EUCLID,OHIO 23 ..... rmi ENAKOPRAVNOST pISq * EQUALITY * Izvršujemo vsakovrstne Commercial Printing of ____ tisk0™° M, NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE „V AMERIK! AH Kinds VOL. XXXn. — LETO XXXII. / CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 7, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 46 ~__/ / _-—_________________ Novi^ grobovi Mary lukek Včeraj zjutraj je umrla po daljši bolezni Mary Lukek, rojena petrič, stara 63 let. Stanovala je na 18971 Monterey Ave. Doma je bila iz vasi Drasica pri Borovnici, kjer zapušča brata Franka in dve sestri, Antonijo in Frances. V Ameriki je bivala 46 let in je bila članica društva St. Clair Grove št. 98 WC ter društva Slov. Sokolice št. 442 SNPJ. Tukaj zapušča sina Leo, dve hčeri: Mary Dolenc in Mrs. Leona Kolman, tri vnuke, tri brate: John, Anton in Stanley Pe-trič, sestro Mrs. Frances Bou-ha in več sorodnikov. Soprog Leo je umrl pred 38 leti. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lake- view pokopališče. * JOHN BUKOVINSKY Po daljši bolezni je preminil na svojem domu na 686 E. 159 St. poznani John Bukovinsky, star 70 let. Doma je bil iz vasi Veliki črnek, fara Velika dolina, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 45 let in je bil član društva Mir št. 142 SNPJ. Leta 1913 je bil poslovodja Slov. zadružne zveze na E- 152 St., leta 1915 je šel delat k New York Central železnici, kjer je delal 17 let kot mizar. Tukaj zapušča žalujočo so-Progo Pauline, rojeno Čemir, do-ma od sv. Križa, Saški Marof na Hrvatskem, sinova Steve in Kazmer, hčer Mrs. Mary Robinson, sedem vnukov in dva Pravnuka. Hčer Mrs. Eve Marquette je preminila minulo leto. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega Pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče. Zadušnica V torek zjutraj ob 7:30 uri Se bo brala zadušnica za pokojnega Matt Hiti v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, a se opravila udeležijo. J[ORD NE BO ZVIŠAL PLACE DELAVCEM /DETROIT, 3. marca—Uprav- nik Fordovih tovarn je danes naznanil, da bo družba zavrgla zahteve CIO unije avtnih delav- ?ev za povišice in druge zbolj-save. Unija zahteva obsežni pro-gram socialne varnosti, vključno $100 mesečne penzije za de-Vavce nad 60 let starosti in povi-Slc° plač. Tekoča pogodba med n^ijo in Fordom bo v veljavi do i5- Julija. J^AGIČNI DVOBOJ ^ALIJANSKIH BRIVCEV k MILAN, 6. marca — Dva tu-Jsnja brivca sta se danes spo-]jq. v Poboju z britvami. Dvo-se je končal tragično. Prvi 1Vec je umrl zaklan, drugega a so v kritičnem stanju odpe-1 v bolnišnico. Do tragičnega opada je prišlo po prepiru Kao »o osnažil brivnico. Sejra dbektorija VrY torek zvečer ob osmih s< S1 seja direktorija Slov. nar s°ma na St. Clair Ave. Pros U<1<5 direktor;'e' da se gotov< jltalip iiski socialisti [proti Atlantski zvezi RIM, 6. marca—Italijanski levičarski socialisti so se pridružili komunistom v borbi proti sodelovanju Italije v Atlantski zvezi. Obe stranki, socialistična in' komunistična, sta imeli posebni i skupni sestanek izvršnih odbo-rov, na katerem so pripravili načrt za parlamentarne diskusije glede Atlantske zveze. Socialistični voditelj Pietro Nenni bo danes zahteval, da se debate ta-kaj začnejo. Glasilo komunistične stranke "Unita" piše, da bosta obe stranki zahtevali glasovanje in predlagali nezaupnico vladi v zvezi z njeno zunanjo politiko. Italijanski levičarji upajo, da jih bodo v parlamentu podprli tudi nekateri drugi desničarski poslanci. Desničarski socialisti pod vodstvom podpremijerja Sa-ragata so radi tega vprašanja razklani. Zunanji minister grof Carlo Sforza je včeraj imel konferenco z ameriškim ambasadorjem James C. Dunnom in angleškim ambasadorjem Sir Victorjem Malletom. Obveščeni krogi pravijo, da je Sforza pojasnil ambasadorjema kočljivi položaj, v katerem se nahaja italijanska vlada radi nesoglasja z desničarskimi socialisti, ki so sicer doslej podpirali krščansko-de-. mokratsko vlado de Gasperija, toda ne soglašajo z vlado, ki bi želela vključiti Italijo v Atlantski pakt. Baje de Gasperi veruje, da bo parlament odobril vladno politiko. * Argentinski komunisti podali izjavo BUENOS AIRES, 6. marca— Argentinska komunistična stranka je danes naznanila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se v slučaju tretje svetovne vojne za jamči zmago Sovjet-: ski zvezi. Stranka je obenem predlagala, da se ustanovi proti-imperialistično fronto z namenom, da se prepreči vojno. Na i Argentince je bil naslovljen ■ apel, da podprejo "Kongres mi-! ru in demokracije," ki ga je ■ ustanovil bivši mehiški predsed-. nik Lazaro Cardenas. Na obisku Iz Beech Grove, Ind., kamor sta se preselila pred 14 leti, sta ' prišla na obisk v Cleveland po-; znana Mr. in Mrs. Valentin Ku-L har, ki sta svoječasno živela na ' Lindberg in Naumann Ave. v " Euclidu. Tu se nahajata pri sestri Mrs. Julia Gorenc, 43C ■ Union St., Bedford, O., kjer ju ■' prijatelji lahko obiščejo. Dobro- ■ došla! i j Odhod v Calif orni j o Danes sta se podala Mr. ir Mrs. Rudolph Knaus v sončne Californijo, kjer se mislita nastaniti za stalno. Pozdravljata znance in prijatelje, od katerih se nista imela prilike posloviti Na včerajšnjem koncertu sc T pevci zbora "Slovan" poklonil 'i Mr. Knausu lepo nalivno pero ii a svinčnik za njegovo dolgoletne " delo pri zboru. Srečno pot, Mr a in Mrs. Knaus, in še mnogo le l' srečnega življenja na obali! Na obisku se Poznana Mrs. Josephine Oda r. iz Cantona, Ohio, se nahaja n si obisku pri svoji sestri Mrs 'o Ursula Ozimek na E. 63 St., kje ostane za teden dni. i i- URADNICA JUSTIČNEGA ODDELKA ARETIRANA NEW YORK, 5. marca. — 1 Agenti FBI so danes aretirali uradnico Justičnega oddelka Ju- j dith Coplon in tretjega tajnika ! sovjetskega urada pri Z. N. Va- ' lentina Gubičeva in sicer radi tatvine tajnih dokumentov. Miss Coplon so detektivi sle- ! dili do mesta sestanka s Gubi- : čevim in jo ulovili, ko je v svoji ročni torbici imela tajne dokumente in podatke. V Justič- : nem oddelku je bila uradnica zaposlena v kriminalni sekciji, pri kateri so bili registrirani tuji agenti. REV. MELISH SE ZOPERSTAVLJA UKAZU NEW YORK, 3. marca—Rev. John Howard Melish, ki je včeraj bil povabljen, da poda ostavko na položaju rektorja episko-palne cerkve v Brooklynu, je danes izjavil, da ne bo resigniral tako dolgo, dokler ga člani cerkve želijo obdržati. Rev. Melish je bil izobčen, ker je njegov sin predsedoval Svetu • za ameriško-sovjetsko prijateljstvo. Na položaju rektorja je že 45 let. NIZOZEMCI VABIJO Z. N. NA SODELOVANJE LAKE SUCCESS, N. Y., 3. marca—Nizozemska je danes povabila organizacijo Združenih narodov, naj sodeluje pri konferenci, ki jo je sklicala v Hagu ■ za 12. marca glede vprašanja In-. donezije. Nizozemci upajo, da . bodo na tej konferenci rešili zadevo. Indoneški republikanski ■ voditelji so vabilo za sodelova- ■ nje zavrgli in zahtevajo, da se i nizozemski napadalci umaknejo ■ iz Indonezije. t 15 UBITIH V i EKSPLOZIJI V TURČIJI CARIGRAD, 3. marca—Poli-' cija je danes sporočila, da je v ■ neki turški tovarni municije prišlo do eksplozije. Ubitih je bilo 15 delavcev, težje ranjenih pa 22. Vatikan je snoval Donavsko monarhijo j BUDIMPEŠTA, 6. marca. — Zastopnik madžarskega ministr- \ ; skega predsednika Matijas Ra- E r kosi je včeraj izjavil, da je Va- j tikan bil v zaroti, da se ustano- s vi zvezo katoliških držav v okvi- \ ru nekakšne donavske monarhi- ] je. , Rakosi je izjave o načrtih Va-j tikana podal na sestanku vod- j I stva madžarske Delavske stran- { " ke, ki je bila organizirana po ( združitvi komunistov in sociali- ] j stov. j Po izjavah madžarskega vodilnega komunista se snovanje Donavske kraljevine s strani < Vatikana lahko dokaže z diplo- i matičnimi dokumenti. Opozoril , je, da so Zedinjene države leta ~ 1942 dovolile Ottu Habsburškemu, da lahko ustanovi "avstrij- J " sko legijo." t "Vatikan je voljno sklenil pakt s Hitlerjem in Mussolini- ( jem in je podpiral Minszenty-ja 1 celo ko je madžarska vlada da- ] la na razpolago Vatikanu obto- : . žilni material proti njemu". 