»Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji« ter »Jugoslovanski zimsko = spoptski Savez v Ljubljani«
miiiiiiiiiimiiiiiiiii;iiiimiiiiiiiiiiiiiiMi]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij!
MiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitimiiiittiiiim
V ponedeljek, dne 12. decembra ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani
KONCERT
pod pokroviteljstvom g. div. gener. Danila S. Kalafatoviča, komand. Dravske Divizijske Oblasti Sodelujejo: ga. Škerlj=Medvedova, ga. Thierry=Kavčnikova, gosp. Julij Betetto, člani Kraljeve Opere v Ljubljani ter g. Janko Ravnik, profesor Drž. konservatorija v Ljubljani
Spored:
1. Haydn:	Delitev zemlje
2. a)	Balaika:	Pokopališče v Genovi
h)	Janko Ravnik:	Temna lepa noč. , .
c)	Vit. Novak:	Hvalospev
3. a)	Debussy:	En sourdine
b)	Debassy:	Collogue sentimental
c)	Honegger:	Chanson de fol
Odmor
4.	a) Grečaninov:	Smrt
h) Grečaninov:	Nočni glasovi
c)	Racbmaninov: Gospod je vstal
g. Betetto
ga. Thierry=
Kavčnikova
ga. Skerlj-
Medvedova
g. Betetto
5.	Franc. nar. pesmi
a) Sarabande
b) Au clair de la lune
c) Quand je vais au
jardin
d) Tamburin
e) Entre le boeuf et
1’ dne gris
f) Ah, pa ira!
a
Sr-
to
•-i
to
to
§-
a
6.	Vit. Novak: Slova= ške nar. pesmi a ) Kde si bola, Amuli= enka moja?
b) Limbora zelena
c) Pri Dunaju saiyperu
d) Ghodzila M ar iška
po hraz.i
e) Išiel Maček do Ma=
laciek
p
?
S’
<3
ii
2
o
Schiller — X:
Delitev zemlje
Svet vaš naj bo!
Zakliče Zevs z višave zdaj vsem ljudem. Svet vaša last naj bo!
Poklanjam ga, vzemite ga za vedno, kot bratje ga delite!
Hiti človeški rod vesel na delo, vsak trudi se, da dom si svoj zgradi.
Glej, pridni kmet že išče sad po polju, mlad plemič gre tja v gozd na lov.
Napolni! kupec z blagom si hramove, opat izbral starine je bokal.
Vladar vlasti si ceste in mostove in de: mitnino bom pobral.
A glej! ko je delitev že končana pride poet — imel je daljno pot.
Ah! ničesar ni več, vse je oddano, za vse je poskrbel gospod,
Gorje! Le jaz pozabljen sem, samo jaz pozabljen sem, jaz, tebi najbolj vdan!
Tako v bolesti pesnik vzklikne milo, pred Zevsov vrže se prestol.
V kraljestvu sanj si dolgo se zamudil, zato nikar ne pričkaj se z menoj.
Kje bil si prej, ko svet so si delili?
Moj Bog, mu de poet, s teboj sem bil, pogled moj plaval v bajnem krasu raja a spevi angelski blažili uho, odpusti pevcu tvojega sijaja prevzet, pozabil je zemljo.
Kaj zdaj? de Zevs, vse drugim je oddano, Jesen in lov, blago razdal sem vse.
Želiš živeti v raju večno z mano, zate vsekdar odprto je nebo!
Jaroslav Seifert:
(Iz zbirke: Na vlnach T. S. F.)
Pokopališče v Genovi
Pristal je ooln
in na obrežju se mornar
vlegel je ves truden.
Je daleč še do božjih njiv? Šestero sveč, labudi vpreženi popeljejo te prav v smrt,
življenja plovci, morja plovci 1 Pristana dva O, Genovčani!
Morja valovi gredo brez konca, Življenje, morje! Življenje, morje!
Bierbaum
Peruzzi:
Temna, lepa noč
Brez lune, zvezd leži molče vsa v težki, temi noč, in blagovest brezglasno gre do zadnjih koč.
A v srcih vseh sladak in tih presveti pokoj cveti Noči je posvečene vzdih, ki vera v dnu ji tli.
