Stev. 350._
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredmitvo: Ulic« Sv. F^Cišlu AtiSkcgt Jt 20, I. r.adstr. — Vd dopisi naj se po«!j*}o ttfedtriftvs Bsta. tfefr«nkirani p*wn« » "«
surejemijo in rokopUi se ne vračajo. Uiafetfjj in -deovornl urednik Štefan God mi. Litfnik konso-«IJ Hsu ,Edinost' - Titk tiskarne .Edinosti \ vpisane zadnje t omejtr.tm poroštvom v Trstu, uiica Sv. Frantfika Aadkega čv. Telefon uredniftva in uprave žtev- 11-67.
Naročnina i n a i a i: Zi celo leto
Za pol leta ............. • •
u frt mesece...............
* « nedeljsko (idajo ta celo leto.....
za pol kta
It. dacambra 1*15.
/
24 —
12.— 6 — 5 29 260
Letnik XI.
Posamezne Itevilka .Edinosti* sa prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Hrokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvate, poelanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vfa.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. • 2L —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnt oddelek .EdlnosKV Narofcnfaf ta reklamacije se posijalo upravi lista. Plačuje se izključno i«
upravi ,txHuo«ll'. — Plača in toži se v Trstu, lipma In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranliiV* AtUkega §t 20. — Poitnohranilničnl račun Si. S41.6S?
Pregled najnovejših dosodKov.
Italijanska fronta. — Položaj neizpre-inenjen.
Srbsko boiišče. — Crnogorci pregnani z zadnjega dela srbskega ozemlja. Bjelopo-Ije v avstrijskih rokah.
Rusko boP&e. — Nobenih posebnih dogodkov.	. Zapadno boiišče. — Večji del topovski
boji.
Turška bojišča. — V Iraku in v Darda-nelah predvsem topovski dvoboji._
cnsieskefti
i
T
DUNAJ, 17. (Kor.) Na primorski fronti Italijani svojih velikih napadov, ki so se po razmeroma kratkem odmoru pričeli one II. novembra znova in se nadaljevali do konca meseca in še v prvem december-skem tednu na posameznih mestih s posebno trdovratnostjo, niso zopet obnovili. Te boje se združi lahko v četrto bitko ob Soči. Bolj kakor v prejšnjih bitkah so se Italijani tokrat trudili, da osvoje Oorico. Temu primerno je samo goriško predmo-stfe napadalo okoli sedem italijanskih pehotnih diviziji. Naskoki teh močnih sil pa so se izjalovili ravnotako, kakor vsi napadi mas v sosednjih oddelkih in sicer ob izbornem vztrajanju naših čet, ki so trdno obdržale v svojih rokah predmostje Gorice. doberdobsko planoto kakor tudi vse postojanke. Z uničenjem mesta je bilo prebivalstvo močno prizadeto. Na vojaški položaj ta izraz onemogle sovražne jeze ni itnel nobenega vpliva. V tej četrti bitki je zgubila italijanska armada po sigurnih kon^tatacijah 70.000 uirtvih in ranjenih. Včeraj je bil na soški fronti napadni poizkus proti severnemu pobočju Vrha sv. Miliela, na tirolski fronti napad alpinskega bataljona na Col di Lana odbit. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
DUNAJ. 16. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Rezervna bolnišnica, ki se je do obstreljevanja dne -o. .n 26. septembra nahajala v središču Gorice. je bila takrat preložena na grič vzhodno mesta in označena vidnim z ženevskimi zastavami ogromnih dimenzij. Dne 13. decembra so pričele padati sovražne artiljerijske krogljc v okolici bol-lišnice. Granate so se vedno bolj približevale bolnišnici; ob lJO dopoldne je vdrla prva granata v operacijsko dvorano, ubila enega sanitetnega podoficirja in enega sanitetnega vojaka, dva vojaka pa težko ranila. Dvorana je bi!a popolnoma porušena. Kmalu nato je bil trikrat zadet stolp poslopja z rezervoarjem, po enkrat pa kuhinja, oficirski prostor in ena bolniška dvorana. Načelnik bolnišnice je odredil prevoz ranjencev. Toda Italijani so obstreljevali tudi transport. Zahvaliti se je le srečnemu slučaju, da ta zavratni, največjo brutalnost presegajoči napad ni zahteval nobenih večjih žrtev. Vse osobje je protokolarično soglasno izjavilo, da ob-treljevanje zavoda ni pripisovati nobenemu slučaju, ampak da se je vršilo na-.nenoma in po načrtu. Končno je konstatirati, da se v bližini bolnišnice niso nahajale niti baterije niti vojaška skladišča ali ;etna nastanišča, kar bi vsekakor zamoglo »pravičevati obstreljevanje.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Dne 15. decembra so avstrijski oddelki v bovški dolini nenadoma izvršili napad na italijansko postojanko zapadno Ravnegalaza, pri čemer so izgubili Italijani 50 mrtvih, mno-ranjenih in 9 ujetih, dočim na naši strani ni bilo niti ene izgube.
Poročilo tedorne.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega iiskovne-ga stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 15. decembra: V Con-jejski dolini so baterije lardarske skupile obstreljevale naše postojanke ki smo jih pred kratkim osvojili in že močno utrdi Tu ,ie da bi napravile kaj škode. Sovražna artiljerija nadaljuje svoje sistematično po-ruševanje krajev. Včeraj se je trdovratni) v rgla na Loppio ob Rio Camerasu (v adiš-dolini) ter na mesta in vasi, ki obrobljajo pobočje goriškega Krasa, od Gradišča do Tržiča. Naša artiljerija je intenzivno obstreljevala sovražno ter čile in tren-ske kolone na pohodu. Naše letalsko bro-Jovjc je križarilo včeraj nad čepovansko dolino (idrijsko) ter je metalo bombe in strelice na sovražna taborišča in nastanišča v Cepovaru in Slapu. Drzni letalci so se v ognju odvračalnih topov spustili tako nizko, da so s strojnimi puškami obstreljevali taborišča, kjer so povzročili zmešnjavo. Letalci so se vrnili nepoškodovani.
Pred kratkim je londonski tiskovni tirat sporočil naslednjo vest. ki so jo priobčili vsi listi: »Uradno se javlja, da je poslanec za holderneški okraj v Yorkshiru. kapitan Stanlev VViison zašel v vojno u-ietništvo, ko je bil, noseč s seboj pisma, na poti iz vzhodnega Sredozemskega morja v London. Potoval je z grškim par-itikom, katerega je ustavil avstrijski pod-vodnik. Ugotovilo se je, da stotniku odvzeti papirji niso vsebovali pomembnih sporočil«.