1 Rakosi je dalje zagotovil, da ; - Vatikan ne želi sporazum in i - mir, pač pa vojno in nemire. 1 - Madžarsko ljudstvo je po zago- ,1 tovilu zastopnika premierja bilo 1 - zadovoljno z aretacijo Minds- 1 zenty-ja in je njegovo obsodbo 1 r pozdravila z navdušenjem, j ( Nadaljne obsodbe e Medtem ko je Rakosi podal omenjene izjave, je madžarska ljudska sodnija obsodila trinaj-storico oseb, ki sa .se ukvarjale j s črno borzo in skupaj s kardinalom Mindszenty-jem z zaroto proti vladi. s Med obsojenimi je monsignor k Imre Boka, bivši kardinalov bla-gajnik, ter dva rimsko katoliška II duhovnika. Boka je bil obsojen L" na štiri leta v ječi, izgubo poli-a tičnih pravic za dobo petih let in na globo 1,000 f o r i n t o v ($83). I RUSIJA NE BO PRIZNALA NEMŠKE DRŽAVE BERLIN, 6. marca — Sovjetski vojaški poveljnik maršal Vasilij Sokolovski je danes uradno i- obvestil zapadne sile, da Sovjet-v ska zveza ne bo priznala sepa-i- ratne zapodne-nemške države, o ki jo skušajo ustanoviti Zedinje-2. ne države, Anglija in Francija. Kratke vesti ) BOLGARSKI PASTORJI PROSIJO MILOST SOFIJA. 5. marca. — V torek - bo bolgarska sodnija izrekla ob- - sodbo petnajstorici bolgarskih - protestantovskih pastorjev, ki - so se zagovarjali proti obtož-" bam, da so se ukvarjali s črno - borzo, vohunstvom in proti-vladnimi aktivnostmi. Pastorji so bili slikani, ko so - prosili milost. Štirje so jokali in - prosili za priliko, da bi lahko 5 delali za novo bolgarsko vlado, " ki se nahaja pod vodstvom komunistov. Bolgarski pastorji, ki so z iz-e jemo enega priznali obtožbe, bo-i do lahko obsojeni na 10 ali pa - več let v ječi, toda možno je tu-1 di, da jih čaka smrtna kazen. a' - j" CIANGKAJŠEKA NE (SMEJO NAPADATI ' NANKING, 6. marca — Nacionalistična policija je včeraj a prepovedala tiskanje nekega tu-_ kajšnjega časopisa, ki je kriti-ziral bivšega predsednika Čiang-kajšeka. Urednik časopisa je bil a aretiran. n Ciangkajšek se je sicer umak-; nil v pokoj, toda na splošno se veruje, da je njegova ostavka 0 bila le navidezna. Nacionalistič-3_ ni diktator še vedno ima oblast o v svojih rokah. Vojaštvo se nahaja pod njegovo kontrolo, na otok Formozo pa je spravil kakšnih $270,000,000. il - a JUGOSLAVIJA ZAPRLA 1" POLJSKI URAD f BEOGRAD, 6, marca—Jugo-slavija je danes ukazala Polja-0 kom, naj zaprejo svoj informativni urad v Beogradu, ir ____ LEPA NEVESTA :a n Nevesta je bela kot mle-i- ko, rdeča kot kri, res prava 5t žlahtna gartrovža. Ima le-v po posestvo, 12' glav goveje živine, 3 pare konj in 5 svinj, ki bodo imele mlade. Ima lepe gozdove in travnike ter najlepši vinograd, iz katerega dobi toliko vina, t- da se bo ženin lahko kopal i- v njem in živel kot v ma-o lih nebesih. — iz igre t- "ŽENITEV", ki jo priredi 1- dramski zbor "Naša zvezda" e, v nedeljo 13. marca v Slov. 2- del. domu na Waterloo Rd., ob 3:30 popoldne. Višinski je novi zunanji minister Sovjetske zveze | Minister za zunanjo trgovino tudi zamenjan; Gromiko imenovan za prvega zastopnika zunanjega ministra i LONDON, 5. marca—Andrej Višinski je danes zamen-i jal Vjačeslava Molotova na položaju zunanjega ministra 1 Sovjetske zveze. istočasno je moskovski radio*1- naznanil tudi spremembo v mi- ljaji nistrstvu za zunanjo trgovino, zve; tjer je A. I. Mikojana zamenjal K M. A. Menšikov. že 1 ie l Uradno naznanilo glede spre- iT, , • • • i. i Ude memb v zunanjem ministrstvu se glasi: ' ' ru! "Presidij najvišjega sveta kon Zveze sovjetskih socialističnih I republik je osvobodil dolžnosti go ! zunanjega ministra tovariša V. tek' M. Molotova in imenoval za mi- ki nistra zunanjih zadev tovariša usn A. Y. Višinskega." Podobno naznanilo je bilo po- Viš dano v zvezi s spremembo v mi-nistrstvu za zunanjo trgovino. ^ Molotov je od zgodnje da mladosti bil revolucionar no\ Bivši zunanji minister Vjače- nar slav Molotov, za katerega se ve- sin! ruje, da bo dobil važnejši polo- ^ žaj, se je udeleževal pri revolu- ^S1 cionarnem gibanju v Rusiji že Zdr ko je bil star 15 let. V teku svo- ma je revolucionarne kariere je ved-no bil na najvažnejših položa-jih. Zadnja leta ie vodil zunanje mu ministrstvo in se udeležil- vseh važnejših mednarodnih konfe- Jetl renc. nu' Molotov je bil imenovan za am zunanjega ministra 31. maja le- Lit ta 1939, ko je zamenjal teda- let< njega zagovornika kolektivne j sigurnosti malih narodov Mak- no, sima Litvinova. Z zavračanjem sovjetske politike za zavarova-nje malih narodov proti tedaj se že očitni Hitlerjevi agresiji s po< strani zapadnih sil je prišlo tu- va] di do spremembe v sovjetski zu- zm nanji politiki. vo Po Monakovskem sporazumu med zapadnimi silami in Hitlerjem je Molotov podpisal pakt o nenapadanju med Nemčijo in Pn Sovjetsko zvezo. Ta pakt so nacisti prekršili z napadom na Sovjetsko zvezo junija 1. 1941. je Molotov je bil trikrat v Wash- nil ingtonu. Prvič je prišel 29. ma- (je; ja leta 1942. Takrat je predsed- ne nik Roosevelt naznanil, da je Molotov prišel, da bi se sklenilo sporazum med zapadnimi silami di in Sovjetsko zvezo glede usta- Vi novitve druge fronte proti na- pši cistični Nemčiji. ■ Višinski je znan kot sovjetski delegat pri Z.N. Novi zunanji minister Andrej ! Višinski je zelo dobro znan za- | padnim silam radi svojih ostrih j napadov proti vojnim hujska- ! čem. Udeležil se je skoro vseh | važnih mednarodnih konferenc < organizacije Združenih narodov. Bil je tudi v Jalti na sestanku le med Stalinom, Rooseveltom in M: Churchilom, kakor tudi pozneje v Potsdamu, ko je po Roosevel- pr tovi smrti Truman postal pred- de sednik Zedinjenih držav. in Na lanski Generalni skupšči- b< ni Z. N. je Višinski predlagal v di imenu Sovjetske zveze, da veli- m ke sile znižajo svoje oborožene a sile za eno tretjino. Ta predlog m so zapadne sile porazile, kakor u tudi predlog, da se vprašanje pi , tako zvane "berlinske blokade" m izroči Svetu zunanjih ministrov. i0 L" Višinski je znan po svojih vi- vj 1 trioličnih napadih na zapadne si- n, le, katere obtožuje, da priprav- ^ jajo novo vojno proti Sovjetski sveži. Kot revolucionar je Višinski ie leta 1905 bil aktiven. Takrat je bil obsojen na eno leto ječe. Udeležil se je tudi oktobrske resolucije leta 1917, ko je bil v Rusiji odpravljen carizem in so komunisti prevzeli oblast. Leta 1937 je imel glavno vlogo kot državni tožilec v čistkah, tekom katerih so mnogi uradniki na najvišjih položajih bili usmrčeni ali pa obsojeni v ječo. Gromiko imenovan za Višinskijeva zastopnika LONDON, 6. marca. — Moskovski radio je snoči naznanil, da je bil Andrej Gromiko imenovan za prvega zastopnika zunanjega ministra Andreja Višinskega. Gromiko je znan sovjetski delegat na mnogih skupščinah Združenih narodov. Svojo diplomatsko karijero je začel leta 1939 kot načelnik ameriškega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva. Pozneje ie bil imenovani za glavnega tajnika sovjetske ambasade v Washingto-nu, leta 1943 pa je na položaju ambasadorja zamenjal Maksima Litvinova. Takrat je bil star 34 let. Leta 1946 je Gromiko bil imenovan za glavnega sovjetskega delegata pri organizaciji Združenih narodov. Preteklega julija se je vrnil v Sovjetsko zvezo na počitnice in šele snoči z imenovanjem z a prvego zastopnika zunanjega ministra je dobil novo in važno pozicijo. * Korejska delegacija pri Stalinu LONDON, 6. marca. — Iz Moskve so danes sporočili, da je sovjetski ministrski predsednik Stalin sprejel v Kremlinu delegacijo predstavnikov severne Koreje. Konferenci je prisostvoval tudi novi zunanji minister Andrej Višinski. |... ^ Vile rojenice j ^ ^ O ' j ^^f j Zadnji petek so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Frank Mramor, 853 E. 150 St., in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, ki je tehtala sedem funtov in osem unč. Mati in dete se dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. Mladi oče je sin poznane družine Mr. in Mrs. Steve Barton, 18802 Arrowhead Ave., mati pa je hči Mr. in Mrs. Anton Femec iz E. 150 St., ki so sedaj vgji postali prvič "grandpa" in "grandma", Mrs. Krašovec iz 17101 Waterloo Rd., je pa postala sedaj prvič pra-stara mama, tako da je ' novorojenka že četrti rod. čestitamo ! i , ' . , j . a 'j * ', ' • •. .