Stev. 42.
V Ljubljani, 15. oktobra 1909.
IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h >» *> i» dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Goriška v klerikalnem objemu.
Ožje volitve za goriški deželni zbor v splošni kuriji so končane. Na slovenski kakor na furlanski strani so zmagali klerikalci. Veselje v njih taboru je neopisno. Pijani zmage ne vedo, kam bi se djali od razposajenosti.
„Zmagala je sveta stvar. Naše dobro, verno ljudstvo je otreslo s sebe liberalni jarm, zapodilo je apostole lažnivega liberalizma, zmagala je prava ljudska slranka", to je zdaj njih govorjenje.
Dostojnemu človeku se gabi to zavijanje resnice, smejati se mora temu nesramnemu hinavstvu.
Da je temu tako, hočem uekoliko dokazati z nekaterimi tehtnimi dokazi.
Kras je vedno veljal za trdnjavo naprednosti, a letos ni izvršil svoje dolžnosti, črni gavrani so premotili lep del njegovih sinov. Za tolminski okraj se ne čudim. Tudi v goriški okolici se stanje, razmerje ni poslabšalo v splošnem, toda na Krasu, opazujem nekaj, kar ne more navdajati z veseljem prijateljev napredka. Kaj je prignalo precej več volilcev v naročje S. L. S., se vpraša marsikdo.
Prvič ni nastopala kraška duhovščina do-zdaj s takimi sredstvi, kakor znajo nastopati takoimenovani Kristovi namestniki na Kranjskem.
Po cerkvah se je razlegala božja beseda, prižnica in izpovednica sta služili svojemu namenu. A letos — kak razloček! Hiša božja je postala navadna agentura te laži-krščanske stranke, ki nosi Boga na jeziku v srcu pa demona: denar — nadvlado.
Marsikateri mož je volil tiste tri tako-zvane katoliške može, da je le imel mir pred svojo boljšo polovico, ki ji je rojil po glavi pekel z Luciferjem vred.
Drugi vzrok temu pojavu za napredne
LISTEK.
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban. (Dalje.)
Leta 1890. I.
(Kratka vsebina: 1. O dr. Mahniču. 2. Zopet orglja. 3. Malo več sklada, zgubil je veselje zbok naših glasbenih razmer. 4. V goriško čitalnico hodi svirat [vsak večer 6 fl.J)
Dragi Janko!
Dasi Ti redkeje pišem, vendar ne misli, da sem pozabil nate. Ampak le pisati nimam Ti kaj posebnega, novega. Saj dobro veš, da naše — pravim naše, ker zdi se mi, da je večinoma tako v našem stanu toraj naše življenje teče, kakor ura, ki jo naviješ — vedno enako, vedno neprijetno itd. Več slabega, nego dobrega — ali pa: če slabega ne, pa tudi dobrega ne. Bog varuj, da bi me slišal goriški papež!
čuj — ali bi človek ne vzdivjal jeze in svetega srda, če premišljuješ vse, kar ta pre-tiranež vse kvasi!? In ima prosto besedo ter
Kraševce je bila osebna mržnja. |Lahko bi navajal po vrsti občine, v katerih je mnogo volilcev ostalo doma ali pa volilo nasprotnike le zaradi osebnih antipatij do kake osebe v vasi. Zato, ker je nepriljubljeni župan napreden, so njegovi nasprotniki zlezli h klerikalcem, pa tudi obratno. Županstvu nasprotujoča stranka je volila napredno, njegovi pristaši klerikalno kot nekak protest.
To seveda imenujemo kraško zavednost. Trda, a resnična beseda, da se je izkazala ta zavednost marsikje jako problematične narave.
Veliko ulogo je igrala agitacija črnih apostolov. To je bilo letanja! Od hiše do hiše so hodili celo taki, ki niso bili že leta in leta po vaseh.
Cerkovnik je imel namesto skrbi za službo božjo skrbeti za hitro razpošiljanje volilnih letakov, oklicev, za razdajanje glasovnic.
Seveda jako hvaležen posel ! S tem se je prikupil svojemu gospodu, a tudi v nebesih upa zasesti boljše mesto, kakor mu je biio namenjeno.
Čeprav je glasovnice delil v zakristjj^ oziroma neposredni bližini cerkve, to nič ne de, saj je šlo za vero! „če ne vzameš, se za_ meriš gospodu farmanu, vzemi, saj je vsetino če voliš te tri, namesto onih, daj, bodi kristjan! Kaj se ne bojiš, da ti cerkev poderejo ?" 'jaki in enaki so bili argumenti.
Toda Kraševec je vendar trša kost Ifakor Tolminec. Treba je bilo še česa drugega g tem ne maram žaliti vrlih prebivalcev gor^ aji vendar se konstatira ¡lahko velikanski ra?.;l0{ek med njimi in prebivalci obližja Trsta. gaj bližina takega mesta ue ostaja brez vpliv a.
Kar se ni dalo doseči s tako agitacijo, pri kateri so mnogi črevlje trgali, saj ni bilo zastonj, je prišel na pomoč alkohol.
Božji namestniki so postali radodarni kramarji. Verne ovčice so jeli napajati. Vmo je teklo kar od mize. Kaj čuda, da je riekaj
se ne briga, ako bi se mu uprli tud»; vsi Slovenci. On je pač Mah-nič, za to bo minhal, dokler bo živ.
Kako piše vse prilizljivo za krneti pro-staka (ali raje: bedaka)! Le to grai a posebno, kar kmetu ne vgaja. Zdi se, da bi nastopila zlata doba, ako bi imel on neomejeno oblast. Najbrže bi pa druga pela! Zdaj pa še po učiteljih! Ali si bral zadnjo številko Soče? Treba se bo oglasiti! — No pa saj vem, da sam to in tako prevdarjaš. Ali, kar polni srce, nehote iz njega gre. Tudi pri nas sta dve stranki. Vsi učitelji (v Brdih namreč), polovica (in to najveljavnejših) duhovnikov ter mnogo skoraj vsi zavedni posestniki so na strani „Nove Soče", Mameluki, nazadnjaki, klečeplazci — so pač le nekoji duhovniki (ne baš veljaki) in z njimi od njih preslepljeni nevedni kmetje, ti pa trobijo v rog z Mahni-čem: Vera, vera in vera — vse, drugo ni nič ! In če ta bo, potem — je vse! Osli 1 — Kako je ozirom tega pa na Krasu ? Radoveden sem.
Tu sem zmagal našega nunca. Zdaj zopet orgijam in to kakor sem želel jaz. Zdi se, da se mu majejo tla v Kozani. Da bi ga pes pobral, grobjana, oderuškega. Viš, vse me le jezi.
omamljenih glav volilo katoliškega Fona i. dr. Da bo zmaga čim sijajnejša, so Jdobivali tudi otroci raznih daril izza farovških zidin. Lepo, da, divno je bilo gledati in poslušati te male bojevnike!
Kako so se oni drli, a kje za zidom jih je pa poslušal dušni pastir in se veselil. Lepa pedagogika!
Sam alkohol bi ne bil pripomogel dovolj do zmage nad „neverci", oziroma „brezverci", ki ne marajo klanjati tilnikov prečastiti gospodi.
Moral je priti na pomoč tudi denar, to hudičevo sredstvo. No, za par kvartinčk pa za par svetlih kronic postane celo zlodej pobožen.
To bi bila slika pretečenih bojev.
Moj namen ni bil opisovati ravno, omenjenega na dolgo in široko. Kakor učitelja me zanima kaj drugega. Nekaj drugega me napolnjuje z neko bajno grozo. Glavni krivec, da izpadajo volitve tako, smo vendarle mi.
Kaj pomaga spuščati se v volilni boj, v agitacijo — ko je omika ljudstva tako pomanjkljiva. Obenem je pa ljudstvo postalo proti ^sej politiki nekam apatično. Naveličalo se je teh slavospevov po listih, naveličalo se je večnega kritikovanja, saj vidi, da je vse le hum-bug, saj vidi, da vkljuh vsem obljubam ni nič na bo$em- Kmet je bil in je še vedno trpin. Nanj se spomnijo politiki, ko ga rabijo.