Dehmel — X:
Hvalospev
Kakor morje je ljubezen:	mir je v njih —
nima meje, nima mere, je brez konca: kamor pogled ne seže nikdar
Dviga se val in z drugim se spaja, dviga se val, pa spet se razdvaja, v temi in burji divja, besni, v solncu opaja se, luninim žarkom je voljna širna gladina.
Toda v globinah temnih večni kraljuje pokoj —
tja med otrple steklene mrakove
in v modri dalji vlada
nadzemsko kraljestvo večnega gibanja,
večmo zastrto človeškim očem,
tam kjer spaja se zrak s svetlobo:
Zarja širne večnosti
sta morje in ljubezen.
En sourdine
(Paul Verlaine)
Calmes dans le demijour Que les branches hautes font, Penetrons biens notre amour De ce silence profond.
Fondons nos ämes, nos coeurs Et nos sens extasies,
Parmis les vagues langueurs Des pins et des arbousiers.
Fermes tes yeux ä deini, Croise tes bras sur ton sein,
Et de ton coeur endormi Chasse ä jamais tout dessein.
Laissons-nous persuader Au souffle berceur et doux Qui vient ä tes pieds rider Les ondes de gazon roux.
Et quand solennel, le soir, Des ebenes noirs tombera Voix de notre desespoir,
Le rossignol chantera.
Colloque sentimental
(Paul Verlaine.)
Dans le vieux parc solitaire et glace Deux formes ont tout ä lTieure passe.
Leurs yeux sont morts et leurs ’evres sout molles,
Et l’on entend ä peine leurs paroles.
Dans le vieux parc soli'taire et glace Deux spectres ont evoque le passe.
»Te souvient-il de notre extase ancienne?«
»Porquoi voulez-vous donc qu’l m’en souvienne?«
»Ton coeur bat il toujours :i mon seul nom?
Toujors vois-tu mon äme en reve?« »Non.«
»Ah! les beaux jours de bonheur indicible Oü nous joignions nos bouches: »»C’est possible.«
»Qu’il etait bleu, le ciel, et grand l’espoir!«
»L’espoir a fui, vaincu, vers le ciel noir.«
Tels ils marchaient dans les avoines folles.
Et la nuit seule entendit leurs paroles.
Chanson de fol
(Paul Fort, Complaintes et dits.)
Les sorciers et les fees dansent sur le cöteau leurs pas brülants font des huit noirs sous les meteils, ils dansent de la nuit venue au jour nouveau pour honorer le saint qui nourrit les abeilles.
Et sept nuits et sept jours ils font la ronde encor jusqu’au huitieme soi'r oü geantes cigales les fees jouent de la flute et les sorciers du cor pour honorer le dieu qui nourrit les etoiles.
Kovalevsky — P. Debevec:
Smrt
Življenje nas vara,
le smrt pride k nam v objem,
pride verno v objem!
Vse gine, mineva, pozablja, beži... le smrt vedno zvesta sledi1! Osamljenih, tožnih,
poslednjih od nas,
mušice nevidne očem,
le smirt ne pozablja
in vse nas zasnubi, objame, poljubi.
Ko stre nas poročnega venca bolest,
življenja preneha povest!
Plečev — X:
Nočni
Že noč objema gozd in dol, vsa neizmerna, ko v brezglasju polja že spijo naokol’ in veter ne Sumi po klasju.
V daljavi tam je zvon zapel iz starih lin zveni počasi
glasovi
in strah se v srnici oglasi dokler ni sen jo spet objel.
Iz gozdnih tam višin nizdol Šumija vodica čez bregove in otec Bog je sel na svoj prestol pošilja zemlji blagoslove.
Merezkovsky — Marolt:
„Gospod je vstal“
Gospod je vstal — hram božji peva, kako mu brat ubija brata ...
zgrozi se ml... moj duh molči. Solze preliva svet krvave, a pred oltarji himna slave kot krut zasmeh v nebo golči. In On bi vstal, strl grobu vrata, spoznal naš vek, spoznal strme,
kaj ste dognali vi ljudje, pa bi začul, da njemu slavo »Gospod je vstal« pojo na glas ... Zajokal bi, povesil glavo, in padel v prah, — On — bi pred vas!
Sarabande
Amour, amour, tant tu m’y iaictz de mal,
La nuit et le jour sans prendre nul esbat.