•.■.... j / v.- . <• In frm-M -y-*"-'■ ; .......„......„ ..'LSLJ..,:.,..,,:..*■<'■.. > ••■ -.. - ^ ..^.'.M.^. s p ■ Otroška klinika v Ljubljani, za katere opremo so ameriški Slovenci zbrali n $160,000, bo veličastna stavba. Gornja slika prikazuje poslopje klinike v surovem s . nju. Nadaljne slike in obširni opis bolnišnice priobčamo na 2. strani današnje E. Slike članek smo prejeli potom glavnega urada SANSa. k Otroška klinika v Ljubljani bo veličastna stavba "ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by ^ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO ; HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): __ i For One Year—(Za eno leto) ____-_________________________________r_____„_1„.$8.50 |l For Six Months—(Za šest mesecev)______________________________5.00 § For Three Months—(Za tri mesece)_____________i______________3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece)________________3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. a^^D 104 ŠPEKULACIJE NA RAČUN SPORA c MED KOMINFORMO IN TITOM Tednik "Newsweek" je v svoji izdaji od 7. marca v * pregledu zunanje-političnih dogodkov priobčil članek pod c naslovom: "How the U. S. Plans to Keep Tito at Odds 1 With the Kremlin." £ ' i Vprašanje spora med Kominformo in vodstvom jugo- ( slovanske Komunistične stranke je bilo predmet raznih komentarjev. Nekateri komentatorji so v svojih špekulacijah glede dalekosežnosti tega spora začeli celo zatrjevati, . da bo prišlo do cele vrste takšnih sporov znotraj "bloka r komunističnih držav." Tako se na primer že sedaj ugiblje t o bodočih odnošajih med Moskvo in zmagoslavnimi kitaj- j skimi komunisti. V voditelju kitajskih komunistov Mao-u C vidijo nekateri že bodočega Tita, čeprav je Mao skupaj z j ostalimi komunističnimi voditelji obsodil voditelje jugo- c slovanske Komunistične stranke. * Nedvomno, spor se skuša izrabiti v tekoči "mrzli voj- c ni;" da se omaja enotnost dežel novih demokracij v vzhod- ( ni Evropi in eventualno povzroči celo vrsto razkolov s z Sovjetsko zvezo. Če to uspeva ali pa ne, je seveda drugo 1 vprašanje. Znano je na primer, da jugoslovanski voditelji 1 kljub sporu s Kominformo še vedno zatrjujejo, da je nji- J hovo mesto na strani Sovjetske zveze in ljudskih demo- j kracij vzhodne Evrope. 5 V gori omenjenem članku je podano eno takšno mnenje glede načrtov, ki jih imajo strategisti zapadnih sil s ; Titom. Vsa ta strategija sloni na domnevi, da je Tito postal ] najvažnejši problem za Sovjetsko zvezo. Pisec članka Ed- ; ward Weintal zagotavlja, da so njegova izvajanja glede ; te strategije "tajni načrti Anglo-Američanov, da se Tita 1 obdrži v nesoglasju s Kremlinom." Načrt je po zagotovilu Weintala sledeči: } Ameriška vlada je sklenila, da bo upostavila normalne j trgovinske odnosa je z maršalom Titom in odstranila eko- j nomske težave, ki so nastale k6t posledica "bivšega statu- 1 sa" Jugoslavije, katero so smatrali za "sovjetsko satelitko." < Kot prvi korak se bo takoj dovolilo pošiljanje v Jugoslavi- ( jo "strategičnega blaga," ki se ga doslej ni smelo pošiljati ' v vzhodno-evropske države. Če bo to uspešno, se bo dovolilo pošiljati v Jugoslavijo tudi nadaljni, še bolj važen < material, vključno redke sirovine, stroje, letala in celo • municijo. Jugoslavija bi za nakup tega materiala za enkrat plačala z dolarji. To spremembo v odnošajih med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo je baje že odobril državni tajnik Dean Acheson. Glavni principi te nove politike slon j o na domnevi, da se ideološke ozire mora popolnoma prezreti z vpo- ; števanjem vrednosti Tita, kot voditelja, ki se uspešno zo-perstavlja sovjetski sili v vzhodni Evropi. Nekateri krogi v državnem oddelku so bili mnenja, da bi Zedinjene države ne smele jačati Tita, pač pa nadalje slabiti njegovo kon- : trolo nad Jugoslavijo in delovati za upostavitev "resnično i demokratičnega režima." Toda ti krogi so bili poraženi, i češ da bi vsako sedanje podpiranje pristašev pokojnega gen. Draže Mihajloviča s strani zapadnih sil bilo le voda . na mlin Sovjetov. To pomeni, da za enkrat ne bodo eko- : nomskim koncesijam pristavljeni politični pogoji. Državni ; oddelek ne želi, da bi Tito izkoristil ameriški "blackmail" i kot pretvezo za poravnanje nesoglasij z Moskvo. Jugoslovani sami bodo morali odločati glede svoje pre- : orijentacije proti zapadu. Ameriški ambasador Cavendish < Cannon je že dobil navodila, da prisluhne vsem predlogom ( Jugoslovanov, toda da jih ne spodbuja ali pa jim svetuje, 1 kako bi se odnošaji lahko še nadalje zboljšali. i Weintal pravi, da sta dva činitelja vplivala na formu- ' lacijo nove ameriške politike napram Jugoslaviji. Prvi je, i da je jugoslovanski zastopnik zunanjega ministra dr. Aleš i Bebler, ki je prekosil samega Andreja Višinskega pri gra- 1 janju Amerike, na tekočih pogajanjih za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe bil nenavadno mehek. Bebler je imel i dolge in zaupne pogovore z zunanjim tajnikom Bevinom 1 in ameriškimi uradniki v Londonu. Državni oddelek je priznal, da se je govorilo o avstrijski mirovni pogodbi, toda ne prizna, če se je poleg tega govorilo še o čem drugem. Najvišji jugoslovanski diplomati v Londonu in Washing-tonu se zavedajo, da je Bebler bil izbran, da govori v ime- 1 nu jugoslovanske miselnosti, po kateri se veruje, da je 1 Otroška klinika v Ljubljani bo veličastna stavba - ssa s ■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Z leve na desno: Dr. Bogdan Brecelj, predstojnik or-topedske klinike; pisatelj Louis Adamič in dr. Derganec, docent kirurgične klinike v Ljubljani. (SANS.) Sans je dobil iz urada sanitetne arhitekture v Ljublja-? ni podroben opis stavbe DEČJEGA DOMA, kakor tam kli-j čejo novo poslopje otroške klinike, za opremo katere smo , pod okriljem Sansa v Zedinjenih državah zbrali poseben sklad. Poleg opisa smo dobili tudi fotografije in kompletne plane o zunanji in notranji ureditvi te mladinske bolnišnice, ki bo po izgradnji ena izmed najmodernejših v Jugoslaviji. iiajiiuvuji/c iiii-v^j. iiia-^jijc iiaiii - je preskrbel naš častni predsednik Louis Adamič, ki se bas te tedne mudi v Sloveniji in ki si je osebno ogledal novo stavbo. Glede poslopja nam sporoča, da je zidava v bistvu končana. Po obliki sliči mali črki "u," ima podpritličje ter dve nadstropji (three storeys and basement). Stene so pod streho in večina okenj je že vzidanih. Delo pa je zaostalo zaradi zakasnitve raznih cevi in predmetov, ki imajo biti vzidani v stene ali položeni pod tla. Našim listom smo poslali matrice slik, ki kažejo približno eno sedminko celotne zgradbe. Dečji dom bo le ena izmed številnih bolnišnic in klinik, ki bodo izgrajene v okolišu