Kakor poroča »Berliner Tageblatt« v
torkovi številki, popolnjuje milanski dopisnik »Daily Telegrapha« tako-le to kratko uratno poročilo:
j »Ujetje člana angleške dolnje zbornice, kapitana Wiisona in bivšega angleškega j vojaškega atašeja v Sofiji, polkovnika Na-! pierja na krovu grškega potniškega par-i nika »Spezzia- je pač že znano v Lon-I donu. Neznane pa bodo morda še ueka-j tere v naslednjem---povedane podrobnosti j o t^pgodku.
Itm ftojitte.
. Grški parnik, ki oskrbuje redni prumet med Grško in ltajijo, je zapustil Pire! zadnji petek in je bil namenjen v Messino. Med številnimi potniki sta se nahajala tudi polkovnik Na-pier in stotnik \Vilson, ki sta se vračala na Angleško. »Spezzia« je vozila s hitrostjo 10 vozlov, ko se je nekako na pol pota med Patrasom in Spartiventom, okoli o-sem milj od otoka Zante, pokazal sovražni podvodnik, ki je takoj začel zasledovati ladjo. Zaradi velike razdalje se izpočetka niso mogle razločevati barve podvodnika. »Spezzia« je v svoje varstvo nemudoma razvila nevtralno zastavo in nadaljevala pot z zvišano hitrostjo. Tota jx>dvodnik je le zasledoval parnik in je, kakor v slučaju »Ancone« ustrelil enkrat proti parniku. Na kapitanovo povelje je »Spezzia« s povečanjem hitrosti poizkušala uiti, toda vsi napori so bili zaman. Drugi strel, ki ga je oddal podvodnik in šla kroglja tik mimo ladje, je prepričal kapitarra, da je njegova ladja izročena zasledovalcem, in dal je po-velje, naj se parnik ustavi. Podvodnik se je približal na kake pol milje in tedaj so jasno razločili avstro-ogrske barve. »Spe-zzia« je morala nato na povelje c. in kr. poveljnika spustiti čoln v morje. V čoln je stopil podvodnikov drugi častnik in nekoliko mornarjev. Ko so prispeli na krov *Spezzie«, so začeli natančno preiskavati parnik.
Na krovu se nahajajoči Angleži — bil je med njimi tudi častnik Rdečega križa — nikakor niso poizkušali zakrivati svoje narodnosti, temveč so ostali na krovu v polni uniformi. C. in kr. častnik jih je seveda (»pazil takoj in jih ločil od drugih potnikov. Po temeljiti preiskavi skladišča in vseh drugih delov ladje je zahteval častnik, da se mu predloži imenik potnikov, ki ga je natančno pregledal in potem vprašal vsakega jKisameznega potnika, odkod se vozi in kam. Veliko teh vprašanj so bile same formalnosti in pravzaprav nič drugega kot zainuda časa. Nato so bili poklicani .Angleži in natančno zaslišani,
Italijanski senat.
RIM, 16. (Kor.) Senat je imel danes formalno sejo. Navzočih je bilo komaj polovica članov. Na dnevnem redu prihodnje seje ie razprava o začasnem i>roračunu. Senator Barzelotti, ki je bil še meseca maja rnlkrit nasprotnik vojne, je dal priviti svoie ime v zaznamu govorni-
Kon-
čno je proglasil c. in kr. častnik stotnika VVilsona in polkovnika Napierja za vojna ujetnika in ju je odpeljal na podvodnik. dočim pa je častnik Rdečega križa smel ne-moteno nadaljevati svojo vožnjo.
Tekom teh dogodkov je vladala na ladji velika razburjenost in zmešnjava. Veliko potnikov je hotelo stopiti v čolne, ker so mislili, da bo podvodnik torr>ediral Spez-zio«. Le s težavo jih je bilo mogoče pomiriti. V tej zmešnjavi je vrgel nekdo nekoliko velikih poštnih vreč s krova; vendar so pa opazili to in mornarji so pobrali poštne vreče ter jih odpravili na podvodnik. Preden je zapustil ladjo, je c. in kr. častnik posvaril kapitana, da naj ne za-znamenuje na svojem zemljevidu točke, kjer se je vršila preiskava. Nato je parnik dobil dovoljenje, da je smel nadaljevati pot, in ko je krenil proti Italiji je izginil podvodnik s polkovnikom Napierjem in stotnikom VVilsonom na krovu v nasprotni smeri. Ko je prispel grški parnik v Messino, se je takoj poročalo o tem dogodku«.
Omenjeni stotnik Stanley VViison je bil leta 1900 izvoljen v holdemeškem okraju v Yorkshiru v dolnjo zbornico in odtlej zastopa ves čas ta okraj v parlamentu. Rojen je bil leta 1868. kot najstarejši sin umrlega mr. Arturja VVilsona iz Tranby Crofta. je študiral v Etonu in na Magda-lenskem kolegiju ter se je I. 1892. poročil s hčerjo sir Edinunda Filmerja. £e dalje časa sem ie kot kraljev kurir oskrboval odpravo vesti s fronte in na fronto.
DUNAJ, 17. (Ker.) Uradno se objavlja: 17. decembra 1915. opoldne.
Jugovzhodno Celebiča smo pregnali Crnogorce iz zadnjega kosa bosenskega ozenrija. ki so ga imeli še v posesti. Naše čete so dospele tudi v tem ozemlju v glo-bel Tare. Bjetopolje je od včeraj popoldne v naši posesti. C. in kr. sile so zavzele mesto z obsežnim napadom po srditih bojih in so ujele do večera 700 mož. Zasledovanje zapadno Peči umikajočega se sovražnika se nadaljuje. Črnogorci so na tirni kan ju povsod napadli mohamedanske kraje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN. 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. decembra 1915.
Bjelopolje ie bilo zavzeto z naskokom. Privedenih je bilo nad 700 ujetnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Preselitev srbskega kralja in črnogorske kraljeve rodbine v Italijo?
DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor poroča italijanska poročevalna agencija, pride srbski kralj v bližnjem času v kraljevo vilo Caserta pri Neaplju na daljše bivanje. Tudi je že preskrbljeno za eventualno preselitev črnogorske kraljeve rodbine v Italijo. Vsekakor pa hoče črnogorski kralj do zadnjega ostati pri svojih četah.
Italijansko poročilo o izkrcanju italijanskih čet in vojnega materijala v Albaniji.