če liem rekel, da ne pridobi učitelj ničesar, če s3 spušča v agitacijo pri obstoječih razmerah, s tem nikakor ni rečeno, da se ne sme ganiti. }lnogo lahko naredi s poljudno besedo, z umesiPO razlago. Agitator biti, pa ni dostojno zanj!
S tem pade ?a niv6 naših neprijateljev, ki prekašajo ob taki1 prilikah najneotesanejše prostake.
Širi med ljudst™ omiko, deluj za njegovo prosveto, za n^gov blagor nesebično, a vztrajno in imel boš hvaležno prihodnost, toda
No, zdrav fa sem> enako tudi družina. Jako zadovoljen na novem stanovanji — kdaj me prideš pogledat? Z muziko gre počasi; že dolgo pisem nič naredil. Sploh sem zgubil zaradi naših razmer (glede glasbe) mnogo veselja do skladanja.
A kako Ti? Veselilo bi me, ako izda Griontini Tvoje spise. Saj pride kak desetak! Ali in kedaj izdam jaz kaj, to je še v Božjih rocih 1 Najbrže ne tako precej. Zdaj pojdem 4 sobote svirat v goriško čitalnico — za ples. Vsakrat imam 6 fl. — tudi to je nekaj! Ta pust bo imelo tudi naše br. društvo „eleganten" (!) ples — to bo lep večer. „Jez" bo imel zabaven večer se skup. večerjo, zopet lep večer. A Ti?
Golja je še v Vipoljžah. Čenčič pa hoče (še to leto) oditi iz Vedrjana. Stanovanje je lepo — a hrane ne more dobiti. Orglanja pa ni, ker nimajo zdaj duhovnika. Dvomim tedaj, da bi Ti hotel sprejeti. Kaj pa namerjaš? Jaz ostanem pač le še v Kozani, kaj pa čem? Enkrat se že mari kako obrne, a do takrat pa upajmo.
Dobro se imej! Kaj pa gospa ? Srčen pozdrav od naji obeh njej i Tebi. Vse dobro Vama želi	Tvoj	Drejc.
Kozana 15./1. 90.
ne sedanjosti. V sedanjosti ti bodo metali kamenje pod noge, to bo edino plačilo za tvoj trud. če pa nastopiš kot agitator, ne pa kakor izobraženec, ne doženeš nič trajnega.
Politika ni za bebce. Z nevednimi masami se igra lahko vsakdo. Kdor več obljubi, kdor ima bolj namazan jezik, ta dožene nekaj. Tolažimo se zdaj, da ne jbo trajalo to dolgo. Luč svobode in omike zašije gotovo tudi čez to deželo popolnoma in požene neprijatelje kamor spadajo.
Brezobzirno v boj za probujo naroda, to bodi naše geslo. Nikakega pardona stranki, ki blati v svojih glasilih učiteljstvo, ki agi-tira pri ljudstvu s hujskanjem na pionirje omike !
čudim se le, da se more dobiti med našimi vrstami goriškega učiteljstva takih mož, ki simpatizujejo s to stranko, ki podpirajo tako stremljenje.
Danes streljajo zaslepljenci, se vesele zmage, razobešajo celo zastave na cerkvene stolpe, a to naj nas ne plaši.
Na delo!
Naprednim slojem pa kličem: Združite se in ne cepite glasov, kakor opazujem pri volitvah za kmetiške občine. Tako olajšujete delo nasprotnikom, jim prepuščate bojišče, na katerem se šopirijo. Zakličite jim: „Na snidenje pri Filipih!" Vrzite se s podvojeno silo v boj!
Osebnosti pustimo pa lepo doma. Pokažimo se, da smo disciplinirani, kakor so oni!
_ S 1 a v i n s k i.
Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju.
(Dalje.)
Drugi dan tečaja (petek, dne 10. sept. t. 1.) je bila udeležba še lepša, nego prvi dan, zlasti celjske narodne dame so prišle ta dan v prav obilnem številu, Saj je pa tudi bil ta dan „dan
II.
(Kratka vsebina: 1. Ali ne bi šla v Ameriko? 2. „Za-vezina himna".)
Dragi Janko!
Bedek sem — no pa gotov! Skoraj, da Ti nisem imel kaj posebnega pisati, saj veš, da je naše učiteljsko življenje podobno stroju; kakor se začne vrteti tako gre vedno enako. Bes, da se tupatam človeku kaj pripeti, kar ni „na dnevnem redu", toda to ni vedno tako pomenljivo, da bi se moralo popisovati.
Tudi danes nimam posebnih novic, pišem Ti le zbog tega, da boš vedel, da sem še med živimi ter da se še vedno spominjam na te. Spomladnje vreme me je nekoliko oživilo; če ne drugega, že gorkota in zelenje de dobro. Drugič je tu Veliki teden z veselemi praznici (kogar vesele 1), dovolj vzroka toraj, da Ti pišem te vrstice. A res! Voščim Ti (i Hermini) srečno in veselo Alelujo! — Kedaj zapojemo i mi slovesno in radostno: Allelujo? Bog daj, da ne šele — po smrti — čim preje tem bolje! Vederemo! Geduld bringt...
Zdravi smo (množina!) — tudi „gme-ramo" se dobro. Franica mi pokloni v par mesecih že — tretjo quinquenijo. Tako je, pomagaj si če moreš! In godba nič ne nese: živi, vmerje brez dnarja. Ne — kdo ve?!
narodne vzgoje" v pravem pomenu besede.
Ker je predsednik „Zveze", tov. Pesek, predaval o narodni vzgoji mladine, je predsedoval in vodil debato odbornik Miloš Š t i b 1 e r. Peskovo predavanje ni bilo namenjeno — kakor je sam poudarjal in kakor se je razvidelo iz obširno in skrbno sestavljenega referata — le učiteljstvu, temveč sploh slovenskim vzgojiteljem in vzgojiteljicam, staršem, učiteljem in učiteljicam ter vzgojevalnim faktorjem v naši javnosti, zakaj ne-le učiteljstro v šoli, temveč tudi starše doma in vse vzgo-jevalne faktorje v javnosti bi moral po izvajanjih referenta — prevevati duh prave narodne vzgoje, ker le na ta način si vzgojimo čvrst narodno zaveden rod, ki bo v resnici spoštoval svoj materin jezik in svojo rodno grudo — domovino.
V	uvodu je razpravljal predavatelj splošno o narodnostni ideji in narodni vzgoji. Kazal je, da so že stari narodi, osobito Grki in Bimljani, skrbno vzgajali svojo mladino k narodni zavednosti in narodnemu ponosu. Biti Bimljan, to je bila zavest, ki je dvigala posameznika in cele mase ljudstva. Vidimo pa tudi jasno pri starih narodih, da, kakor hitro je jenjala železna disciplina, kakor hitro je pojenjala narodna samovzgoja, se je začel propad. Narodna ideja kot taka je stara kot človeštvo; od nekdaj že se je bil boj med narodi, samo da oblika tega boja ni bila vedno ista. Mi Slovenci smo temu boju zaradi svoje zemljepisne leže, krasote in bogastva tembolj izpostavljeni — kaj čuda, da si moramo vzgajati vedno več in vedno boljših bojevnikov? Ni zadosti, da po svoji rodovitosti prekašamo svoje sosede, gledati moramo tudi, da si ves naraščaj v resnici ohranimo.
Narodna vzgoja se prične v domačihiši z zgledom, besedo in pesmijo. Ne govorite in ne klatite nemščine v navzočnosti svojih otrok! Pripovedujte deci o naši zgodovini, o naših bojih in o našem trpljenju; pojte ž njimi naše narodne pesmi! Skrbite, da bodo govorili vaši otroci lepo in pravilno slovenščino!