stare šentpetrske vojašnice, ki jo rušijo. Ves prostor bo izpremenjen v park, ki bo obsegal 58 hektarov (143.26 akrov). Tu bo "Zdravstveni center" slovenske republike. Izdelan model celotnega projekta kaže, da bo nekaj poslopij 10 do 12 nadstropnih. Večina teh bo izgrajena v tekoči petletki. Stare bolnišnice bodo polagoma izginile, kajti ne odgovarjajo več modernemu zdravstvu in potrebam. Jugoslovanski parnik TOPU-SKO je 16. februarja odpeljal iz --- £ newyoske luke večjo količino i aparatov, strojev in sanitarne 1 opreme za novo kliniko. Vse je x bilo nakupljeno iz sklada otroške klinike. j Tehnični opis Dečjega doma v j Ljubljani je sestavil inženir-ar- } hitekt Jože Platner in se glasi: "Novi dečji dom v Ljubljani j bo zamenjal stari Dečji dom, ki danes domuje v slabih prostorih * stranskega poslopja obstoječe j Ljubljanske bolnice; * "Dečji dom je ustanova, ki da- 1 je zaščito zdravstveno ogrože- j nim dojenčkom in otrokom do tretjega leta starosti. Februarja ^ 1947 je bil postavljen in dolo- j čen program za gradnjo, ki je ( bazirala na načelu dati zdrav- * stveno ogroženemu otroku za i čas njegovega zdravljenja v j ustanovi mnogo sonca, svetlobe ' in svežega zraka. Poslopje mora j biti okroženo z vrtomi, s travo 1 in peskom namenjenim mailm , otrokom, medtem ko bodo do- ( jenčki uživali blagega sonca in ( zraka na terasah. V vseh pro- 'c štorih institucije mora vladati ; najstrožja higiena in zdravniška j čistoča v obliki stroge gojitve sepse in antisepse (odpravljanje ^ bakterije). ^ "Že sam program postavlja na zgornjih načelih določeno * je usoda Jugoslavije, da služi kot vzorec "sodelovanja med en vzhodom in zapadom." po Drugi činitelj je položaj v Albaniji. Po poročilih iz ki Tirane se predmeva, da je na vidiku čistka vseh elemen- V tov, ki so za Tita in da bo v deželo prišlo kakšnih 3,000 so sovjetskih tehnikov in častnikov. Neko poročilo celo ome- stl nja, da so zadnji teden bile poslane v dolino reke Drine ^ vladne čete, da bi zadušile revolto proti ministrskemu za predsedniku Enverju Hoxhi. Pričakuje se, da bo Tito po- ta] magal svojim pristašem. Če bodo slednji uspeli, bo odstra- ni nitev sovjetskega vpliva v obeh deželah še bolj omajala _ rusko strategijo. Kot pridatek za zboljšanje odnošajev med Titom in Ameriko, so v načrtu nove trgovinske omejitve s Sovjetsko zvezo in "njenimi sateliti." Evropski obnovitveni program je omogočil Angliji, da je postala neodvisna od vzhodne Evrope. Angleška vlada je sedaj sklenila, da ne bo pošiljala v vzhodno Evropo nobenega blaga, pa naj je še najmanjše strategične vrednosti. V najstrožji tajnosti pripravljajo Zedinjene države, Anglija in dežele Marshallovega načrta obsežni seznam strateško važnega materiala, katerga izvoz bo prepovedan. Dela se tudi na tem, da se prepreči kopičenje velikih zalog nestrateškega materiala iz zapadnih dežel v deželah vzhodne Evrope. Toda dežele Marshallovega načrta so že obveščene, da se ne smejo nobene omejitve nanašati na Jugoslavijo ali pa Finsko, tako dolgo dokler bo sedanja prijateljska finska vlada na oblasti. Gornje špekulacije na račun spora med Titom in Kominformo, kot jih je opisal Weintal, so seveda lahko brez vsake osnove. Toda kljub temu nam razkrivajo važno dejstvo, da se izredno pozornost posveča takšnim "družinskim sporom" znotraj komunizma in da nedvomno zapadna strategija v mrzli vojni stremi za povzročanjem razkola znotraj samega bloka "komunističnih držav," ali pa, kakor bi se to reklo, da se skuša "vrtati od znotraj " Bodočnost bo pokazala, če je ta strategija res uspešna. i«---- razdelitev poslopja s strogo lo-11 čit»vijo dojenčkov kot najnež- j nejših pacijentov od starejših ] otrok. Dom obsega 'prostore za 150 otrok in sicer 90 dojenčkov \ in 60 otrok od enega do tretje- ] ga leta (ter za matere dojen- i čkov ter vse bolniško in zdravni- : ško osobje). i "Na podlagi programa je bil : izvršen projekt, ki predvideva blokovno zgradbo, razčlenjeno v : več traktov. Strogo proti jugu je orijentiran trakt z bolniškimi posteljami, vzporedno temu v severno smer je postavljen trakt s stanovanjskimi prostori za doječe matere malih bolnikov in osobja, zvezni trakt (front) pa vsebuje dnevne jedilne prostore obeh traktov. "Prednji južni trakt ima v pritličju sprejemni oddelek, kjer se vrši zdravniški pregled malega bolnika ter odredi hospitali-zacije. ob prošireni hali, ki predstavlja zvezni prometni vozel z glavnim stopnjiščem, se na zahodno stran oddeli uprava, proti severu dnevni in jedilni prostori osobja, proti vzhodu pa preje omenjeni sprejemni oddelek in osebna le bolnikom namenjena kuhinja. "Prvo nadstropje tega trakta je namenjeno oskrbovalni enoti otrokom od enega do treh let. Na južno stran orijentirane bolniške sobe imajo po pet do šest posteljic ter imajo spredaj sončno teraso, tako da bolniki ležijo na soncu v neposrednji bližini svoji bolniških sob pod nadzorstvom strežnega osobja. Na severno stran bolniškega trakta so nameščeni porabnostni prostori kakor umivalnice, kopalnice, čajna kuhinja, prostor za umazano perilo, prostor za čisto perilo ter sanitarni prostori. Posamezni tu omenjeni prostori so vezani po potrebi s kuhinjo ali pralnico ali shrambami po dvigalih, odnosno z metavalnimi jaški. Zahodni del bolniškega trakta je namenjen tako zvane-mu ekspektančnemu oddelku, kjer se zdravniško opazujejo otroci, ki dajejo sum na infekcijsko bolezen. Ta oddelek predstavlja popolnoma samostojno štatijo z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. "Drugo nadstropje bolniškega trakta vsebuje oskrbovalno enoto za dojenčke. Poseben sistem je bil voljen v pogledu oskrbovalnih obligacij in sicer tako, da je enota deljena v posamezne enote s štirimi prostori po pet postelj s pripadajočo kopalnico, ki služi obenem za previjalnico. V svrho nemotenega nadzorstva so stene med temi štirimi prostori iz stekla. Sorodno oskrbovalni ,enoti za večje otroke je tudi v nadstropju za dojenčke na zahodni strani urejen ekspek-tančni oddelek. Na severni strani drugega nadstropja so situi- I rani stranski prostori, slično v j prvem nadstropju, poleg teh so i i pa vključeni prostori za dojenje, a i "Vzporedno k bolniškemu 1 » traktu je v razdalji 33 metrov i ■ proti severu situiran trakt za £ ■ stanovanjske prostore za mate- i ■ re in osobje. V pritličju tega < trakta se nahaja poseben vhod 5 l z lastnim stopniščem ter obšir-L no vežo. Za vežo je priključeno ! 1 stanovanje hišnika in vratarska : t loža ter v zveznem traktu so na-j hajajoči dnevni in jedilni pro- 1 j stori-osobja. Dve tretjini pritlič- ; : ja tega stanovanjskega trakta . sta zgrajeni na stebrih tako, da j predstavlja ta del poslopja od- 1 prt in proti vremenskim neprili- 2 kam zaščiten vrt, kjer se lahko tudi med dežjem nahajajo otro- v ci v toplem letnem času na zra-c ku. "Prvo nadstropje stanovanj-. skega trakta je namenjen stano-. vanjem za strežno osobje. Spal-z ne sobe so orijentirane proti ju-_ gu, proti severu pa so namešče-_ ni sanitarni prostori v obliki . umivalnic, kopalnic, prh in stra-a nišč. Drugo nadstropje stano-,_ vanjskega trakta vsebuje stano-vanjske prostore za doječe matere z vsemi potrebnimi sani-a tarnimi, dnevnimi in stranskimi mi prostori. Zahodni del v tem - nadstropju je urejen za bolni-[. ško stacijo, za doječe matere v t slučaju bolezni. t. "Zvezni (prečr:) trakt je ure-[. jen za komunikacijsko zvezo bolniškega in stanovanjskega .. trakta. Poleg tega je izrabljen za dnevne prostore in jedilnice 0 v vsakem nadstropju. V kleti te-ga trakta se nahaja obširna ku-j hinja za osobje in doječe matere. i_ "Poslopje novega dečjega do-ma je situirano na