Las, depuis quinze jours j’ai faict cent mille tours pour
trouver le moyen
Et si ne puis tenir ma mie ä mon plaisir Une heure seulement.
Au clair de la lune
Au clair de la lune, Mon ami Pierrot, Prete-moi ta plume Pour ecrire un mot.
Ma chandelle est morte, Je n’ais plus de feu, Ouvre-moi ta porte, Pour amour de Dieu!
Au clair de la lune,
On n’y voit qu’un peu; On chercha la plume,
On chercha du feu.
En cherchant d’la sorte, Je n’sais c’qu’on trouva: Mais j’sais que la porte Sur eux se ferma.
Quand je vais au jardin
Quand je vais au jardin, Jardin d’amour,
La tourterelle gemit,
En son langage me dit: Voici la fin du jour ...
Et le loup vous guette, Ma jeune fillette,
Eu ce sejour ...
Quand je vais au jardin Jardin d’amour.
Quand je vsis au jardin Jardin d’aniouir.
Je crois entendre des pas, Je veux fuir, et n’ose pas. Voici la fi’n du jour ...
Je crains et j'hesite,
Mion coeur bat plus vite, En ce sejour ...
Quand je vas au jardin Jardin d’amour.
Tambourin
Viens daiis ce bocage, belle Aminte,
Sans contrainte,
L’on y forme des voeux,
Viens! Viens dans ce bocage belle Aminte, 11 est fait pour les plaisirs et les jeux.
Le ramage des oiseaux,
Le murmure des eaux,
Xout nous engage,
A choisir ce beau sejour,
Pour offrir ä l’amour Un tendre hommage;
A l’ombrage de forets Goutons les biens secrets l)’un aimable badinage,
Nous sommes tous deux Dans le bei äge.
De nos chaines reserrons les noeuds,
Vives ardeurs,
Moments flatteurs,
Que vos douceurs A jamais comblent nos coeurs!
Entre le boeuf et l’äne gris
Entre le boeui et l’äne gris Doirt, dort, dort le petit fils, Mille anges divins Mille Seraphi ns.
Volcut ä l’entour de ce Di'eu d’amour.
Entre les roses et les lis Dort, dort le petit fils, etc.
Entre les larrous sur la croix Dort, dort, dort le Roi des rois, Mille juifs mutins,
Cruels assassins,
Crachent ä l’entour De ce Dieu d’amour.
Ah! £a ira!
Ah! ?a ira, ?a ira, ca ira!
Les aristocrat’s ä la lanterne,
Ah! ?a ira, ga ira, ca ira!
Les aristoorat’s on les pendra!
Si’on n’les pend pas, on les romp’ra, Si’on n’les rompt pas, on les brül’ra!
Slovaške narodne pesmi
Kde si bola, Anulienka moja?	Pasla som na doline pävy
Nebolo t’a včera večer doma?	kde nebolo sedem ročkov travy.
A na osmy travička narastla ti'.ni som si ja pavikv napasla.
Limbora, limbora, zelena limbora, padaju oriesky do našeho dvora.
Padaju oriesky, drobne ariešfata, kto že vas poberie, chudobne dievčata?
Pri Dunaju šaty perti, kde husari maširujii; poznala mila mileho, smutne volala na neho.
»Mily, mily, milujem ta, za sto zlatyh vymenim ta«. Za sto zlatych mna nedajvi, lebo husärü nemajü.
Kebych ja byl sprosty vojäk, to by bylo všetko inäk, ale ja som velkym panem, u Skadrony kapitänem.
Chodzila Mariška po hräzi, myslivec sa za nü prochazi, streliu na lišku, zabiu MariSku, Mariška leži už v krvi svej,
Mariška leži už v krvi' svej, rnyslivecek bježi friško k nej, klobučik strha, vjetriček dzelä: >Bože muj, co sem to udzelan?
Zabiu sem moju najvernejši, byla mi v svjece nejmilejši.« Mariška leži, v krvi sa topi, ta jeji itiamička nie nevi.
Išiel Maček do Malaciek, sošovicku mläcic, zabol si on cepy doma, musel on sa vräcic.
Hej! Macejko, Macejko! zahraj mi na cenko, na til cenku strunu, hej, dzunu, dzunu, dzunu!