Jurij Pollak, strojno mizarstvo. Kranj.
FOTO JUG, - KRANJ
Kdor zida hišo,
sebi ali drugim, mu zasieklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst.
Hlebš - Kranj
Vina
Prodam malo parcelo na Priinskoveni. Anton Mohorič. delav. cementnih izdelkov. Stari dvor 16, p. Škofja Loka.
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Erankopanska ulica 11.
Kmetijstvo
Opozorilo vsem  udeležencem poučnega potovanja na Mošenjsko planino!
Z dopisom št. 52 z dne (>. julija t. I. je povabil okrajni kmetijski odbor v Kranju predstavnike kranjskega planšarstva in agrarne za-jednice na poučno potovanje na Mošenjsko planino, katero se bo vršilo od sobote, 25. na nedeljo 24. julija.
\ poslanih vabilih je bil čas odhoda iz Kranja določen za 9. uro zvečer. Nu posebno željo je bilo vendar treba čas odhoda spremeniti. Iz Kranja se odpeljemo že ob ". uri zvečer, ne ob 9. uri.
Vsled omejenih sredstev bo v splošnem za-mogel tudi kmet. odbor subvencionirati potovanje samo onih udeležencev ali njihovih namestnikov, kateri so prejeli pismena vabila. Nevaren škodljivec semenske detelje.
Nu podlagi poročila Oreharjeve mame v Sra-kovljah je poslal okr. kmet. referent lani v jeseni in letos iz Nakla in Srakovelj kmetijski m kontrolni postaji v Ljubljani, po posebnih črvičkih. belih ličinkah v cvetih (glavicah) napadene detoljne rastline. Ti črvički so baje povzročali, da je pridelek deteljnega semena v zadnjih desetletjih občutno padal.
Kmetijska poskusim postaja je sporočila, da gre v navedenem primeru za ličinko hroščka rilčkarja, Apion Assimile. Ličinko tega hrošča razjedujo še nezrelo seme detelje.
Škodljivca bi zatirali lla sledečo načine:
1. ) Uporabili bi za setev sumo očiščeno seme.
2. ) Vse odpadke in slamo bi po mlačvi detelje sežgali.
Jako važno! Jako važno!
KOLESA samo prvovrstnih znamk se dobe pri tvrdki
IGNAC MAJNIK
KRANJ, Glavni trg.
Cene koles sem znižal, obenem pa je vsak kupec zavarovan za vsoto 20.000 din.
Enoletno jamstvo!
Kletarsko društvo - Ormož
Podružnica Predoslje pri Kranju št. 44.
Na zalogi pristna štajerska vina vseh vrst!
Prodaja samo na debelo!
Za ženine!       Za neveste I
Ure, zlatnina, in druga darila ori Ra^gusu v Kranju se bodo dobila!
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
7iskff\ in 8r*bro kupujem po MmtaiU najvišji dnevni cenil
1a urednika in izdaiatelja odgovarja Vertovšek Milan.
Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.