zahodnem de-lu republikanskega zdravstvene-0 ga centra, ki meri 58 hektarov, li Zemljišče Dečjega doma bo za-[_ ključeno, od ostalih delov zdrav-_ stvenega centra po parkih in na-a sadih ločena homogena enota. Z rušenjem starega poslopja bivše vojašnice bo Dečji dom imel 0 zemljišče v izmeri okrog 18,000 kvadratnih metrov. Predna [. fronta z bolniškimi sobami meri 0 v dolžini 72.80 metrov ter v širi-t. ni 15.30 metrov. Vse poslopje je dvonadstropno s pritličjem in a kletjo ter ima 9,362 kvadratnih metrov zazidane ploščine. n "Do danes (24. januarja 1949) je poslopje zgrajeno v su-a rovem stanju ter so vzidani vsi e mizarski izdelki kakor vrata, ,t okna itd. Izvršujejo se instala-, cijska dela kot priprava, za do-j vršitev in realizacijo zgradbe. a Ves izkop ter številna pomožna dela so bila izvršena z udarni-škim delom. [. "Ljubljana, dne 24. januarja a 1949- "Sanitetna Arhitektura: "Ing. arch. Jože Platner." i- Ta opis je spisan v tehničnem jeziku, vsled tega je bolj težko razumljiv. Prebrati ga je treba večkrat in si v mislih predstavljati celotno zgradbo. Adamič je morda pravilno postavil svojo sodbo, ko je zapisal v svojem poročilu: "Ko bo ta stavba dokon• čana, bomo lahko vsi ponosni nanjo!" Slovenija in drugi deli Jugoslavije so danes velikansko mravljišče. Gradi se in dela s polno paro. Star obris izginja, ■ oblikuje se nov. Pridno ljudstvo • si ustvarja novo domovino, gra-1 di po svojem načinu in potrebi. 1 Očividno sledi svojemu progra- ■ mu, ki izvira izza časov osvobo- • dilne borbe, in se ne ozira na kri-» tične resolucije in napade, %ki ■ prihajajo izven jugoslovanskih ' meja. Slovenski Amerikanci smo po ■ svojih močeh in na svoj način ■ pomagali ljudstvu v stari domo- • vini. Naš največji materialni - prispevek je bil v obliki relifne - akcije pod okriljem SANSa, i JPO-SS, Ameriškega odbora za - jugoslovansko pomoč, in drugih - organizacij. Sodobno igra važno - vlogo pri dokončni izgradbi Deč- - jega doma sklad otroške bolniš- - nice, v zdravljenju jetičnih pa - bo pomagal poseben sklad za na-1 bavo dragih zdravil (streptomy- - cin itd.) Da se tudi ljudski za-J stopniki hvaležno spominjajo naše pomoči, spričuje govor - ljudskega poslanca drja. Boži-3 darja Lavriča, ko je 16. febru-1 arja govoril o razvoju medicin-1 ske fakultete in ljubljanske bol-b nišnice na izrednem zasedanju - skupščine Ljudske republike - Slovenije. Med drugim je rekel: "Mnogo so pomagali naši ro- - jaki v Ameriki z močno podporo - v instrumentih, aparatih in knji- - gah. Zbirali so in si odtegovali '. od ust. Zato izrabljam to prilož- - nos t j da se zahvalim vsem ti- - stim, ki so nam v težkih časih - obnove pomagali." Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. 1 3 PE.TERCEK DOBIL 1 DEDŠCINO PO OČETU PARIZ, 3. marca. — Francoska sodnija ja danes določila bivšemu jugoslovanskemu kra-1 lju Petru 20,000,000 frankov 1 (okrog $62,000), ki jih je zapustil njegov oče v neki francoski 1 banki. . Petrov oče Aleksander ie bil 1 J umorjen v Marseillu leta 1934. Takrat je gori omenjena vsota " veljala okrog $1,000,000. 1 NIZOZEMSKA DOBILA - DOLARSKO POSOJILO WASHINGTON, 3. marca. — 1 Eksportno-importna banka je danes naznanila, da je bil pod-,, pisan novi sporazum z Nizozemsko, ki bo dobila $49,500,000 po-1 sojila. Izgradnja Dečjega doma (Otroška klinika) v Ljubljani v surovem stanju. (SANS.) Erih Koš: V VILI BIVŠE BARONICE ^ospa baronica je šla z doma ob petih . . Nek francoski književnik je dejal nekoč, da ne bi mogel nikdar napisati takega banalnega in brezpomembnega stavka. Vendar je vredno pisati o odhodu gospe baronice, ki smo že nekaj časa njeni nepovabljeni gostje. Odšla je iz svoje vile v Lovrani natančno ob petih istega dne, ko so naše oblasti predele upravo nad cono "B" v Istri in _ se ni več vrnila. Ta-izhmodi niso zgolj brezpomembne malenkosti v človeškem Zlvljenju. Navadno so odločilnega, prelomnega pomena ter se P° večini simptom širših in važ-mh družbenih sprememb. To je, 2di se, razumela tudi gospa babica Ludovika Klein in je na-yzllc svojim dozorelim letom in, ®e preden se je dokončno odloga, da sama odide, poslala da-,Je na zahod: svojo hčer, ženo Pijanskega grofa, srebrne žli-in nože z baronskim grbom ,er več preprog baronskega gr-a, vendar s pismenim jam-s vom, da so pristno, z roko no perzijsko blago. Za sabo le pustila, česar ni mogla ali ni Ognila odnesti: vilo v Lovra-J> dve mandolini s pisanimi vrv-cami, nešteto foteljev in pepel-mkov, nekaj debelih, preprostih ln grdih kozarcev, iz katerih je . v°do služinčad (na njih pa le vendar le bil vrezan grb, da M služinčad ne bi mogla ukra-. 0 .in zastopnico te, vedno sum-v3lVe služinčadi — Marijo, ki je službi gospe baronice prebila J* kot dvajset let in zbolela za lePnim vnetjem, ker je stano-a v posebnem temnem in aznem poslopju za služinčad. j*°nčno je pustila po zidovih vi-e tudi točno sta sedem in dvaj-^ . rogov, večjih in manjših, za-fivljenih in ravnih, vejnatih in r iCastih, pa tudi čisto majhnih g'jev, kakršne slikajo na gla- j n hudičev. Med njimi je ostal kak ^ Prvi r0g' "Mo-j Prvi"'' .kor je napisano na deščici pod ki ie bil snet z mrtve gla-nekega srnjaka na posestvu' Pftau, bržčas nekje v Avstriji*11 sicer še 1903 leta tretjega 'Ca •—- ure in minuta nista abeleženi. • • . okrog vile so ostali tu- j tu;*liki, košati bori, ki se jih tak1 0(^nes^> ker so se ]jo 0 globoko zakorenili v zem-je' da jim niti kvarnerske bur-t * Korejo do živega. Tu so lef' Pečine, ki jih že tisoč-neJa Oglodava morje, pa jih dromore Oglodati, tu je še mo- morje, ki so ga turisti z aJa leta in leta odnašali za tu . ln' pa ga le niso odnesli, snio se navsezadnje znašli še ka' nas Prej ni bilo videti tu-pri§1 Plovno ljudstvo, ki je bar °oddih- Nas je polno v lah°niČilli Vili' P° sosednih vi-lih S P° bolJ oddaljenih hote-bar j Bog!" bi rekla gospa viel°enla' Če bi bila tukaj" "Wie bina Sle . . . quanti ci sono feSn • k0Uk° ^ je! " • • • In v nas je dokaj in povsod smo se razlili. Eni odhajajo, dru- v gi prihajajo in pretakamo se n kot mogočna, široka reka. Mos-ki, ženske in otroci ... r; Vila je zidana po francjožev- z. sko, dunajsko neokusno, z ne- t kakšnimi slemeni, balkoni in pr- g. satimi nimfami, ki mole iz zi- aj dov. Pred hišo na terasi so ste- 0, bri s starinskimi ornamenti in p figurami. TeJ je gospa baronica d, ukradla z razvalin neke srednje-veške zgradbe, jih podrezala in m barbarsko izvotlila ter napolnila p s prstjo, da bi na njeni terasi ei služili kot posode za cvetlice in jc kaktuse, fikuse in glicinije. To- gj da načeti in poškodovani kamen di je začel razpadati in zdaj že ne 1Z pomaga več žica, ki je z njo povezan. b, Sledovi podobnega ravnanja in plitvega dunajskega okusa so vidni okrog vile in drugod po m vsem kraju. Tu ni mirnih, lepih in enostavnih linij, ki so po njih nj zidane celo vaške hiše v Dalma- di ciji. Še prava sreča je, da so jj bori in ciprese rastli, kakor so fc, hoteli in kakor so bili od nekdaj ^ navajeni, ter jih ni mogla spa- l čiti ali "stilizirati" niti roka du- g, najskih arhitektov. Zrastli so sj močni, košati in so v precejšnji p, meri zakrili, kar so drugi po- n kvarili. Precej jih je na vrtu, b, ostalo pa so lavorike, palme in jr divje fige. Gospa baronica ni v čutila potrebe, da bi cepila divje smokve. Zato pa sta prodrla na Zi vrt še v času vojne, ko je zman j- ri kovalo hrane, plebejski krompir d Sicer pa se je hiša, najsi že h bo, kakršna hoče, hiša, ki je bila zgrajena samo za baronico S] in nekaj njenih gostov, dobro t< znašla v naši sredi in nam prav p dobro služi. Pohištvo po sobah g je starinsko, toda truden človek n spi prijetno tudi v