LUG ANO, 16. (Kor.) Agcnzia Štefani poroča: Iz avstrijskega vira so bila glede dogodkov tekom zadnjih dni v Jadranskem morju izdana deloma netočna, deloma pretirana poročila o gotovih, v očigled kompleksu nalog naše mornarice neizogibnih dogodkih. Edina akcija, ki jo je zamogel sovražnik izvršiti s tem, da je z močno skupino torpednih lovcev obstreljeval par majhnih trgovskih ladij, večinoma jadrnic in to med Številnimi albansko obrežje preskrbujočimi ladjami, nikakor ni mogla zabraniti znatnih in pogostih zvez z Albanijo, še manj pa je preprečila dosego ciljev vojaškega značaja. Tako so operacije za prevažanje tjakaj določenega četnega kontingenta, ki so zahtevale znatno gibanje velikih parnikov, srečno končane. Kljub sovražnim zasledovanjem so transporti ljudi in potrebnega vojnega materijala ob spremstvu na šili pomorskih sil že prispeli v popolnem redu v določena pristanišča, kjer je bilo izvršeno izkrcanje. Edino najeti parnik :>Re Umberto«, 1811 ton iz L 1892 in pa spremljajoči ga torpedni lovec »Intrepi-do« sta zadela na s tokom idoče mine, potem ko je bila morska gladina malo poprej skrbno očiščena. Vendar pa je takojšen spreten manever spremljajočega bro-dovja rešil vse čete »Re Umbertac, iz-vzemši 40 mož in tudi moštvo »lntrepida<=, razven 3 mož, ki so bili večji del takoj ubiti po eksploziju_
Velik požar v bolnišnici.
SOFIJA, 16. (Kor.) O polnoči je vsled kratkega stika nastal požar v Aleksandrovi bolnišnici blizu Sofije, ki je uničil en stranski trakt. S pomočjo zdravnikov in sanitetnega osobja se je posrečilo, da so tam nameščene ranjence — nad 300 — pravočasno odpravili, tako. da ni bilo nobene človeške žrtve.
Nove težkoče med Grško in četvero/vezo.
PARIZ, 16. (Kor.) Glasom »Tempsa« iz Soluna so se pojavile pri izvajanju odredb za zasedenje Soluna, glede česar je bil dosežen med Grško in četverozvezo sporazum, vrtovič nekatere te/koče podrejenega značaja.
llmaknitev grških čet v smislu dogovora z entento.
ATENE, 16. (Kor.) Agenciji Havas* poročajo iz Soluna, da so pričeli Grki na podlagi dogovora, sklenjenega med generalom Sarrailom in polkovnikom Pallisom, s premeščevanjem čet, kakor je določeno v dogovoru. Glavni stan se je preselil v Kočane. III. zbor odide v Kara Katarino, V. pa v Nigrito. Samo en pijonirski in en artiljerijski polk ostaneta v Solunu. General Sarrail je izrazil svojo zadovoljnost nad načinom, kakor se je izvršil umik zaveznikov na grško ozemlje.
Rusko bojišče.
DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. septembra 1915. opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
BERLIN. 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. decembra 1915.
(Hindenburgova armadna skupina.) Ruski napadi med Naročeni - Mjadzjolsko jezero so se razbili ponoči In zgodaj zjutraj ob znatnih izgubah sovražnika pred našo postojanko. 121 mož ; bilo ujetih. — (Armadni skupini princa Leopolda bavarskega in generala Linsmgena.) Nobenih pomembnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Vesti o izpraznlevanju Lvova izmišljene.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Z ozirom na ki-"evska poročila angleškega časopisja, češ da se izvršuje izpraznjevanje Lvova z veliko naglico, se konstatira, da ni za to niti najmanjšega povoda, da se na izpraznitev niti oddaleč ne računa in da je bilo ravnokar pred kratkim uradno objavljeno, da se sme svoječasno ubeglo prebivalstvo vrniti celo v okraje daleč vzhodno od Lvova.	______
Z zapalim Hojliča.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. decembra 1915.
Jugovzhodno Armentieresa je včeraj pred jutranjim svitom majhen angleški oddelek prodrl v enega naših jarkov, a se je vsled našega ognja zopet umaknil. Sicer je bilo omejeno bojno delovanje pri večinoma nevidnem vremenu na slabejše topovske boje in boje z ročnimi granatami in minami na posameznih mestih.
Vrhovno armadno vodstvo.
Razkritja o francoskih armadnih dobaviteljih.
PARIZ, 16. (Kor.) Poslanec Simyan je v zbornici razkrinkaval sramotne nered-nosti pri dobavah za vojsko. Vsi listi se bavijo z razkritji ter zahtevajo takojšnjega iti temeljitega očiščenja. »Homme En-cliaine« piše, da bodo vojaki v strelskih jarkih, ki umirajo, med tem ko se taki ljudje bogate vsled vojne, in vsa dežela izrekli svojo sodbo nad krivci in odgovorno vlado.__
Francoska zbornica.
PARIZ, 16. (Kor.) Zbornica je nadaljevala razpravo o predhodnih kreditih za prvo četrtletje 1916. in o pooblastilu za pobiranje davkov v enakem časovnem roku. Na koncu razprave je govoril finančni minister Ribot o vzrokih nezaslišanega povišanja vojnih izdatkov, ki so od mesečnih 1500 milijonov v začetku vojne narasli sedaj na mesečnih 2500 milijonov, francoska vlada bo vložila januarja meseca zakonski načrt o obdačenju dobičkov vojnih industrij. Dohodninski davek se ne bo uredil na način, kakor ga je predlagal gospodarski odsek. Treba bo seči po posojilu. Znesek posojila ne bo omejen. Posojilo se bo zbralo iz prihrankov Francije; špekulacije ne bodo imele deleža pri tem.
Francoski začasni proračun sprejet.
PARIZ, 16. (Kor.) Zbornica je s 504 glasovi proti enemu sprejela zakonski načrt o začasnih proračunskih dvanajstinkah za prvo polovico leta 1916.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 16. (Kor.) „ Odgovarjajoč na tozadevno vprašanje, je državni podtajnik lord Robert Cecil izjavil, da je neposredni cilj aliirancev, da urede vojaški položaj v Solunu in da preprečijo Bolgarom in centralnima državama, da bi dosegli neposredno ali posredno kontrolo nad Solunom. Pogajanja z Grško se pridno nadaljujejo. Angleška vlada pričakuje, da pride v kratkem do povoljnega rezultata.