V	dobi šolskega obiskovanja nikakor ni težišče narodne vzgoje edino-le v šoli, temveč po razmerah v šoli ali pa v domači hiši, zakaj učitelj lahko v šoli vzgaja mladino k narodni zavednosti, starši pa dostikrat sproti uničujejo uspehe šole. Morali bi pač učitelji in starši vzajemno delovati kakor sploh pri vzgoji mladine, tako še prav posebe pri narodni vzgoji. Predavatelj naglaša, da kar bo razpravljal o narodni vzgoji šolske mladine potom pouka, velja istotako za starše kakor za učitelje, zakaj starši naj doma zasledujejo učno napredovanje otrok v šoli ter naj otroke doma opozarjajo na ta in oni moment, n. pr. pri zgodovini, zemljepisju itd,, ki je važen faktor narodne vzgoje, t. j. vzgoje mladine k ljubezni do materinega jezika in slovenske mladine.
Da vzgojujemo mladino k ljubezni do materinega jezika in rodne zemlje, nismo — učitelji in starši — dolžni le svojemu narodu, temveč tudi otrokcm, ker le človek, ki mu tli iskra ljubezni do lastnega naroda, do njegove lastne domovine, more biti v resnici srečen. Človek pa, ki nima v srcu take ljubezni, je v vrvenju življenja povsod tujec, je kot bilka v vodi, ki jo valovi gibljejo semtertja. Ker ne-le narodni obziri, temveč tudi sreča otrok zahteva,
da vzgojimo v otroških srcih ljubav do lastnega naroda in njegove domovine, mora služiti ves način vzgoje sploh in ves pouk vzgoji k narodni zavednosti in narodnemu ponosu. Da, tudi ponosna naj bo naša mladina na to, da je slovenskega rodu! Način narodne vzgoje pa ne sme biti samo prazno narodno besedičenje, temveč narodna zavednost otrok se naj gradi na trdni temelj znanja in spoznanja.	(Dalje.)
Epilog k zborovanju „Slomškove Zveze" na Brezjah.*0
(Napisal bivši Slomškar.) Ker je ravno „Učiteljski Tovariš" najbolj razširjen učiteljski list med slovenskim uči-teljstvom, mislimo, da ne bo škodovalo, ako malce obširneje poročamo o znamenitem shodu, takozvane „Slomškove Zveze", ki hoče biti nekaka kopija naše „Zaveze". Vršil se je ta shod na božji poti na Brezjah, iu sicer dne 2. septembra 1909. Omejiti hočemo to svoje poročilo le na najvažnejše točke s pripombo, da smo pripravljeni takoj popraviti to poročilo, ako se nam dokaže neistinitost naših trditev!
„Slomškova Zveza" obstoja deseto leto in mora imeti glasom pravil vsako leto svoj redni občni zbor. Toda letošnji občni zbor je bil šele peti. Na Brezjah je občni zbor soglasno sklenil, da praznuje „Slomškova Zveza" svojo desetletnico v beli Ljubljani.
Občni zbor se je vršil v dvorani tamoš-njega frančiškanskega samostana, ki je 4 m široka in 8 m dolga. Dvorana je bila primerno okrašena, v ospredju so bili štiri vrste stolov za odličnjake, a posebnost sta bila dva med predsedstvom in poslušalstvom stoječa „Orla" v kroju. Zdela sta se nam kakor dva kerubina, ki sta pazno motrila navzoče zborovalce, hoteč se prepričati, ako so vsi „naši* iz prepričanja in ne le zaradi ljubega kruhka.
Kakšna je bila udeležba, si lahko vsakdo sam izračuna, ako primerja velikost dvorane in pa poročila, ki sta jih objavila slovenska dnevnika v Ljubljani.
„Slovenec" z dne 2. sept. 1.1. brzojavlja: Badovljica, 2. septembra. „Slomškova zveza" zboruje danes na Brezjah o b nepričakovano veliki udeležbi učiteljev. Zborovalna dvoran je nabito polna. Navzoči ~ nc gačnik, Demšar, Lavrenčič, Mand 'ni1 zastop dijaštva, Orlov, goriškeg	ljf
Pozdravljal je zborovanje župan	8
čine, poslanca Pogačnk, Mandelj za Orle Podlesnik, učitelj Stant varnar Polak, dr. Gruden.
Dne 3. septembra t. 1. venec" med dnevnimi nov mestu to - le notico o obče škove zveze":
VI. občni zbor )3n zveze",**) ki se je vršil je združil do 400 udeležf bilo zbranega 250, 50 brzojavne pozdrave. Pc II. občnem zboru pred i čih — pet učiteljev, d? zveza" združuje nad i
*) Poročila sicer n' xo „Slovenec" še vedno žaga zahtevo mnogih somišljen
**) Ali ni peti?!
Svakinja je že v Ameriki (14 dni) pri mojem tastu, in to notabene v — Kaliforniji. Mogoče, da dobiš kedaj kar meni nič, tebi nič — pismo moje iz Novega Jorka — toda ne, ne! Kadar pojdem, naznanim Ti poprej svojo namero, nadejaje se, da — pojdeva skupaj, se ve: „mit Sack und Pack"! Čuj, ali ni mogoče, da bi naju tam ne „doletelo" kaj dobrega (t. j. boljšega, kakor in kar imava in bova imela tu), saj „um ti je dan", lehko da naju išče sreča — v Ameriki kod?! Šale na stran. Ne branil bi se iti k tastu, če — bo kazalo. Kaj misliš?
Zdaj po končanih volilnih bojih so se duhovi umirili — a ker je Kocijančiču nasprotna stranka vložila ugovor (naša stranka), brž ko ne bomo zopet bih odločilno bitko, kajpa da ne v našo škodo. Učitelji smo — kakor povsod — tudi tu na dveh straneh. Apropos! Popotnik mi zdaj jako ugaja. Ti — pokloniva „Zvezi učit. društev" kako himno, kantato. stopaj ali kaj tacega. Zato naročujem pri Tebi tekst, jaz mu dam potem pa „vižo". Spoetizuj primerno pesem: srednje dolga —
3 koščeke ali 4 -	,pi
smislu „zveze učitei^ e"	abi
zvezo ter navduševanje, po*.. . moc itd. Že vem, da narediš dobro. Potem jo vglasbim in pošljeva jo „Popotniku", naj jo prinese natisneno kot prilogo. Ni li dobra misel ? (Zlasti ker bo pri vsakem zborovanji tudi veselica, bilo bi prav da imamo svojo pesem.)
Kedaj se vidiva?
Kaj počenjaš? Iu gospa Hermina? Veš, poleti jo boš moral privesti v Kozano. Jaz mislim tako: ona ostane pri mojej soprogi, midva jo vreževa pa (v Kobarid) v gore, namreč za teden dnij. No, o tem bova še govorila.
Piši! Dobro se imejta! Sprejmita sto pozdravil oba od obeh.
Vse dobro Ti želi
Tvoj	Drejc.
Kozana 29./III. 90.
NB. Naredi v kratkem in pošlji!
(Dalje.)
predek, ki naše nasprotnike navdaja z grozo in strahom. Najbolj temeljito in vzneseno je bilo predavanje g. šolskega svetnika, ravnatelja dr. Janko Bezjaka. Zanimivo je bilo tudi predavanje nadučitelja Bregarja o reformi šolskega zakona. Dr. (!) Jarc bo, ker zaradi poznega časa na Brezjah ni mogel, svoj referat o izkustvenem vzgojeslovju podal 4. oktobra pri zborovanju gorenjske podružnice S. Z. v Kranju. Brezje so bile vse v zastavah in gromeli so topiči. Obširno poročilo o tej prekrasni skupščini prinese „Slovenec".
A „Slovenski Narod" je prinesel dne 4. sept. t. 1. sledečo hrzojavko:
Bled 4. septembra. Ker trdi včerajšnji „81ovenec", da je bilo na zborovanju „Slomškove Zveze" na Brezjah 400 udeležencev, hočem vam navesti faktično in avtentično število vseh, ki so prisostvovali zborovanju: Vseh udeležencev je bilo 144 in sicer 32 duhovnikov, 41 učiteljic in učiteljskih soprog, 14 dijakov in 57 učiteljev in akademikov. Med zadnjimi je bilo učiteljev kakih 25.