širokih ba- k ronskih posteljah. Tu je nada-j lje še obednica, kjer se danes S: j hrani šestdeset oseb, in kuhinja, j< ! ki v njej zdaj kraljuje Marija. s, | Ondan sem jo slišal, kako je de- b jala, da je sedaj tudi ona v sin- p dikatu in da pojde na dopust, v i ker ima pravico do tega. V ve- r ži še vedno vise po stenah baroničini rogovi. V salonu gospe ba- s j ronice poslušajo zdaj radio in j ' i igrajo šah, na zidu pa stoji ka- n I kor v mali ladjedelnici lesena .; miniatura Tegethofove admiral- r i j ske ladje v bitki pri Visu. Vsak v j dan gledam, če je še na svojem 1 s - j mestu in čakam, kdaj jo bodo ^ -; navsezadnje spustili pionirji iz i j ) naše hiše v morje. Spodaj pod vilo je tudi morje, i toda tudi to je ograjeno, na ne- i -1 kem prehodu pa je pritrjena na i z i zid ploščica, kakršne so dajale s i zavarovalnice. Z gotskimi črka- 1 . mi je na njej natiskano "Pri- j e; vat", kar pomeni, da so tudi te;; - skale in tudi to mor jq, bili za- j; e sebna last gospe baronice. j i v Tovariš pravnik mi je dejal, s - da je bilo to protipravno in da ji - je bila v Splošnem civilnem za- i a \ koniku odredba, po kateri mor- i e j ska obala, do kamor koli jo ob- ! 0 liva morje, ni mogla biti zaseb-1 j v na last. Toda v tistih časih jej« d policija ščitila baronice in na- vadni zemljani se niso imeli kje £ kopati. Morda je tudi res bilo š tako zapisano v zakoniku in bi mi potemtakem sedaj uresniče- v vali neko staro pravico. Vendar 1 niti mi niti ostali svet, ki je po- j legel po skalah in pesku od Vo- j loške do Moščeniške Drage, ne g razmišlja o splošnem civilnem n zakoniku, dokler leži na soncu, f Ta ali oni še misli na stroj, ki t ga je pred par dnevi zapustil — \ ali je dobro namazan in če je c ostal v zanesljivih rokah. Drugi r premišlja, če je v evidenci vse r dobro izračunano in mu nekake r številke motovilijo v glavi. Tretji 1 misli na članek, ki ga mora na- d pisati, še več pa jih je, ki se o enostavno odpočivajo, se sončijo, plavajo in leže po skalah " gledajo v morje. Iz njega se dvigajo nekaki klobuki vode, ki g izvira ob obali, zato je morje k sveže, v globini se premikajo ri- n be, nad njimi pa plavajo galebi, s * v r Ležimo, sončimo se in gleda- ^ mo v morje . . . Desno od mene se di na pečini dekle. Noge je spustila v vo-do, vitka je, počrnela, lasje so ji prevezani s pisano vrvico z baroničine mandoline in vrvica g ji lepo pristoji v črnih laseh. Levo od mene leži dolgin, mr- ^ šav, kosmat. Zleknil se je po ^ skali in je svoje veliko stopalo . položil prav na ploščico, kjer je ^ napisano "Privat". Gleda v ne- r bo, gleda v morje, gleda vame in se smehlja, pa me, kakor , vidim, niti ne opazi. . •'Kaj je, tovariš? Dobro se zabavaš, kakor je videti," mu ^ rečem in se obrnem na stran, 2 da bi ga bolje videl in mu bil bliže. | "Jaz?" vpraša možak in se spet smeje. "Smejem se ženi, £ tovariš." Ooazi, da se čudim. ~ 2 Previdno se obrne na bok, ker ga zbada ostri kamen. Venomer ^ mu igra smehljaj okoli ustnic, ko mi govori: "Vidiš, smejem se zato, ker ^ si ne zna dati {Jočitka. Zbegana , je ženska in ne ve kaj početi s . seboj. Pravkar je prišla dol, da ' bi se kopala. Malo je posedela, ^ pa je snet vstala in odšla nazaj , v hišo. Pravi, da gre gledat, če ' rabijo v kuhinji pomoč." Tovaričica, ki je sedela na • i skali, je iznenada skočila in na- 1 ju obrizgala s svežimi kapljami morja. 1 "Pa se ji nič ne čudim," pravi moj sosed. "Tudi lani sem bil udarnik in me je sindikat po- • i slal za tri tedne na oddih. Letos j vem, kaj početi, lani pa, da po i pravici povem, tudi jaz nisem vedel, kaj naj bi s samim seboj. Trideset let sem stavec v tiskarni, pa nisem še nikoli bil na dopustu. Ženi je še teže. Jaz delam samo v delavnici, ona pa v delavnici in doma." Iz razpokline v skali je prilezel majhen rakec in naju gleda j z bolščečimi račjimi očmi. To-i varišica, ki je pravkar skočila, j sedaj plava in brizgajoč z noga-' mi meče iz morja cel vodomet, ' iz čolna pa, ki tudi pripada naši naselbini, sta dva tovariša spustila trnke in že več ur potr-| pežljivo strmita v vodo. Eden ! od njiju je knjigovodja. Grafik, ki leži zraven mene. hixn ax^wjt v iN Uol : pomoči nogo, rakec pa se ustraši in pobegne. 1 "Tistale je pa moja hči," pravi in kaže na črnooko dekletce, 2 • ki prihaja po stezi. Najmlajša je, starejša je odpeljala pionir- 2 je v Srbijo, pozneje pa bo z drugo skupino tudi sama prišla na morje. Sin je maturiral, brihten fant," pravi ponosno, "samo slaboten. Slabo hrano je imel med vojno. Zdaj je na Avtomobilski 2 cesti. Tako, vidite, smo se vsi razšli, samo moj oče je ostal doma. Star je in ne ve kam. Hra- 2 no mu daje in pazi nanj soseda. Toda . . . žena se je nekje za- 1 držala," pravi moj sosed in jo odide iskat. "Na zdravje, tovariš," dem. "Le poišči jo!" Tudi tisti tovariš ribič, knji- 2 govodja, pospravlja svoje trnke in par polžov, ki so mu edini lovski plen, privezuje čoln in se izkrcuje na obali. "Je bilo kaj prida lova, tova- 3 riš?" ga vprašam. On pa gleda, odkod ga kličejo, in pravi: "Bo, tovariš, bo! Danes je na- 9 gajal veter, jutri pa bo gotovo dober lov." In odhaja polago- 1 ma navzgor, na skalovju pa ostanem sam ter gledam, kako se ziblje morje. Cez pol ure so že spet nazaj. Oblekli so se in se spuščajo z vrta na cesto, ki pelje ob morju. Spredaj gre moj dolgin, grafik, v belih hlačah,z ene strani mu je žena, manjša od njega in debelejša, tudi sama belo oblečena, z leve pa tisto dekletce s črnimi očmi. Za njimi gre ribič z ženo, samo da je zdaj nataknil naočnike, pa ga je težko spoznati. Ž njima je suh, temnopolt mlajši človek, ki vodi za roko še bolj suhega fantička, živahnega kot vrtavka, tudi on je 1 stavec, grafik. Pri kosilu sedi | zraven moje mize. Žena mu je ostala v Beogradu z mlajšim otrokom, sam pa je pripeljal sina, da si opombore in se malo zredi. Zdaj pa se človek muči, ker fantič, kakor zanalašč, no-\ če nič jesti. Za njimi je tovariš ^ iz uprave podjetja, debelejši človek z ženo, večjo od sebe, na '. koncu malega sprevoda pa gre | še nekaj otrok in vsi se počasi zgubljajo po cesti. Malo potem je prišla na cesto še deklica s pisano vrvco v laseh in je s fan-. tom pod pazduho krenila v drugo smer. j Z morja pihlja veter, ob ob-1 režje pljuskajo valovi in ziblje-jo se veie nad cesto. Sonce po-s časi zahaja za hribom in sence 3 padajo na obalo. Za danes je 1 končano. Treba je vstati in odi-j ti. Ko pa gledaš zemljo in mor-,_ je, se ti neprestano vsiljuje ena misel: "Pa le ni tako banalna a zadeva, da je gospa baronica od-šla za večno." ^ Društveni koledar I- MARCA i, 12. marca, sobota — Ples Pro-L- gresivnih Slovenk v SND t, 13. marca, nedelja — Proslava i- ob obletnici društva "Žumbe-a rak" v SND 13. marca, nedelja —■ Igra in n ples krožka št. 1 Prag. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. ; 17. marca, četrtek — Ples Sons & Daughters of Eire v SND 19. marca, sobota — Ples Federacije SNPJ v SND 20. marca, nedelja — Koncert zbora "Zarja" v SND 20. marca, nedelja — Priredba ; v korist "Prosvetne Matice" priredijo: pevski zbori Slo- ' van, Jadran in Zarja ter dramski zbor Anton Verov- ' šek v SND, na St. Clair Ave. 25. marca, sobota — Ples društva "Spartans" št. 576 SNPJ ! v SND 27. marca, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SNPJ v SND 1. aprila, petek — Ples nioške- ' ga kluba srbske cerkve sv. Save v SND ! APRILA 2. aprila, sobota — Ples društva , Commodors SNPJ v SND 3. aprila, nedelja — Ples moškega kluba cerkve sv. Save v SND 3. aprila, nedelja — Koncert in igra Mlad. pev. zbora SDD, Waterloo Rd. 9. aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND 10. aprila, nedelja — Opereta in ples zbork "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. > 16. aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND 17. aprila, nedelja — Ples dru- 6 štva Spartans št. 576 SNPJ v SND 20. aprila, sreda — Ples društva 7 Najsv. Imena v SND 22. aprila, petek — Ples kluba 8 Golden Gophers v SND 23. aprila, sobota — Ples dru- 8 štva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND 23. aprila, sobota — Plesna ve- 8 selica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. aprila, nedelja — Ples HKZ v SND 1 29. aprila, petek — Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND 1 30. aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND 2 MAJA 1. maja, nedelja—Koncert pev- 2 skega zbora "Abraševič" v SND 2 1. maja. nedelja—Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach- J senheim dvorani, 7001 Deni- 2 son Ave.; po koncertu zaba- va v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND 7. maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND 8. maja, nedelja — Koncert "Glasbene Matice" v SND 8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave. 14. maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND 15. maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND 21. maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND 22. maja, nedelja — Koncert zbora "SlavUlj" v SND 28. maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND 29. maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju LOOKWHO^^^^l turn from a crop which is not affected j^Jjs^^ by weather, flood or bad times." US. SECURITY BONDS "AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY" ENAKOPRAVNOST This la an official V. S. Treasury advertisement—prepared under auspices ot Treasury Department ant Advertising Council. ^ISLAV NUŠIČ: Obrane črtice MOJ BISTRI OTROK g0 jovega načrta, je izpil dva ko- \ :arca žganice in se zavalil na ; )odgrad, ne da bi se slekel; gla- < ro si je pokril z vlažnim kon- i lem plašča in zaspal kakor ubit. < Prihodnji dan okrog štirih j ijutraj so mu rdeči strelci že zavzemali Karginsko. Del kozaške j /ojske je bežal čez trg v hrib, : la bi zmamil poglede; za njim sta regljali dve strojnici kar s j :asljev, potem ko so vozniki na-;lo zasukali konje in se ustavili pred vstopom v Karginsko. Po ; ulicah so se počasi razlivali rde- : Si. Grigorij je bil za gomilo zraven baterije. Videl je, kako rdeča pehota zaseda Karginsko in se gomili pri Čiru. Bilo je domenjeno, da bosta po prvem topovskem strelu dve stotniji ko-zakov, ki sta ležali pod goro v vrtovih, prešli v napad, obenem pa bo polk, ki je bil krenil na obkoljevanje, začel opasovati obroč. Komandir baterije je že hotel z neposrednim merjenjem udariti po strojničnem vozičku, ki je naglo drdral po Klimov-skem griču proti Karginski, tedaj pa je opazovalec sporočil, da se je na mostu v vasi Nižne Latiševskem, kake tri vrste in pol vstran, pokazal top: rdeči so hkrati nastopali tudi z bo-kovske plati. — Oplazite jih iz možnarčka, — je nasvetoval Grigorij, ne da bi odmaknil oči od Zeissovega kukala. Merilec je izmenjal nekaj stavkov z narednikom, k jie opravljal dolžnosti poveljnika baterije, in urno ugotovil merek. Moštvo se je pripravilo in štiri in pol polčni možnarček, kakor so ga krstili kozaki, je ubogljivo zatulil in z repom zaoral po nakopani zemlji. Takoj prvi izstrelek je pogodil konec mostu. Tisti trenutek je drugi top rdeče baterije zavijal na most. Krogla je razmetala konjsko vprego, izmed šesterih — kakor so ugotovili pozneje — je ostal živ en sam konj, zato pa je jahaču, sedečemu na njem, oskalek do-čista odrezal glavo. Grigorij je videl: pred topom je vzbruhnil rumenosiv oblak dima, zateglo je zabobnelo, konje je zagrnil čad, vzpeli so se na zadnje noge in popadali kakor spodkošeni; ljudje so bežali in padali. Rde-čearmejskega konjenika, ki je bil v hipu, ko je padla granata, v bližini preme, je s konjem in mostno ograjo vred dvignilo in treščilo na led. Tako srečnega zadetka topni-čarji niso pričakovali. Za trenutek je pod gomilo zraven topa vse utihnilo; samo opazovalec, ki je bil malo vstran, se je vzpel na kolena, nekaj kričal in krilil z rokami. In tedajci se je že položaj, iz gostih goščav češnjevih vrtov in ogradov, razlegnil neenakomeren "h ur a" in treskajoče pljuskanje puškarjenja. Grigorij je pozabil na previdnost in stekel na gomilo. Po ulicah so tekali rdečearmejci, od tamkaj je prihajalo neurejeno hrumenje glasov, ostri kriki povelj, sunkoviti poki streljanja. Eden izmed strojničnih vozičkov je že zaropotal na hrib, tedaj pa je a bližini pokopališča na hitro obrnil, čez glave bežečih in na begu padajočih rdečearmejcev je strojnica zadrdrala po kozakih, ki so se usuli iz sadovnjakov. Zaman si je Grigorij prizadeval, da bi zagledal na obzorju kozaški bojni red. Konjenica, ki je pod poveljstvom Rjabčikova odšla obkoljevat, se še zmeraj ni in ni pokazala. Rdečearmejci, ki so bili na levem krilu, so že dosegali most čez Hudourniški rokav, ki je vezal Karginsko s sosedno vasjo Arhipovskim, medtem ko so drugi z desnega krila še leteli po trgu in padali \ pod streli kozakov, ki so zasedli dve ulici v bližini Čira. i Naposled se je izza griča le i pokazala prva stotnija Rjabči-■ kova, za njo druga, tretja, četrta . . . Stotnije so se razdrobile v bojni red, se ostro zasukale proti levi, da bi prestregle pot gručam rdečearmejcev, ki so bežali po obronku proti Kli-movki. Grigorij je mečkal v rokah rokavice in razburjeno sledil izidu bitke. Izpustil je kuka-^ lo in gledal kar s prostimi očmi, kako burno se približuje bojni . red Klimovski cesti, kako se i rdečearmejci v zbeganosti obračajo nazaj in drvijo proti arhi-1 povskim kmetijam v peščicah in ' posamično, kako jih od ondod spet sprejema ogenj kozaške pehote, ki jih viharno zasleduje l vseskozi proti izvirom Čira, pa jo vnovič ubere jo proti cesti. . Samo nepomembnemu delu rdečearmejcev se je posrečilo, da se je prebil v Klimovko. . Na holmu se je začelo seka-, nje, strahotno zavoljo tišine, i Stotnije Rjabčikova so se z li-i cem obrnile proti Karginski in kakor veter listje pognale rde-j čearmejce nazaj. Ob mostu čez flMHHflHHHHHHflHHHMHflflHHSHHIHI Hudournik je kakih trideset r rdečearmejcev sprevidelo, da so odrezani in da ni rešitve, zato so se začeli obstreljevati. Imeli so zablodelo strojnico in maj- jI hno količino gradanic. Brž ko ; se je iz vrtov pokazala upor-niška pehota, je strojnica že za- i čela z mrzlično naglico ropotati ' in kozaki so popadali, se spla- f žili v kritje kolnic in kamnitne i ogradi dvorišč. Z griča je bilo j videti, kako so kozaki po Kar- i ginski v teku vlekli svojo stroj- || nico. Pri enem izmed zadnjih domov v Arhipovki so postali, f potem pa stekli na dvorišče l Kmalu je s strehe kašče na tem dvorišču rezko zarahtalo. Grigorij se je ozrl in skozi kukalo za- j*" gledal celo strojničarje. Eden je ležal na strehi z razkoračenimi n nogami, v hlačah, zataknjenih v bele nogavice, in se tajil pod y ščit; drugi je lezel po lestvi, y ohomotan s strojnično gradani- p co. Topničarji so sklenili priti s pehoti na pomoč. Kraj, kjer se s je zbrala upirajoča se skupina a rdečih, je pokrila rešta šrapne-lov. Zadnji izstrelek je zgrešil, -se, razletel daleč vstran in raz- z pihnil vse naokrog. j; Četrt ure pozneje je strojnica š< rdečih pri Hudourniku nenadoma utihnila in pri priči se je n razlegnil kratek "hura". Med g golimi debli, vrb so zagomezele j( postave kozakov na konjih. Vse je bilo opravljeno. Na Grigorijevo povelje so pre- ^ bivalci Karginske in Arhipovke sto sedem in štirideset padlih ^ rdečearmejcev s kavlji