DUNAJ, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V pismenem odgovoru na tozadevno vprašanje je lord Cecil Robert izjavil, da so odnošaji med aliiranci in Rumuni popolnoma prijateljskega značaja, vendar pa ne more dati nobenega pojasnila o vojaških načrtih Rusije.
S tuM MRL
CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Od časa do časa topovski in pehotni boji pri Ku-telamari. Upienili smo tamkaj štiri z lesom obložene porečne ladje. Dardanel-ska fronta: Razmeroma slab topovski boj. Le v Seddil Bahru je vrgel sovražnik proti našemu središču okoli 3000 bomb brez posebnega učinka. V noči na 15. t. m. smo v bližini izkrcevališča pri Ari Burnu pregnali dva sovražna transportna parnika, ki sta hotela izkrcavati. Sovražna križar-ka, ki je streljala na naše desno krilo pri Seddil Bahru, je bila zadeta in se je umaknila na odprto morje. Včeraj je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
Turška zbornica.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki je izšel iz njene lastne inicijative ter ga je vlada odobrila in po katerem se za uvoz moke, pšenice, rži, ovsa, ječmena, otrobi in živine dovoljuje carinska svoboda in so ti predmeti po vsej Turčiji ravno tako kakor v Carigrad uvažani predmeti izvzeti iz vojaške rekvizicije. Nadaijen zakonski načrt, ki ga je sprejela zbornica, pooblašča vlado, da dovoli prefekturi mesta Carigrada predujem 325.000 funtov (približno 7V> milijona kron), od katerih naj se 150.000 funtov uporabi za nakup moke za potrebe Carigrada. __
Iz Rumunske.
BUKAREST, 16. (Kor.) Vladni list »Vit-torulc objavlja članek, v katerem se po-
kazuje na to, da so razen opoziciionalnih poslancev tudi člani liberalne stranke vložili interpelacije, iz kojih besedila je razvidno, da so v političnem oziru identične z interpelacijami opozicije. Ti politiki hočejo vladi za vsako ceno oponirati. Pokazali smo na dvolično vlogo, ki jo igrajo, ker še niso zapustili stranke. V resnici pa so se s svojim postopanjem sami izključili iz stranke.
V »National Ul«-u pa objavlja Stelliait članek o parlamentu in vojni, v katerem se graja vlada, da doslej ni poučila parlamenta o vnanji politiki Rumunske. Član-kar, ki vidi nesrečo v tem, da jc baš liberalna stranka, ki se nahaja v tem nesrečnem položaju, upa, da bo našel ministrski predsednik kak modus, da združi obrambo najvišjih interesov države z veljavo parlamenta ter pri tem razprši tudi javno negotovost, ki bi bila škodljiva pripravljanju duš za najvišjo žrtev.
Razširjenje starostne meje za vajne dajatve ol 50 do 55 let.
BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) V seji narodne delovne stranke, ki se je vršila danes zvečer, se je razpravljalo o predlogi glede razširjenja starostne meje za vojne dajatve od 50 do 55 let, ki se v kratkem predloži zbornici, in se je predloga sprejela za podlago posvetovanja.
Poklonitvena deputacija pri cesarju. DUNAJ, 16. (Kor.) Njega Veličanstvo cesar je sprejel danes dopoldne v Schon-brunnskem gradu poklonitveno deputacijo nižjeavstrijskega deželnega odbora iu zastopstva mesta Dunaja. Nato je sprejel vladar župana dr. Weiskirchnerja in komornega medaljarja prof. Rudolfa Mar-schalla v posebni avdijenci.
DUNAJ, 17. (Kor.) Cesar je sprejel dopoldne v Schonbrunnskem gradu, kakor sino že poročali, poklonitveno deputacijo nižjeavstrijskega deželnega odbora in zastopstva mesta Dunaja, obstoječa iz deželnega maršala princa Friderika Alojza Liechtensteina, župana dr. Weiskirchnerja in deželnega odbornika Stocklerja. V odgovoru na poklonitveni nagovor princa Liechtensteina je dejal cesar: Navdušena manifestacija preteklo nedeljo v dunajskem rotovžu obdržavanega slavnostnega zborovanja za junaške sinove Dunaja in Niže-Avstrijskega, nahajajoče se na bojišču, je blagodejno vplivalo na moje srce kot znak one, mogočno se izražajoče domovinske ljubezni, v kateri vidim najsi-gurnejše jamstvo za srečno, doprinešenili žrtev vredno bodočnost.
Nemški glasovi o avstrijskem odgovoru na ameriško noto.
BERLIN. 16. (Kor.) — Vse časopisje odobrava avstrijski odgovor na ameriško noto. »Kolnische Zeitung« in »Kolnisehe Volkszeitung« naglašata posebno finost tona avstrijske note.
Hrvatski sabor.
DUNAJ, 16. (Kor.) »Korrespondenz \Vilhelm« poroča: Cesar je ukazal, da morajo vse vojaške osebe, ki so člani hrvat-sko-slavonskega sabora, v svrho udeležbe pri dne 20. t. m. se pričenjajočih sejali sabora, dobiti za dobo zasedanja dopust.
Dar papeža za ponesrečence v flavru.
RIM, 16. (Kor.) Papež je izrazil po belgijskem poslaniku belgijski vladi svoie so-žalje povodom eksplozijske nesreče v liavru in inu je dal 5000 lir za žrtve katastrofe.
Položaj.
17. decembra.
Umik grških Čet iz Soluna in od makedonske meje je menda dovršen in Angleži in Francozi delujejo z mrzlično naglico na utrjevanju Soluna, ker računajo na napad v najbližjem času.	. . . / .
Reuterjeva pisarna javlja, da je sedaj skoro vsa vzhodna Makedonija zaveznikom na razpolago.
Včerajšnje vesti so javljale, da so bolgarske čete že prekoračile grško mejo. Zadnje vesti pa nasprotujejo temu poročilu. In sicer vesti iz bolgarskega vira. Neka brzojavka iz Sofije poroča namreč o izjavi ministra Petrovega: ^Naš nazor je. da nimamo na grških tleh ničesar opraviti. Seveda ne borno mogli mirno gledati, da bi v bližini naše meje stale sovražne čete, ki nam bi mogle vsak hip postati neprijetne. Zato morajo Angleži in Francozi zapustiti grško ozemlje. Kako jih prežene-mo, o tein odločite centralni vlasti. Morda so njihove čete dobile nalog, da v sporazumu ali brez sporazuma z Grško pre-ženo Angleže in Francoze: ali pa povabijo tudi naše čete, da se udeleže te akcije .