In ta brzojavka odgovarja resnici, zakaj konštatiramo le to: pri zborovanju v dvorani je bilo navzočih ravno 24 duhovnikov, pozneje jih je prišlo še toliko, da jih je bilo 32 — pri obedu namreč — obeda je bilo naročenih prvotno za 138 oseb, na dan zbora se jih je priglasilo še toliko, da jih je bilo okroglo 150. Omenjamo še to, da je bilo na tem zborovanju dokaj zasilnih učiteljev; da smo zaman pričakovali naznanjenega moravskega državnega poslanca Kadlčaka,*) predsednika moravskih čeških katol. učiteljev, in da je doma ostal kranjski finančni minister dr. Lampe, ker je dobro vedel, da ne bo z izboljšanjem učitelj, plač nič ne letos in ne v bodočnosti. Brzojavnih pozdravov je prišlo 20 (glej „Sloveneca" z dne 4. sept.) in pet pisem, tedaj je „Slovenec" sam sebe nalagal ravno za 25, ker je pisal dne 3. sept., da jih je bilo 50. Lep dokaz verodostojnosti!
Glavno zborovanje, Podrobneje pečati se z govorom predsednika „Slomškove Zveze" tovariša Jakliča, bi bilo pač odveč, zakaj s tako frazastim govorom se pač more mogoče napraviti trenutni vtisk na Jakličeve volilce tam okrog Dobrega polja, a da ga je voljno poslušati izobraženo učiteljstvo, je nam naravnost neumljivo.
Iz celega govora zveni pač vsa Jakličeva ^evna moč, kar se tiče šolstva in pedago-aanja. Pri njem je krščanstvo tako po-.kor preležana roba kočevskega kroš-
njai>R-
Conštatujemo le sledeče: „Zavezino" zbo-9 v Mariboru je bilo veličastna manife-južnoavstrijskega slovanskega učiteljstva letnici šolskega zakona in nekaka izpo-' onega nagovora ki so ga govorili vsi «kr. šol. nadzorniki pri letošnjih okraj-eljskih konferencah. A zborovalci na se niso upali niti z eno besedo omeniti ;a, slavja o nega drž. zakona, s ka-osrečil naš predobri cesar avstrijsko in ki kaže kaj lepe uspehe, prav i je ljudstvo po pretežni večini i. Slovensko učiteljstvo je ponosno o pa ne le samo zategadelj, ker podstavi tega zakona izboljšalo 'i stanje, marveč tudi zato, ker se ila večja naobrazba in pripomoglo do večjega ugleda, je polnilo srca učiteljska ob :ona, u m e v a le tisti, t	roučil tedanje šolske
'i Slomškarji so na uradnih li letos takemu slavljenju šol. zakonov po posameznih okraj. šol. nadzornikih, a na Brezjah so ploskali govorniku predsedniku, ko je napadal v sveti jezi ono učiteljstvo, ki je slavilo ta šolski zakon dostojno in veličastno, ono učiteljstvo, ki izpolnuje le to, kar mu veleva zakon, na katerega je priseglo. Ako ni tako vedenje višek hinavščine, potem sploh ne vemo, kako bi to vedenje imenovali.
Tajniško poročilo je istotako zavito v neko nejasnost; iz njega ne povzameš prav nič točnega. Kaj lahko je zapisati ceno frazo: „Kmalu bode večina kranjskega učiteljstva v Slomškovi Zvezi" a dokazati s številkami to trditev je težje. Iu kakšne uspehe je dosegla „Slomškova Zveza", ne vemo, vemo pa pozitivno, da ne bo dosegla niti sedaj, ko ima v dež. šol. svetu šest mož in ko tvorijo večino v kranjskem deželnem zboru pristaši „Slom-
*) Znana je njegova izjava: „Ich bin weder Böhme noch Deutscher, sondern Katholik, Österreicher nnd dann Mährer."
škove Zveze". Ako ni mogla „Slomškova Zveza" doseči pri dež. šol. svetu s svojo prošnjo z dne 27. decembra pret. 1., da bi odpravili tednik in uravnali dnevnik, naj poizkusi sedaj, ko ima v njem šest mož. Kdor trka, se mu odpre! — Bavnotako pojde s prošnjo prejšnjih let za regulacijo učiteljskih plač kakortudi prošnja za 25% draginjsko doklado po vodi, zakaj finančni minister je postal hudomušen in je zadrgnil svoj mošnjiček precej tesno in poslanci „Slov. Lj. Stranke" bodo lahko zadovoljni, ako bodo izpolnili svojim volilcem le 10% tega, kar so obljubili. Je pač težava, ako se pije na medvedovo kožo, dokler medved v brlogu tiči. — Kar se pa tiče končne baharije v tajnikovem poročilu o povišanju nekaterih posameznih članov - odbornikov, je pač bolje, da molčimo. So pač le samo vade, ki pa ne vlečejo, zakaj pride čas, ko se bo i tem odlikovancem reklo: Hodi, storil si svojo dolžnost ! — Ta čas ni daleč! Lep zgled nam daje Dunaj in nemška kršč. socialna stranka.
Imenitno je blagajniško poročilo. Prav po vzorcu cerkvenih računov. Dohodkov toliko, stroškov toliko, prebitka toliko.
„Slovenčevemu" poročevalcu popolnoma pritrjamo, da je bila najlepša točka vsega zborovanja predavanje šolskega svetnika dr. Janko Bezjaka o „Poeziji in njenem estetičnem vplivu na učence". Predavatelj je razdelil svojo snov v nekako osem slik, kjer je podal mnogo prav dobrih naukov. Poudarjal je, da se v naših šolah vse premalo ozira na pesništvo, da se ga prepovršno obdeluje in premalo izrazovito podava. Žal, da ni to predavanje našlo v poslušalstvu onega zanimanja, kakršnega bi zaslužilo zaradi svoje globoko zamišljene vsebine.
Drugo predavanje o „Beformi šol. zakonov" je vsebovalo mnogo takih zahtev, ki jih najnovejši ljudskošolski prijatelji, ki imajo večino v deželnem zboru, ne bodo nikdar izpolnili. Zakaj ako se ti predlogi izpolnijo, po« tem gre „Slomškova zveza" tisti trenutek v kose. Tovariš Bregar naj bo prepričan, da ne bo njegovo predavanje obrodilo niti najmanjšega sadu. Glavne misli tega predavanja se osredotočujejo nekako na sledeče točke: 1. Odprava krajnega šolskega nadzornika; 2. uvedba meščanskih šol; 3. razdelitev vseh mešanih šestrazrednic v deške in dekliške šole; 4. regulacija učiteljskih stanarin, in sicer znašaj 800 K, 600 K za moške učne osebe, 600 K, 400 K za ženske učne osebe; 5. Odprava zadnjega plačilnega razreda; 6. suplenture se tako plačujejo kakor provizorične službe; 7. funkcijska doklada enorazredničarjem 100 kron, za vsak razred pa 50 kron več. — Da so to predavanje sprejeli navzoči učitelji in navzoče učiteljice z odobravanjem, je umevno, a dober psiholog je lahko z obrazov navzočih poslancev bral, da so to le pobožne želje, ki se nikdar ne uresničijo. Da je ta naša trditev povse upravičena, svedoči ravnokar v šolskem odseku se nahajajoča šolska postava o šol. nadzorstvu. Tovariš Bregar je zahteval v svojem referatu odpravo krajnih šolskih nadzornikov, a paragraf 18. ravnokar omenjenih šolskih postav se glasi doslovno: „Vsi člani krajnega šolskega sveta so upravičeni, obiskovati šole in biti navzoč pri pouku. Toda niti krajni šolski nadzornik niti kak drug član krajnega šolskega sveta nima pravice, da bi med poukom ali vpričo učencev delal opazke o tem, kako se z njimi ravna ali kako se jih uči".
Torej se vidi, kako se ozirajo na vaše želje, a hujše razočaranje še pride.
Tretji referent prof. Jarc ni prišel do besede, ker ni bil menda pripravljen — ali kaj . ..