Iz te iziave bi sledilo, da bolgarske čete niso še prekoračile grške meje, da pa je možno, oziroma zelo verjetno, da to store. Kako drugače hočejo pregnati Angleže in Francoze z grških tal? Ta slučaj izključujejo vse vesti o pripravah en ten te.
Kakor vidimo, ie verašanje sedanjega razmerja med Grško in Bolgarsko jaka
Sfrtn TT.
»EDINOST* štev. 350.
▼ Trstu, dne 18. decembra 1915.
zagonetno. Docini trde ene vesti, da je to razmerje povsem povoljno in da se vsa S£ pendentna vprašanja rešijo mirnim potom, trde druge, da se nekaj kuha. Gori omenjena izjava bolgarskega ministra po-trja prvo verzijo. Istotako bolgarsko »Utro», ki poroča, da je doznalo iz diplomatskega vira, da Je grška vlada po umiku Angležev in Francozov' poslala bolgarski vladi prijateljsko prošnjo, naj ne krši nevtralnost! Grške. Bolgarska vlada da je sklenila ustreči želji Grške in mirnim potom rešiti z Grško vsa vprašanja. Nadejajo da se, da se s tem sklepom Bolgarske odpravijo vse komplikacije. Grška vlada la se bavi sedai z odgovorom Bolgarski.
oziroma nje slaba uprava, kakor se večkrat breziniselno sodi, krivi pa so največkrat odpošiliatelji sami, ki še vedno nočejo priti do spoznanja, da so bili izdani vsi predpisi glede vsebine in opremljenja zabojev za vojno pošto samo v korist od-pošiljateljev in prejemnikov.
Dolžnost vsakogar je, da se natančno drži teli predpisov. Samo potem bode možno obdržati še nadalie promet z zaboji v okvirju vojne pošte.
Dr. Fabrizi 1. r.
Aprovlzocilske stvori
Kaj se bo dobivalo prihodnji teden?
Prihodnji teden se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na en odrezek izkaznice za živila: 1 i kg testenine po K 1*32 kilogram, kg riža po K 2*— kilogram in bela moka, ki se dobiva na krušne izkaznice.
i •
jitivu uunajsKo poročilo javlja, da utegneta srbski kralj in črnogorska kraljeva rodbina zaprositi italijanskega gostoljubja.
Ta namera obeh vladarjev kaže, da ne računata na skorajšnjo in dovolj izdatno pomoč od strani entente, dasi jima baje zadnje dni dajejo iz Italije najboljše nade. vsled česar da je prišlo v srbskem generalnem štabu do velikega preobrata v razpoloženju napram Italiji.'« Kakor so poprej vse pričakovali od Rusije, pričakujejo sedaj od Italije.^ Ta preobrat da mora občutiti tudi sjbska vlada, kateri o-čitaio. da je s svojo pretiitalijansko politiko ustvarila škodljivo situacijo napram hafijL
Ce so te vesti resnične, potem si moramo misliti, da so gospodje v srbskem generalnem štabu še bolj kratkovidni poli-'iki, nego je bila srbska vlada. Ne morejo napraviti slabše kupčije, nego bi bila ta, da rusko zaščito zamenjajo z italijansko. Saj občuti sedaj naša monarhija, kaj se to pravi, če se zaupa italijanskim obvezam, pa naj so tudi potrjene s podpisano pogodbo.
In pri tem še nastopanje Anglije. Ta terorizira vse s svojimi vrečami denarja. Sporočila je baje Srbiji in Crnigori, da ne dovoli nobenih kreditov več, ako ne pristopite k londonski pogodbi, po kateri ne sme nobena z njo zvezana država skleniti separatnega miru. To se pravi, vsi morajo krvaveti in eventualno tudi izkr-vaveti zato, da Anglija doseže — svoje cilje!
Pošiljanje zaboje« za vojno poSio.
C. kr. namestništveni svetnik razglaša:
Bilo je dognano, da so se v zabojih za vojno pošto pridevali predmeti, ki se lahko pokvarijo, čeprav je bilo to ponovno prepovedano, n. pr. svež kruh, kolači, med, sveže sadje, zlasti grozdje, svež sir, smetana, maslo, paradižniki, ocvrto meso, perutnina razna mast, moka. smokve, sirova jajca, da, celo sirovi krompir in kislo zelje, dalje tudi opojne pijače, užiga-lice i. d.
Ti predmeti dospejo pokvarjeni in postanejo neužitni, pokvarijo pa tudi priložene snovi za kajenje, orodje, brambena sredstva proti mrazu itd., tako da izgubi posiljatev vsako veljavo.
Na ta način se odteza zaledju velika množina živil, okrepčil in tudi oblačil.
Za vojno pošto namenjeni zaboji se brezskrbno in lahkomiselno odpravljajo, pogostoma devljejo samo * oapir namesto v voščeno platno, se slabo ali prav nič ne zalepijo; uporabljajo slabi leseni zaboji, ki se tudi površno zabijajo z žeblji. Tudi leseni zaboji morajo biti prevezani.
Vsebina tako slabo opremljenih pošiljate v izpade in je za naslovljenea izgubljena.
Naslovi so pomanjkljivi ali pisani s svinčnikom ali barvilom, naslovni listki se ne prilepijo na zaboj, temveč se pritrjajo samo s pečatnim voskom in zato odpadajo, ravno tako zastavice z naslovom. Največkrat niso navedeni na posiljatvah naslovi odpošiljateljev. vsled tega sc ne morejo take pošiljatve ne dostaviti ne vrniti od-pošiljatelju.
Na vrhu vsakega zaboja za vojno pošto naj sc pridene znotraj listek, na katerem je prepis «?«L'>va, to pa zato, ako se naslov na 7"** "mi ^.abriše ali pa se ne more več brc u alt je odpadel, da se more ob odpretji ' 'boja dognati, komu je zaboj namenjt
Užigaiice se ne smejo pošiljati, pač pa mehanična užigalna orodja. Pred malo časom se je vnel in pogorel že zopet s po-šiljatvami napolnjen voz vojne pošte, kar se je moglo dogoditi samo na ta način, da se je kaka pošiljatev vnela sama ob sebi. Brezvestnost ene same osebe je že večkrat oropala mnogo vojakov vseh njim namenjenih darov.
Da jako veliko zabojev ne pride do pravih naslovljencev, ni kriva vojna pošta,
Domntt vesti.
Visoko odlikovanje viteza Pogačnika.