Zanimive so bile raznoterosti. Veliki duh Pirnat se je povspel do predloga, da naj Slomškarji pretrgajo vsako dotiko z Zavezarji. Nam prav! Toda povemo Slomškarjem, da je ravno ta predlog kaj čudno dirnil premnogo navzočih, zakaj ako hočete ta predlog uresničiti, bodo v najkrajšem času ti tovariši popolnoma osamljeni. — Imenitna je bila misel, da naj se zopet uvede premovanje otrok, prav po starem. Nad vse pa je bila zanimiva trditev, da je dolg, ki ga ima „Učit. Tovariš", posledica malomarnosti liberalnega učiteljstva, zakaj Slomškarji, ki so naročeni na „Učit. Tovariša", plačujejo točno naročnino.
Opoldne je molil neki pater frančiškan „Angelovo češčenje", a po zborovanju se je zapela najnovejša bojna pesem: „Lepa naša domovina".
* * *
Po zborovanju je bilo skupno kosilo v znani restavraciji A. Gabrijelčiča. Blejska zdraviliška godba je igrala ravno eno uro iu prvi
komad, ki smo ga čuli, je bil „Die lustige Witwe", a čuli smo tudi komadič „Ob du mich liebst?"
Napovedanih izletov ni bilo. Udeleženci eo se tako tiho razšli, kakor so prišli.
Obed se je prav dobro obnesel, tudi predrag ni bil, postrežba imenitna; saj je restavracija A. Gabrijelčiča na dobrem glasu.
Napovedanih „50" pozdravov objavljamo ■doslovno po „Slovencu":
Pismenih pozdravov je došlo 5, brzojavnih pa 20.
Izmed brzojavnih priobčimo dr. Š u -steršičev, ki je izzval nepopisen aplavz. •Glasi se:
T o b 1 a h : V težkih razmerah izpolnjujete svojo sveto in vzvišeno nalogo. V vaših rokah je vzgoja naraščaja našega ljudstva, vzgoja bodočega naroda. Držite se pri svojem delu svetih načel, za katere stoji slovensko ljudstvo v boju zoper vse sovražnike. Ta vaša možka plemenita zvestoba napram svojemu in ljudskemu prepričanju, neomahljiva kljub raznih napadov, je vaša velika zasluga. Neustrašeno idite naprej — za vami stoji slovensko ljudstvo! Iz celega srca bodite iskreno pozdravljeni. — Dr. Šusteršič.
Brzajavno so nadalje zborovanje pozdravili posl. Piber, župnik Berlic, župan Arh, Markež, Bavnik, Korošec (2), profesor Heffler iz Zagreba (3), duhovščina litijske dekanije (4), katehet Osvald in župnik Gnezda (5), izobraževalno društvo v Šmarnem pri Litiji (6), izobraževalno društvo v Litiji (7), Pevci in pevke „Ljubljane" (8), iz Gorice Cej in Bustja (9), Orel iz Šmartna pri Litiji (10), dekan Muro-vec in župnik Sevan (Cernice, 11), Antonija in Marija Stupca iz Maribora (12), Ivanka •Cegnar iz Vrhpolja (13), Gabernik, Sadar in Perko iz Ljubljane (14), župan Mejač za ko-mendsko občino (15), Batovš, Koželj, Golf, Hybašek, Jereb iz Velikih Lašč (16), učitelj J. Odlasek (17), Anton Kos (18) Baloh iz Dobrepolja (19), Gostiša iz Idrije (20).
Pismeni pozdravi so sledeči:
1.	Pozdrav češkega katoliškega učiteljskega društva — K a t o 1 i c k y spolek •č e s k 6 h o u č i t e 1 s t v a na Morave:
„Spolek katolickeho učitelstva morav-skeho vzpominä dnešni den pobratimskych druhü svych slovinskych, zdravi všechny srdečnž a preje valne hromadž slovinskeho učitelstva katolickeho najlepšiho zdaru a po-žehnani nebes. Dejž Büh, by spojenymi silami učitelstva naši riše, sdruženeho na zäsadach Kristovych, dosaženo bylo kyžene očisty ško!y a života verejneho od hydry moreniho pohan-stvi. — V Pribore na Moravč, dne 31. srpna 1909. — Jiri Mezirka, reditel mčšt. školy, a jednatel Spolku kat. učitelstva.
2.	Pozdrav so poslal tudi M. Kadlčak, predsednik čeških katoliških učiteljev.
3.	Anton Kožič. (Prav: Kržič.)
4.	Nadzornik Ljudevit Stiasny.
5.	Blaž Grča, župnik in deželni poslanec iz Goriškega.
Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika?
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kranjski okraj
zboruje 2. novembra ob 2. popoldne v Kranju v dekliški šoli.
Dnevni red:
1.	O risanju predava tov. A. Novak.
2.	Slučajnosti,
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
Štajersko.
Socialni odsek „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev In učiteljic" v Celju
nujno poživlja v interesu odseka, kakor tudi v interesu podpisancev naročilnih listov, da vestno in to vsak mesec — ker le zaraditega se je ustanovil socialni odsek, da se učiteljstvu olajša plačevanje v mesečnih obrokih — plačujejo mesečne obroke. Posebno nujno pa opozarjamo v njih lastnem interesu one, ki so za več mesecev ostali na dolgu, da hitro poravnajo svoje dolgove. Posameznike ne moremo vedno opominjati in nekatere še do sedaj nismo opominjali in tudi nikogar več ne bomo, ker to stane denar, in vsak mora itak sam vedeti, kaj je njegova dolžnost; odsek si je svesti v polni meri svoje dolžnosti in bo proti zamujenemu postopal, kakor se je zavezal posameznik v na-ročilnem listu. Naj objavimo tabelo zamujencev! Poudarjati moramo, da ogromna večina prav redno plačuje. Ako pomislimo, da je nad polovico vsega slov. štaj. učitelstva pri odseku, še niso te številke ravno prehude:
za	1	mesec	je	na	dolgu 18 naročnikov	
ti	2	meseca	M '	n	n	13
ti	3	mesece	H	n	n	9
n	4	a	»	n	n	4
ti	5	mesecev so		t»	rt	3 naročniki
	6					_ n
n	7		sta	n	n	2 naročnika
	8	m	je	n	n	1 naročnik
	9	M	sta	»i	n	2 naročnika
n	10	■	je	ti	n	n
n	11	n	n	n	n	n
ti	12	i»	SO	n	n	4 naročniki.
Obrambni vestnik.
*	Nepristranost celjskega okrajnega šolskega sveta. Zgodil se je slučaj, ki je tipičen za šolske razmere v Avstriji. Šolska oblast bi morala ščititi zakon, ščititi naduči-telja zoper rovauje podrejenega mu učitelja, to bi menda bilo pravo, a ne — okrajni šol. svet celjski, oz. njegev predsednik baron Miiller je pod pretvezo, da ščiti avtoriteto predpostavljene šolske oblasti, samovoljno, uprav auto-kratično in birokratično pogazil avtoriteto nad-učitelja, ki je vendar prvi in neposredni predpostavljeni šef učiteljstva, ter dal potuho učitelju zoper nadučitelja. — O tem kričečem slučaju izpregovorimo svoj čas, ko bo preiskava končana, obširno, ter s svetlo lučjo obsvetlimo, kakšne razmere vladajo v našem šolstvu, kako šolska oblast teptaugled uči te 1 j s t v a in d a je potuho razboritim štreberjem, če so ti klerikalnega mišljenja.
Na celjski okoliški deški šoli službuje učitelj Miloš Levstik, ki že leta in leta ruje zoper tamošnjega nadučitelja A r m i n a Gradišnika'. Zoper Levstika leže pri šolski oblasti celi kupi pritožb o njegovem nepo-stavnem nekolegialnem ravnanju, a noben vrag se ne zmeni za to, da Levstik krši svoje stanovske dolžnosti, da nagaja svojim kolegom in nadučitelju, kjer le more, da neopravičeno izostaja od opravil, ki jih je dolžan opravljati vsak učitelj (se udeleževati n. pr. domačih konferenc i. dr.), ker je Levstik — „krščanskega" prepričanja in ljubljenec „klerikalne" garde. Tajna želja teh je, dvigniti Gradišnika in dati Levstiku nadučiteljsko mesto.