Vitezu Pogačniku, podpredsedniku državnega zbora m poveljniku kranjskih prostovoljnih strelcev, je poslal feldmarŠal nadvojvoda Friderik pismo, v katerem mu izreka laskavo priznanje za zasluge na u-stanovitvi kranjskih prostovoljnih strelcev, katero je vitez Pogačnik oživotvoril z energijo, organizatoričnim talentom in z uporabo »patrijotičnih čutil Vašega naroda«. V priznanje teh zaslug je feldmarŠal imenoval viteza Pogačnika za polkov-nega poveljnika v VI. plačilnem razredu na sedanjem mestu. »Slovenski Narod« pripominja in mi se pridružujemo: »Cesti-j tamo gospodu vitezu na tem izredno laskavem priznanju, ki se ne tiče samo njegove osebe, anrpak uvažuje tudi patrijotič-na čutila celokupnega slovenskega naroda.t
Odlikovanje. Cesar je podelil z Najvišjim sklepom z dne 7. decembra 1915 carinskemu revidentu Antonu Latscherju v Trstu povodom zaprošene stalne vpokojitve naslov carinskega inšpektorja.
Doberdo, aH Doberdob? Zopet glasovi od neslovenske strani. O tem našem Doberdobu, za katerega se bije že sedmi mesec toli krvav boj, je priobčil g. P a \v-1 u c h v »Neue Freie Presse« nastopna jezikovna izvajanja: »Dovolite, da k notici priobčeni v vašem cenjenem listu št. 18413 od 26. novembra pod naslovom Doberdo « ali >Dobrdob , podam sledeče izpopolnilo: Ce tudi ne bi soglašalo z razlago g. Otona Schnidta, po kateri je Doberdo nastal iz »Doberdob- (močan hrast), vendar ni dvomiti na slovanskem izvoru te besede. Korenika je : br« (spominja na breg) »Debr« označa v slovanskem jeziku skalno steno. Podoben pomen ima beseda brdo«, ki pomenia mejni kamen ali okop, nasip«. — Podpolkovnik B u C h -wald pa piše v istem listu: »Dovolite prijazno, da se udeležim razlage glede Doberdoba, ker razlaga v številki od 26. novembra vašega lista zahteva odgovora. Razlaga za izvor označenja Doberdo — pravilno Doberdob — je povsem neprisiljena in naravna. Ali je na kraški planoti ena ali več vdrtin, ali niža v s plodno zemljo (Do), po katerih se je vsej vrsti višav v glavno nje karakteristiko dalo to ime, pri čemer imajo posamezne kope še svoja posebna imena. Označenje bi se potem glasilo: Dobr-do — to je: nižina, dolina. Ali pa so imeli pred očmi le višine, a potem bi pomenjalo spri« ali morda »ob brdu«. Povsem kriva je pisava Doberdo. Nemščina se kolikor le možno izogiblje temu. da stojita dva soglasnika zaporedno. Zato se vtika e, kakor n. pr. Vermac, ki se prav glasi Vrmac, ali Kerka, prav Krka. — O. Han s Ernst piše: »Z velikim zanimanjem sem čital notico v vašem cenjenem listu od 26. minolega meseca. Tam podana razlaga ima pač nekoliko zase. Vendar pa menim, da toliko tolmačenje kolikor tudi prevod besede Doberdo ne more biti pravi, kajti pojm »dober hrast« (dober dob) je slovenskemu jeziku istotako tuj kakor nemškemu. Kraj, s katerega imenom je spojeno toliko junaštva najvrlejih med našimi vrlimi, prihaja pred vsem od označenja »brdo«. Z »brdom* ali »berdom« označajo v slovenskem jeziku strme brežine na obeh straneh ožine ob izhodu iz kake doline, torej pri kakem tesnu, dočim se v srbsko - hrvatskem jeziku ta beseda enostavno rabi za pojm gora. In ker v slovenščini besedica »do« pomenja v nemščini prepozicijo »bis«, potem se more doberdob pobesedno prevesti v nemščino edino le z »do strme brežine«, > do pod hriba«, kateri izraz kaj dobro karakterizira lego vasi Doberdob. V resnici se nahaja na starejših zemljevidih pravilna pisava »Dobrda« in se je genitiv opustil le v navadnem govoru, kakor se to dogaja pri vseh jezikih.« Potem navaja dopisnik več takih zgledov iz drugih dežel ter nadaljuje: »Kar se tiče izgovarjanja, pada naglas pri vseh teh geografič-nih imenih na polglasnik »r«, zato se v besedi Doberdob naglasa drugi zlog; istotako kakor v srbsko - hrvatskem jeziku »Podbrdo«. Sicer pa je beseda Doberdob postala za zavratne Italijane ominozen menetekel, v plamteč bojni klic naših hrabrih junakov ob Soči: »Doberdob! in ne dalje!« — Končno piše neki odlični jugoslovanski filolog rečenemu listu, da Berdi-čev, Berdjansk, Berdjanskaja pripadajo istemu deblu. Jezikovno odločitev o jugoslovanskem imenu gore se more dobiti le po tej poti, ako se ugotovi, kako prebivalci gore in njih bližnjih i izgovarjajo ime. Brez take ugotovitve je brezkoristno podajati razlage o imenu gore. » Pcmagajmo si sami! Ker za našo šolsko 1 mladino nihče ne skrbi, ne za knjige in ne
za obuvalo, izvzemši ono, kar naberejo naše vrle gospe in gospodične za običajno božičnico in ker je letos mnogo hujše u-boštvo nego druga leta, svetujem, naj bi oni naši faktorji, ki so že druga leta nabirali razne potrebščine za revne otročiče, storili letos še v zadevi obuvala korak, sličen onemu mestnega magistrata. Nabirali naj bi se stari čevlji in vsakovrstni drugi darovi ter naj bi se s svoto, ki se nabere, dalo popraviti nabrano obuvalo in je razdelilo med najbolj potrebne. Naša društva in udruženja ter nekateri javili lokali naj bi sprejemali darove in jih oddajali šolski mladini, ki naj bi hodila po nje. Mislim, da bi se izplačalo. Gotov sem namreč, da bi mnogokateri našinec poiskal še kak par starih čevljev in jih podaril. Je pa tudi mnogo takih, ki bi poleg čevljev primeknili še kako kronico ali pa kaj druzega. Pomagajmo si sami in to takoj, ker potrebe so velike in marsikateri naš otrok ne more v šolo, ker nima obuvala. — Oče.