Na celjski okoliški šoli poučuje učitelj-stvo risanje po novi metodi — le Levstik ne. Lani je imel Levstik 4. razred in letos mu je nadučitelj Gradišnik prisodil 5., češ, ker ima Levstik pri risanju in drugod svojo metodo, je najbolje, da gre s svojimi lanskimi učenci vred naprej.
Levstik je izjavil, da hoče ali 1. ali 2. razred imeti in da v višji razred ne gre ter odšel od konference, ko se je pričel pouk, ga pet dni ni bilo v šolo, ker ni hotel iti v odločeni 5. razred, je pa kar kratkomalo izostal. Peti dan dobi nadučitelj Gradišnik od okrajnega šol. sveta nalog, da mora dati Levstiku 1. ali 2. razred. Slučajno (seve!) pride isti dan tudi Levstik vprašat Gradišnika, kateri razred dobi. Gradišnik mu je odgovoril, da se je v konferenci določilo, da dobi Levstik peti razred. Levstik se je obrnil ter šel in zopet ga d v a dni ni bilo v šolo. Tretji dan potem, ko Levstika že sedem dni ni bilo v šolo, pride na šolsko vodstvo odlok, s katerim je baron Miiller kar ex praesidio suspendiral Gradišnika ter imenoval za prov. šolskega voditelja — Miloša Levstika. In Levstik je prišel poučevat.
To je brutalna pristranost, to je klofuta vsemu naprednemu učiteljstvu, in svarimo šolsko oblast, naj se ne igra z ognjem!
*	Zopet laž! „Slovenec", št. 231, piše: „Liberalni učitelji, ki so poslali oficielno depu-tacijo na kongres svobodomiselcev v Prago" ... To je infamna laž in pozivamo krščanskega in resnicoljubnega „Slovenca", naj nam samo to pove — kdo je bil oni „oficielni" zastopnik v deputaciji! — Seved, sedaj ne bo imel besede več — šuftl Da bi preklical laž, ki je dokazana, o tem ni niti misliti! — Uči-teljstvo! Tu si oglej praktično krščanstvo in videlo boš, koliko je resnice na onem krščanstvu in križu, ki pravijo da nas loči. — Ne samo posameznika, z lažjo nas hoče vse oblatiti pred ljudstvom.
% Na gnile napade v „Domoljubu" bi svetovali učiteljstvu, da bi odgovarjalo v „Slovenskem Domu". Da nemo reagiramo na taka podla obrekovanja, ki jih prinaša „Domoljub", to nam deloma škoduje. Dolžni smo, da si branimo čast sami, ker nam se ne bo potreba posluževati podlih obrekovanj in laži, dokazali bomo lahko vse z resnico. Torej krepko naprej v kmetiško glasilo, da pride vse med ljudstvo in se mu prično odpirati oči. — Ni ljudstvo tako pokvarjeno kakor podle duše klerikalnih žurnalistov, ki se dandanes ne sramujejo niti javnega mnenja lastnih ljudi.
% Z lažjo se pere „Slovenčev" notičar. O „Naši Bodočnosti" pravi: „Ta list je bil zadnjič zato konflsciran, ker je na celih štirih straneh grozovito hujskal zoper oblast in državo ter vojaštvo." — Seveda, ne ve niti, kaj je bila vsebina konflsciranega članka, ker uredništvo tega ni nikomur izdalo. Torej očividno laže ta versko-narodna propalica! Gotovo jo srbi trnek v nosu, a svetujemo ji, naj si pripre nekoliko nos med vrati = Tiir in kmalu in kmalu bo odleglo. Sicer pa klobasavi konglomerat notice, poln stvarne žurnalistike, priča
o stadiju notičarja. — Učiteljstvu priporočamo, da širi „Našo Bodočnost" med šoli odraslo mladino, ki ji je namenjena. — Hkrati naj pa pojasnuje ljudstvu, da urejuje klerikalni mladinski list „Mladost", namenjen krščanski mladini — protikrščanski Terseglav, ki še do danes ni zavrnil mu očitanega brezverstva.
* Žirovnikov naslednik v Št. Vidu si je šel „šance" postavljat na novopečeno podružnico „Slomškove zveze". Nastopil je mesto prof. JJarca kot referent — čujte! — O modernem risanju. Ha! — Ali se spomni ta človek, kako mu je moral borih pet črt, ki so potrebne za skico mostu, napraviti neki kolega, da je lahko uporabljal sliko pri obravnavi črke „m"- — Apel podobo na ogled postavi. Le črevlje ...
Vestnik.
C. kr. dež. Sol. svetu v Ljubljani, v katerem sede po večini strašno katoliški možje, ki morajo vendar poznati tisti veliki smrtni greh, ki se glasi „Delavcem in najemnikom plačilo zadrževati ali utrgovati" — bodi povedano na uho, da niti učitelji, ki so poučevali mladino v kmetijstvu — končali so pouk s 1. apr. 1909 — niti učiteljice ženskih ročnih del, ki so pouk končale 15. julija 1909, še do danes niso dobili in dobile nobenega vinarja nagrade, ki je že itak tako sramotno nizko odmerjena, da bi se je vsak rokodelski pomočnik sramoval. Ven s tistimi kronicami! Seveda disciplinirati siromaka je lahko za gospodo pri polnih mizah, saj discipliniranje ne velja — nič.
Okrajni šolski svet celjski je v svoji seji z dne 30. sept. t. 1. vzel na znanje, da se je absol. učit. kand. H. Sadnikova namestila kot suplentinja v Št. Pavlu na mesto svojega očeta, ki je dobil večmesečni dopust, da Kon-fidentijeva ostane še nadalje suplentinja v Pe-trovčah ter nadomestuje obolelo Valentinčičevo, da se istotako v Petrovčah namesti Ciril Pregl, da nadomešča obolelega učit. Mithansa in da se na okoliški šoli v Celju namesti absolvirani učit. kandidat Žagar namesto svojega brata, ki je dobil daljši dopust v svrho nadaljnih študij; obolelemu nadučitelju okoliške šole celjske A. Gradišniku je dovolil štiritedenski dopust; odobril je stavbeno osnovo in osnutek kupne pogodbe za stavišče nove šole v Libojah ter vzel na znanje plodonosno naložitev večjega preostanka krajnega šol. zaklada na tej šoli; imenoval nadučitelja teharskega. Lovro Šaha, za kraj. šol. ogledo v Ljubečni, Jurija Goriška pa za kraj no šol. ogledo v Grižah; vzel na znanje poročilo o letošnji krajni učit. konferenci; razpravljal disciplinarne zadeve; priporočal podelitev službenih doklad; odobril proračune krajnih šolskih zaklad za bodoče leto itd.
Umrl je v Neunkirchnu upokojeni nadučitelj Julij P1 h a k. Služboval je okrog 40 let na šoli v Toplici-Zagorje ob Savi. Vsa zagorska dolina žaluje po njem, zakaj mnogo njegovih učencev je dospelo do odličnih mest in dobrih služb. Vrlemu pokojniku — blag spomin!
Razpisane podpore in štipendije.
Deželni odbor goriški razpisuje štiri dež. podpore po 400 K za dijake iz Goriške, ki so dovršili srednje in so vstopili v visoke šole. Podpore dobita dva slovenska in dva italijanska dijaka. Prošnje je vlagati do 31. oktobra pri deželnem odboru in jim je priložiti izpričevala zrelosti, uboštva in vpisa v kako visoko šolo. — Bazpisane so dalje tudi tri de-želue štipendije po 600 kron. Prošnje naj se vlože do 31. oktobra t. L, ki jim je priložiti krstni list, domovnico, ubožni list ter potrdilo učilišča.
V slovenski kmetijski šoli v Št. Juriju ob j. ž. bo prostora za 25 učencev. Pouk se prične z novembrom t. 1.