Tržaška kmetijska družba vabi svoje zaupnike in člane ter zastopnike zavarovalnic goveje živine na sestanek, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 9 predp. v pisarni dr. Slavik-a.
Jutri v nedeljo ob 5 popoldne se ponovi v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna prireditev, ki je dosegla 1. decembra tako lep uspeh. Spored je popolnoma isti. Cene, kakor navadno. Ves dohodek je za žensko podružnico CMD v Trstu. Pred-prodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma. Slovenci! napolnite dvorano. Poleg lepega užitka, podprete tudi s svojim doneskom našo prepotrebno Ciril-Metodovo družbo, ki je v teh težkih časih potrebna dvakratne podpore.
Spored slavnostne prireditve, katero je priredila ženska podružnica CMD 1. decembra 1915 in se ponovi jutri v nedeljo 19. t. m. ob 5 uri v Narodnem domu. 1. Slava cesarju Francu Jožefu I. — živa slika. 2. Slovenske narodne pesmi, dvo-glasni zbori. 3. Hrvatske narodne pesmi, dvoglasni zbori s spremljevanjem klavirja in harmonija. 4. Habsburški rod, spevoigra z deklamacijami, zbori in skioptičnimi slikami. Izvajajo otroci Ciril-Metodovih šol na korist ženske podružnice CMD.
Vse cenjene dame, katere so prevzele obleke za šivanje za našo ubožno CM deco, so vljudno naprošene, da se čim bolj požu-rijo, ker je božič že pred vrati in zima pa že tu, a na!i mali željno pričakujejo toplih oblek. Ravnotako so naprošene cenjene nc-biralke prispevkov, da čimprej potrkajo na vrata rodoljubnih rojakov, kateri niso še dali običajnega prispevka za božičnico.
Iz Kolonje. Na splošno željo staršev s e ponovi božićnica C. M. otroškega vrtca v Kolonji, dne 6, Januarja 1916, na dan sv. Treh kraljev. In v zadoščenje onim, ki zadnjič niso bili deležni štrukljev, bo po sporedu tudi štrukljev večer.
Božićnica pri Sv. Jakobu! Šentjakobska podružnica CMD priredi v soboto, 25. t. m., ob 3 pop. v dvorani „Delavskega konsum-nega društva- pri Sv. Jakobu običajno božičnico. Spored obsega petje, deklamacije in razne prizore. Nastopijo gojenci in gojenke otroškega vrtca. Na glasovir bosta svirala iz prijaznosti gg. Josip Lah ml. in Josip Lah st. Vstopnina je tako majhna, da je pričakovati obilne udeležbe in to temveč, ker je čisti dobiček namenjen v korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu.
Otroški vrtec v Rocolu priredi svojo običajno božičnico jutri, v nedeljo, ob 4 pop. v prostorih tamošnjega konsumnega društva s sledečim sporedom: 1. Pozdrav; 2. Slovenska deklica; 3. Božična deklamacija; 4. Božična pesem; 5. Materin glas; 6. Priden učenec; 7. Skrbna gospodinjica; 8. Najlepši dom (pesmica); 9. Konjič; 10. Vojak; 11. Vojaška pesmica; 12. Bratec in sestrica; 13. Slovo; 14. Letni čaii; 15. Avstriji (deklamacija) ; 16. Cesarska pesem. Z ozirom na sedanje razmere je vstopnina 20 vin.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od štev. 253.500 do štev. 254.900.
Lučanje kamenja. Včeraj popoldne se je lOletni Elija Kristofilis, ki stanuje v ulici U. Foscolo št. 22, spri z nekim svojim sovrstnikom. Ta poslednji je pa pobral kamen in ga zalučal proti Kristofilisu. Meril je pa še predobro: zadel je Kristofilisa nad desno oko ter mu na tem mestu nn^ravil precejšnjo rano. Kristofilis je tekel v,kaje domov, a mati njegova ga je spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik desinficiral in obvezal rano.
Nesrečen »stezosledec«. ISletni Rihard Lansseger, ki je član ^Stezosledcev« in stanuje v ulici O. Segantini Št. 6, se je včeraj v stezosledski uniformi peljal s kolesom po ulici della Barriera vecchia, a na enkrat je padel s kolesom vred ter si iz-vinil levo koleno. Moral je na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik naravnal izvinjeno koleno.
Pazite na otroke. Antonija Ujlatova, ki stanuje v hiši št. 35 v Marije Terezije u-lici, je imela včeraj popoldne ob polidveh na ognjišču poln pisker vrele vode, s katero je nameravala pomiti posodo. V tem je pa priskakljal k ognjišču njen komaj 4!etni sin Marij in ravno v istem hipu se je na ognjišču prevrnil pisker z vrelo vodo. katere je nekoliko brizgnilo malemu Mariju na podbradek in na desno roko ter ga na obeh teh mestih prece) hudo oparilo. Mati je otroka takoj ponesla na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Aflač Katarina, 11 mosecev, nI. A. T?apic!o St. 4 ; Vatto Lovrenc, 98 let, nI. Carintia St. 22.
V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Barbo AntoD, 52 let; ZanghirelU Katarina, 5 let; Clemente Marija, 72 let.
UmiU so:
Kdo ve kai?
Prosijo se podatki o naslednjih osebah:
Ignacij Ipavec 58 pežpolka. 3 nadomestna kompanija, oddelek strojnih pušk *	1-
išče svoje starše, ki so radi vojne pobegnili iz vasi Ročinj na Goriškem. Kdor kaj ve, naj spoioči na gornji naslov.
Andrej Berdon, ki aluži pri vojaškem delavskem oddelku 5/97, vojna pošta 012, prosi vsakogar, ki bi kaj vedel, da mn sporoči na zgoraj navedeni naslov, kje se nahaja njegova družinu, žena Roza-lija JBerdon s 6 otroki in mati Marija Berdon. ki jih je £0, majnika t 1. pustil v Imeniku pri Gorici ni o katerih doslej še ni dobil nobenega glasu.
Književnost in umetnost
„Kraguljčki". Pod tem imenom je izšla v založbi knjigarne |. Stoka v Trstu zbirka pesmi za mladino, ki jih je spesnila znana tržaška pesnica Utva. Knjižica obsega tri tiskane pole, ima ročno, elegantno obliko in velik, ličen tisk.
Naslovne in končne etikete — škratje s kraguljčki — je narisala gca. Milka Marte-lančeva.