Pokvarjena mladina. Ljubljansko sodišče ima sedaj opravka z afero, ki odpira prav žalosten razgled po nravnih razmerah v nekaterih ljubljanskih slojih. „Ta debu Pepe" je eden junakov te afere. Fant še niti 14 let ni star pa je imel opravka že z mnogimi deklicami v starost 11 in 12 let. In deklice se niso nič ustavljale njegovim zahtevam in če se je z eno zabaval, so druge mirno gledale. „Ta debu Pepe" je imel seveda svoje prijatelje, ki so njegov zgled posnemali. Ti otroci so uprizarjali cele orgije. „Ta debu Pepe" si je zgradil pod Sv. Jakoba mostom celo svoj Trianon, seveda iz samih vej, in se tam cele popoldneve „zabaval". Prizadeti pri tej aferi pa niso samo otroci, nego tudi baje neki odrasli človek, čigar krivdo bo pa šele sodna preiskava dognala. Starši teh otrok si z delom služijo kruh in jim ni mogoče nadzorovati svoje otroke tako, kakor bi bilo treba. Staršem v svarilo smo prijavili te vrste. — Krive so temu naše žalostne socialne razmere.
Poročil se je g. Fran B o s m a n n , veletrgovec v Trstu z gdč. Miro P i ž o n o v o učiteljico v Škednju. — Bilo srečno!
Plemenit dar. Posestnik vurberške in ptujske graščine grof Herberstein pl. Pro-skovski je daroval za ptujske reveže 1000 K in malo prej 1000 kron društvu za varstvo otrok.
Za okoliško šolo v Celju se že zavzema tudi „Arbeitervville". Primerja „Deut-sches Haus" v njegovi krasoti in praznoti, ker ga nihče ne poseča, z okoliško šolo, ki je
nizka in neznatna, v katere nezdravih prostorih, pa se vkljub temu podučuje na stotine otrok tudi iz ubožnih delavskih slojev. Priporoča Celjanom, da odpravijo ta škandal.
Naše obmejno šolstvo Clrll-Meto-dove družbe. Slovenski razred na samostanski dekliški ljudski šoli v Mariboru šteje 56 učenk. — V dvorazrednico na Muti je vpisanih 62 otrok. — Na družbenih šolah v Trstu je vpisanih letos 1123 otrok.
Vnebovpijoče šolske krivice. Na okoliški ljudski šoli v Celju sta že zopet zaprta dva razreda. In zakaj ? V mišjih luknjah te šole ni prostora za vzporednice. Zato sta bili dve vzporednici v privatni hiši. V tej hiši, ki je za šolo tudi nesposobna, je neka ženska dobila grižo; in zaradi te griže sta zaprta dva razreda! Ko bi vlada dovolila zidati novo šolsko poslopje, za katerega je občina že stavbišče kupila, bi kaj takega ne bilo mogoče. Krivica, ki se godi v tem slučaju Slovencem od strani vlade, presega že vse meje. Drugje vlada občine sili, da morajo zidati nepotrebne šole. Tu pa okoliška občina hoče zidati novo šolo, pa vlada zavlačuje zidanje, da s tem spravi več otrok v nemške šole. Celjska okoliška šola bo morala priti na dnevni red, ki preko njega ne sme iti nobena vlada več. Potrpežljivosti je dovolj. Slovenski starši hočejo nuditi svoji deci šolsko izobrazbo, pa jo vlada onemogočuje. Ali ni to vnebovpijoča krivica? 1
Danilo FaJgelJ, slovenski skladatelj, spisal Janko L e b a n. Ta študija je začela izhajati v oktobrski številki „Dom in Sveta".
Na škrlaticl je obolelo v Dragi na Kočevskem in v bližnjih vaseh 27 otrok in en mož. Šolo v Dragi go zaprli.
Grozdni sok. Nele desetletja, temveč sto in sto, da, tisočletja je dokazano, da ima sok grozdja osvežujočo in krepilno moč za človeka, da daje novo moč in svežost življenju. Grozdje vsebuje namreč snovi, kakor grozdni sladkor, razne redilne soli, beljakovine, kisline i. dr., ki osvežujejo in krepijo telo, in torej so grozdje čislali že od nekdaj in še dandanes ga vsak rad zoblje. Bogataš ima grozdje na mizi malodane vse leto ter ga, ko ga ni pri nas, za drag denar kupuje iz daljnih krajev. Navadni ljudje si moremo privoščiti grozdje le v jeseni in še tedaj le par tednov, ker se grozdje, žal, ne da konservirati. Konservirati pa se da svež presen grozdni sok, in vsakdo si lahko privošči osvežujoče krepilne snovi grozdja vsak čas v obliki konserviranega, t. j. očiščenega in steriliziranega grozdnega soka, ki ostane svež leta in leta. Grozdni sok je sam ali pomešan z naravno ali kislo vodo izvrstna osvežujoča in krepilna, jako okusna pijača za bolne in zdrave, otroke in odrasle ljudi. Tak sok nadomešča tudi druge drage sokove, n. pr. malinovec i. dr. ter je mnogo bolji in ceneji. Grozdni sok je pa tudi izborno dietetično sredstvo, ker pitje soka popolnoma nadomestuje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Tr&ubenkur) in ima velike prednosti: 1. je sok jako poceni in 2. se sok lahko rabi vsak čas doma in ni treba iti v oddaljena draga zdravilišča. Ko pride učitelj ali učiteljica izmučen iz šole, je najbolja kupica grozdnega soka, ki daje novo moč in svežost. Nadučitelji, učitelji in učiteljice, naročite zase in za svojce grozdni sok ter ga priporočite tudi znankam in znancem! Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki!
Postojinsko učiteljsko društvo je
odkrilo po svojem zastopniku tovarišu Antonu Skala v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1., nagrobni spominek rajnkemu tovarišu in društvenemu članu Antonu Bezgu, bivšemu učitelju na Gočah pri Vipavi. Navzočih je bilo pri tem činu pietete nekaj bližnjih tovarišev in tovarišic, iz vipavskega trga pa vsi, za kar jim bodi izrečena topla zahvala. Poleg tega je bilo navzočega precej ljudstva. Odkritje se je izvršilo po običajnem vzporedu: pevsko društvo „Nanos" je zapelo dve nagrobnici, g. kurat je blagoslovil kamen in grob, končno pa je izpregovoril tov. Skala nekaj v srce segajočih besed v slovo blagemu rajnkemu. S tem se je niše učit. društvo oddolžilo svojemu bivšemu članu, ki naj počiva v miru! K spomeniku je prispevalo 80 K sklepom obč. zbora; prav toliko je dalo gospe vdovi rajnkega našega tovariša Ljudevita Kranjca, čigar truplo počiva na ljublj. pokopališču pri Sv. Križu. Njegov nagrobni spomenik se primerno odkrije obenem z onim rajnke gospe tovarišice K o b a 1 o v e , najbrže 1. novembra t. 1., kar pravočasno objavimo.
Nec quod sumusve — fuimusve, eras erlmus", trdi Ovid, a vendar je moral vsakteri priznati, kdor je nas učiteljske maturante iz leta 1879. 4. oktobra letos videl v Mariboru, da smo se po veliki večini dobro ohranili. Snišli smo se že predvečer pri „Me-ranu", kjer smo v živahnem razgovoru o smešnih dogodkih dijaških let do pozne in trudne ure presedeli. — Največje veselje pa nam je delala navzočnost g. prof. Lavtarja, ki nam je kot bivši naš štiriletni razrednik tudi tokrat zvest ostal. Cast takemu kremenitemu značaju, tako očetovsko dobremu vzgojitelju vzgojiteljev. On ni le bil, on'je in bo ostal vzor svojim vzgojencem, osobito maturantom iz 1. 1879., kakor mu je njegov gojenec G. Vodušek tako prekrasno napil. — Namržen Jupiter Pluvij nam je sicer prskal v obraz, — a pomlajena vnetost tovariške ljubezni
nam je razgrevala srca in duše, da se za vihravost vremena niti zmenili nismo. Tov. Ma-rinu gre čast, da nam je oskrbel prenočišča, vzorno postrežbo in neizčrpljiv vzpored. Po „cesarski sveti maši" smo obiskali grobove bivših naših ranjcev profesorjev, obiskali deželno vinorejsko šolo, c. kr. učiteljišče in druge interne zavode. Kosilo pa smo užili v domačih prostorih „Narodnega doma", prav dobro in lino postreženi. Le prekmalu je došla ura raz-stanka, a obljubili smo si, da se po petih letih zopet sestanemo še v popolnejem številu in še s spopolnjenejenim vzporedom. — Na veselo snidenje!	— 1879 šek. —
Razgled po šolskem svetu.
—	Italijanska pravna faknlteta. V
imenu ital. klerikalnega vseučiliškega društva se je obrnil dr. Conci z dopisom na naučnega ministra Sttirgkha, da bi zvedel, kaj namerava storiti glede italijanske pravne fakultete. — Stiirgkh mu je odgovoril, da vlada vztraja na svojem stališču in da bo takoj po sklicu drž. zbora predložila postavo za ustanovitev ital. pravne fakultete. Vlada se bo potrudila za ¡čim hitrejšo ustanovitev tega postavnega načrta. In slovenska pravna fakulteta? Slovenski drž. poslanci klerikalne barve bodo predlagali reci-prociteto zagrebškega vseučilišča, da nekaj storijo v ostalem pa pustili slov. pravnike v nemških mestih.
—	Pravica! Vodstvo zasebne češke ljudske šole v Moravskem Krumlovu je zahtevalo, da okrajni šolski svet ukrene, da češki otroci, ki ne razumejo nemško, zapuste nemško in se vpišejo v češao šolo. Okrajni šolski svet je prošnjo zavrnil. Naučno ministrstvo je zavrnitev potrdtlo. Vodstvo navedene šole se je proti temu pritožilo, najvišji sodni dvor pa je pritožbo zavrnil. Tako ostanejo češki otroci v nemški šoli.
—	Z zagrebške univerze. V poletnem semestru je štela univerza 1057 slušateljev; filozofov je bilo 216, pravnikov 625, gozdarjev 32, geodotov 10, farmacevtov 61 in bogo-.slovcev 113. Iz Avstrije jih je bilo 135 Dal-matincev, 22 Primorcev, 4 Kranjci, 1 Štajerc, 3 Cehi, 6 iz Dolenje Avstrije, 1 Morsvan, Bošnjakov in Hercegovcev 109, Srbov se je naštelo 5. Bulgarov 33, 3 Turki, 1 Bavarec, 1 Italijan, 1 Rus, 1 Macedonec.
—	Wahrmnndova afera. Med Bie-nerthom, grofom Stiirgkhom in prof. Wahr-mundom so se vršila pogajanja zastran predavanj v zimskem tečaju. — Ravnanje ministra Stflrgkha, ki je prepovedal Wahrmundovo predavanje o sistemu cerkvenega prava, je zbudilo v vseučiliških krogih veliko nevoljo. „Liberalni" minister je v vsej šolski upravi odprl klerikalizmu vrata na stežaj, pod njegovim vodstvom ni naučno ministrstvo nič drugega, kot eksekutivni organ avstrijskih klerikalnih strank. — „Bohemia" piše, d», se vrše pogajanja glede upokojitve prof. Wahrmunda. Wahrmund bi bil baje zadovoljen, da se na ta način končno uredi njegova afera, vendar glede načina upokojitve še ni soglasja.
—	Nove češke šole. Z Dunaja poročajo 5. oktobra: Včeraj sta bili otvorjeni dve novi češki šoli društva „Komensky". Danes popoldne pa je v eno teh šol prišla magi-stratna komisija in je vrata zapečatila, češ, da se je otvoritev šol naznanila samo deželnemu šolskemu svetu, ne pa tudi okrajnemu šolskemu svetu. Enaka usoda zadene jutri (t. j. 6. t. m.) tudi drugo šolo.
Listnica uredništva.
J. L. v B.: Kvinkvenije se Štejejo od dnevu de-finitivnega nameščenja (n. pr. od 15. aprila 1884). D .tieno vrnemo, čimprej bo mogoče. Sedaj je dela čez glavo. Pozdrav! — J. B. v S. S.: Priobčimo prihodnjič.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1421.	Kranjsko.	160 1—1
V litijskem okraju se razpisuje s tem učiteljska služba na dvorazrednici na Krki v začasno name-
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 16. t. m. Opomni se, da imajo prednost moški prosilci.
C. kr. okr. šolski svet v Litiji, dne 2. oktobra 1909.
St. 1133.
Štajersko.
161 1-1
Na šestrazredni ljudski šoli v Središču se bode stalno namestila nadučiteljska služba z dohodki po II. krajnem razredu.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v Središču do 10. novembra 1909.
Okrajni šolski svet v Ormožu, dne 9. oktobra 1909.
Našim rodbinam priporočamo 33
- Kolinsko cikorijo -
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 184.441*27.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od x/»2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
v
: Šolske :
knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih Izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
Poslopje „Mestne hranilnice".
Ivan Bonač
v Ljubljani 147-5
Šelenburgova ulica 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih Šolskih zvezkov, papirja, črnila itd. itd. — Edin» zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke
z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240 X 195 mm a 10 vin.
II.	= 280X200 mm a 12 vin.
III.	= 350X250 mm a 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog
100 komadov K 2-—.
- Velika knjigoveznica -
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za Šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
JU
et *i 0 15 0
35
0 M H.
P-
a p
ti
0
56 e+
1
®
N< Ö* P

Izvrsten konserviran brezalkoholen
grozdni sok
napravlja iz najlepšega in najfinejšega grozdja
Josipina Pesek
vinogradna posestnica
v Narapljah pri Ptujski gori (Štajersko).
Razpošilja se v zabojčkih po 5, 10, 20 in 50 steklenic soka in stane s steklenico in embalažo vred: velika buteljka soka a 1 K in mala buteljka k 60 h in porto. Pošilja se po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Pri večjih naročilih popust. Prazne steklenice vzamem nazaj v račun, če se pošljejo franko.
Naročite, da se prepričate o izbor ni kakovosti konserviranega brezalkoholnega grozdnega soka, ki je sam ali pomešan z navadno ali kislo vodo, izborna osvežujoča in krepilna pijača. Naročite pa t a k o j, ker bom konser-virala ob trgatvi samo toliko soka, kolikor bo naročil.	155 2—2
^p	^T- iT1 -T «"p '■p /rv ^n ^ 'p /p -T» 'f- 'T* 'T' -T -V* -'V* /yN »p -T 'T -T 'p T 'V^
G-ričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. ¿2 24—12

Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih. rodbinam 5°/0 popusta.
Svetlolikalnica: =====
23 42-42 Kolodvorske ulice št. 8.
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STERMEGKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20-— franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo
K 8' —.	55 26 20
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—15
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
¡I ^ <j> $ li ^ ii ^ ü I ^ i i ¡i ü i i II
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
36
52 38.
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR/
& Komp., Kraljevi gradeč št. 13£
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Bndimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
V najinem zaloiniâtvu Je tesóla :
vojvodina kranjska
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih narekov v barvottsku z besedilom ta dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil Hi narisal
FRAN MAROLT,
učite») t LftjN}«!.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja ¡907, št. 2463, odobril in pripasti! to učilo
v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih Šolah s slovenskim učivim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih Šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci v*ega razreda lahko na daljavo čitajo.
izdava B za nčcncc: 17 zemljepisnih narokov v barvotisfcu z boedflom,
Sešteva In narisal
PRAN MAROLT,
uStelJ T Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja dosiovao na podmeni učni načrt, ki ga j« odobril c. kr. deželni Sotafci svtt z raapMem z dne 2?. decembra KOS, S. 2791, in ki velja kot nnrmnWv za domoznanski po«k v Četi tem šolskem leta 2-, 3-, 4- is več»aredmti ljudskih M. Z razpisom vts. c kr. defetnega šolskega svčta kranjskega z dne 28. jmmasja >908, št. 468, je to deto odobreno kot učiio na ljudskih ta meščanskih šotah.
Cena tO K.
Ig. pl. Kleimnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cen« 1 K.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—41