„Kraguljčki" bodo gotovo najprimernejše božično darilce in ljubko zabavno-poučno čtivo za našo mladino, ter se dobivajo pri založniku J. štoki, knjigarna v Trstu, via Molino piccolo 19.
Knjižica, broširana, stane 80 vin. in lično v platno vezana K 1-10, po poŠti 10 vin. več.
Dartvl.
Za slavnostno prireditev v „Narodnem domu" dne 1. decembra 1H15 je darova! predsednik primorske vlade, g. Anton Delles, 20 kron.
Za božićnico ubožne dece so darovali: Tržaška hranilnica in posojilnica 1C0 K, Ljubljanska kreditna banka 20 S, gosp. Anton Delles pred. prim. vlade 10 K, g. Josip Mahne 20 K, dr. Korinšćov 10 K, g. Fran Tavčar 6 K, g. Koračić 4 K. ga. Hupnik 2 novi obleki.
Za obuvalo ubožni deci daruje namesto Čevljev g. F/ai Tavfiar 10 K.
MALI OGLAS!.
RlltflllrO Pr°dajajo in kupujejo se v vsaki mno-
DilillJnVS Jinl. Josip Bollettig, Istitnto 11. <623
Ha prodni tuepračelmla" ™ic*pesch^
HItvtllfom rabljeno volno ter jo plačam od lilipUjeill 4-8 K, kakor tudi medenino in baker. NB. Vsakdo sme nadzirati tehtanje oziroma sme tehtat sam. Iv^n Tauč*»r, V. Chiozza 44. (620
Bftim rodbini ki ima malo aJi nič otrok in bi DUIJJlt im»-la čas it voljo po roditeljsko skrbeti za šolo obiskujočo deklico, bi se ji oddalo začasno hčerko radi vojaških zadev. Ponudbe z navedbo rolojev pod „Skrbna rodbina" na Iuser. oddelek Edinosti.	618
Mltfafl kavo se napravi samo z specijalitete nUlilU „AMERINOV Gospodinje pokusijo lahko to kavo pri tvrdki „AXA"* d. z. o. z., ul. Miramar j Ste v. 13 (skladišče). V- kg pri-taeg:i „AMERINO
Umetni zobje j
z iDfirezCellasfl.zfiite Krone In o&robkl j
VILJEM TUSCHER !
konces. zobotehnlk	♦
TRST, ul. Coserma Jt. 13, II. n. t
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, + ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
ZDRAVNIK
Med. Dr.Karol Perničič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Cena in redilna hrana (u škafljah.)
Kuhana danska govedina (7, kg) ...	K 2.30
fini goveji gulaS ('', kg.....»K 2.30
opražene ribe (l kg in več).....K 2.80
kondensirano mleko (V, kg) ....	K 1.40
paSteta i/, otrob ('/, kg)......K 1 40
rižot, riž v svlnski masti......K 1 70
'/< norveških sardin........K 1.25
V. „ „ . . . ......Kl.-
Na debelo ni/je cene. Poiilja po pošlnem povzetju ADOLF W. KRANSZ - Stari uvažat ikandinaviMb proizvoda - Osijek I., (Hrvatska1.
Ofetle, matere, bratje, sestre, sorodniki In prijatelji!
Varujte svojce na bojnem polju in pošljite jim t a k o jt da ne bc prepozno
Mitev strelni periskop,
kateri obvaruje vsakega vojaka pred smrtno kroglo, ki bi ga imela zadet v glavo! Cena temu periskopu je K 4 ter se ga vdobi v trgovini J. STOKA v Trstu ulica Molino piccolo št. 19 v originalnih škatljah v katerih se ga zamore poslati na bojno polje kakor (feklpost) poštnine prosto.
Preprodajalci vds&ijo primeren popi!.
MMi.mJu——■.
t"
ansBBB
ZOBOZDRAVNIK

K 1-35.
610
Nfiffl se je Prese^ v nlico S. Sebastiano št. • UIII 2. Specijaliteta gum jevih in higijenič-nih p-edmetov. Ceniki zastonj.
5S7
Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem flzikatu: Susič Terezija, 70 let, al. A. Ca&ova ž te v. 16; Cah Giorgioa, 20 mesecev, «1 Malcanlon btev. 12;
Veliki stenskl.sktadni M koledar
■ zda knjigarca J. ŠTOKA. Za božične praznike izide na elegantnem kartonu edini slovenski koledar ta vrste, ki bo ooenein služil tudi kakor be-ležni koledar. V oklepu bo imel hrvatska imena mesecev. Nedelje in prazniki bodo tiskani rdeče. Z ozirom na praktično-t bo ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, vsem odvetnikom in notarjem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena mu bo K 2 40, po poiti K 2 60. Naročila naj se izvoli pošiljati: J. Stoka, knjigarna in trgovina s papirjem, Trst, Molino piccolo St. 19.	700
Fino kislo zelje
je no meso prodaja Fr. Cvek v Kamniku t)0<>
Mebllrana	24) p0^-'-«08^
tevo.
dičnu Ul. Commerciaie ILL nad
517
Dr.J.Čermak
se je preselil in ordinira sedaj g
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, ■ vogal ulice delle Poste.
izdiraBje zobov&rez bolečioe. Plombirsnjs.
UHET*§3 ZOBJE.
^fcjtaaMM mmm—m*

I
Velika skladišča
zgstovilenib oblek za raožHe, ženske In dečke
„Alle Grandi Fa&Uricfte"
Ulica Barriera vecchia štev. 10 in 15.
Ktr smo se preskrbeli pravočasno z raznim blagom, prodajamo še vedno pozmernih cenah. Posebnost : ranglan za možke in dečke, majhni paletots, površniki in obleke za dečke in deklice.


KRAGULJČKI
U T Vrt
n:

6
121 Ml
Založila in izdala knjigarna
J. ŠTOKA
Trst, via Kolino piccolo it. 19 Najprimernejše
božično darilo
za našo mladino.
CENA: broširano 80 vin., lično v
platno K 1.10. Dobiva se pri založniku.
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Lesna) Telefon 10-e2).
Prtvts urili«« v t«* In inozemstvo. Vrli vsakovrstno pogrobo s itaJnovoJSo ■liinio opravo. Zalogo vseh mrtvoiklh predmetov. - Notno Inspekcija v
Kostnih prostorih »log«, ulica Tese itev. 31. Telefon 14-02. Zastopstvo s prodajo mrtvaških predmetov z Na OpCinah, v Nabrelinl pri Orehu fNoghere.) - ToCna postreSba. Cene smerne«
Podjetnik in upravitelj H. STIMEL.