in kopa- v čami zavlekli v jamo in jih plit- z vo zakopali zraven Hudournika. Rjabčikov je zajel šest dvokol- g nic za naboje s konji in streli-vom in ena strojnična kolca s r strojnico brez zapirača. V Kli- v movki je zasegel dva in štirideset voz z vojaškimi potrebšči- j nami. Kozaki so imeli štiri mr- ^ tve in petnajst ranjenih. v Po bitki se je za teden dni v , Karginski naselilo zavetje. Na- « sprotnik se je prevrgel nad dru- " go uporniško divizijo, jo utesnil , in zavzel niz vasi migulinskega _ okraja: Aleksejevskij, zaselek < Černecko in prišel do vasi Ver- * hne Čirska. Od ondukaj je bilo sleherni 4 dan ob jutranjem svitu slišati < topovsko grmenje, toda poroči- < ; la o poteku bojev so prihajala ] ---——-———-- I Uncle Sam Says 1 f"" K......................... V ' : .....' ' , s ■ .' ....." ^ p--'■■■ _ •—ri 1 BUY 5 tU. S. i i AVINGS j . BONDS | ; GULARLY ; SECURITY PUTS A if 1 SMILE ON THE | 1 FACE OF ALL AMERICANS ''"Ilk*/ 1 ' ' i ^k^fl • 5 - ^^^^^^ ' 1 ' Buying U. S, Savings Bonds is the ' best way I know to stop worrying about ] money. And if you persist in worrying, /«fter starting to pile up money the sure, automatic way, the only worry . you'll luive is how best to spend it when you start cashing in after ten years. 1 j Your government offers two great plans, both of them automatic and both profitable. They are the Payroll Savings Plan where you work, or, if self-employed, the Bond-a-Month Plan at your bank. If you can sign up for a $37.50 bond each month they'll grow to $4,998 in 10 years. | U.S. Treasury Department z veliko zamudo in niso nudila jasne podobe o položaju na bojišču druge divizije. Te dni je Grigorij ubežal črnim mislim in poskusil preglasiti vest, ne misliti na to, kar se je godilo naokrog in česar se je sam vidno udeleževal — zato je začel piti. če je bila upornikom zelo trda za moko kljub ! velikanskim zalogam pšenice (mlini niso zmogli namleti za vojsko in pogostoma so se kozaki hranili s kuhano pšenico), ' za žganico ni bilo nobene sile. Žganje je teklo v potokih. Na oni plati Dona je stotnija dudo-' revskih kozakov pijana kakor čep odšla v konjeniškem redu v napad, naravnost na strojnice, in bila na pol uničena. Primeri, da so vinjeini odhajali na položaje, so postali običajna stvar. 7 Grigoriju so postrežljivo prinašali žganico. Posebno jo je znal najti Prohor Zikov. Po bitki pri Karginski jo je na Grigorijevo prošnjo prinesel tri vedrne bu- c če, nabral pevcev in Grigorij je r začutil veselo sproščenost, se c odtrgal resničnosti in razglab- 2 ljanju, prepil s kozaki vso noč. £ Zjutraj je imel mačka, se malo s izkadil, zvečer pa so morali spet s priti pevci, radostni hrup gla- z sov, človeški direndaj, ples — g vse, kar je ustvarjalo privid res- i ničnega veselja in zakrivalo j trezno, kruto resničnost. I Potlej pa je potreba po pijan- * čevanju viharno prešla v razvado. Ko je Grigorij zjutraj se-del-.zamizo, je že občutil nepre- \ magljivo željo, da bi srknil žga- j nico. Pil je veliko, pa se ni opi- ^ jal čez mero, v nogah je bil zmeraj trden. Celo proti jutru, ko so drugi izbljuvani spali za ' mizami in po tleh, pokriti s pla-' šči in konjskimi odejami, je ^ ohranil videz treznega, samo i bolj je bil bled, oči so mu zasre-pele, na gosto si je z rokami stiskal glavo in na čelo mu je visel sfrčeni pramen las. V štirih dneh neprenehnega [ zabavanja je postal zabuhel in se sključil; pod očmi so mu za- , 1 sinjele mešičaste gube, v očeh se , mu je čedalje pogosteje poblis-kaval ogenj nezavedne surovo- ( - sti. Peti dan je Prohor Zikov s predlagal in se pri tem obetav-s no zasmejal: 3 — Gremo k neki čedni žen- - ski, v Lihovidov? No, si za to? b Le nikar, Grigorij Pantelejevič, e ne zehaj. Babnica ti je sladka a kakor melona! Sicer je še nisem i- poskusil, pa vem. Samo neukro-, čena, hudič! Divja. Taki ne pri-!. deš zlepa blizu, še božati se ne a pusti. Amrfak žganico ti kuha — i- boljše je ne dobiš. Prva žgan-r jarka na vsem Čiru. Njen mož v je zbežal, za Dončem je — men-J, da pa je sploh že opredel. i, V Lihovidov so odšli na ve-i- čer. Grigorija so pospremili r. Rjabčikov, Harlampij Jerma-i- kov, ^amoroki Aljoška Šamilj in il poveljnik četrte divizije Konrat ri Medvedjov, ki je prišel s svoje-o ga odseka. Prohor Zikov je jez- dil prvi. V vasi je pridržal ko-jr nja v korak, zavil v zagato in n odprl vratca na dvor. Grigorij je s za lijim spodbodel konja, ta je t skočil čez velikanski otajan kup t snega, ki je ležal pri vratih, se t s prvimi nogami zaril v sneg, zaprhal, se dvignil in zlezel čez d grmačo, ki je zaslanjala vrata in plot prav do vrha. Rjabčikov je razjahal in odgnal konja za t brzdo. Kakih pet minut je šel r Grigorij š Prohorem mimo sto- i gov slame in sena, potlej po go- 1 em, kakor steklo poječem češ-njevem vrtu. Na nebu je stala 1 zlata šaša mladega meseca, zvrhana sinjine, migljale so zvezde, -tkala se je začarana tišina in oddaljeni pasji lajež in hrusta-joče udarjanje konjskih kopit je = nista motila, ampak jo še pau- " darjala. Skozi goste češnjeve in razkrečene jablanove veje se je £ rumeno zasvetila lučka, na ozadju zvezdnatega neba se je raz-! očno začrtal obris velike, s trs-tikovjem krite hiše. Prohor se je sklonil v sedlu in uslužno odprl škripajočo leso. Pred vrati, * v zamrzli luči se je majal odse- r vajoči mesec. Grigorijev konj je J s kopitom razbil ob robu mlake c led, se ustavil in segel po sapo. Grigorij je skočil iz sedla, zamotal vajeti ob ograjico in stopil v temotno pristenje. Zadaj , so zahrumeli Rjabčikov in ko- s zaki, razjahali so in pevci so polglasno pripevali. Grigorij je s šlatanjem našel kljuko v vratih in stopil v pro- i storno kuhinjo. Mlada, nizka, a postavna kozakinja, kakor je- 1 Odbor drušiva sv. Ane šiev. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E.51St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela Vir an t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. POSEBNOSTI ZA TA TEDEN RJUHE 81x99, reg. $3.59—$2.35 81x108, reg. $3.95—$2.50 , Nekoliko neregularne $2.95—$2.25 PREVLAKE . 42x36, reg. .75— .55 ; 45x36, reg. .79— .59 , Nekoliko neregularne .69— .49 I CANNON BRISAČE Turške, reg. .79— .59 Ročne brisače, reg. .49— .35 Obrazne brisače, reg. .19— .14 Anzlovar's Dept. Store 6214 ST. CLAIR AVE. EN 8042 ----------------------------------- | TEKOM ČASA, j ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 < drugih zobozdravnikov v tej ! naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem j mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 z], do 8. zv. Tel.: EN 5013 1____________________________________ i. marca, j.w±»< ■jrebica, zamolklega obraza in čr-t nih, lepo oblikovanih obrvi je ; stala s hrbtom proti peči in ple-> tla nogavico. Na peči je spalo i beloglavo dekletce kakih deve-: tih let in molilo roke od sebe. , Grigorij je sedel za mizo, ne : da bi se slekel. t — Imaš žganja? ' — Kaj pozdraviti ni nič tre-i ba? — je pobarala gospodinja, l ne da bi se ozrla po Grigoriju, - in še zmeraj enako urno miglja- - la s konci pletilnih igel. — Dober večer, če že hočeš! l Imaš kaj žganja? (Dalje prihodnjič) - NAPRODAJ NAPRODAJ JE 1 nova zidana hiša; 6 sob in kopal" 3 nica; 3V2 akra zemlje. Na Solon i" ' Cochran Rd. v Solon, O. Vpraša se pri JOE POTSKA Solon Rd., Solon, O. tel.: Chagrin Falls 6956 ; TRISKETT PARK V2 side-by-side, lota na vogalu; zidana in lesena hiša, sprejemnica, ' obednica in kuhinja spodaj, 2 spal- - nici in kopalnica zgoraj. Prebarva-na lansko poletje; zimska okna; " blizu šole in cerkve. $8,400. Pro-S da'ja lastnik. 14000 SENECA CT„ OR 5836_ NAPRODAJ Proda se 2 preprogi, pralni stroj, J 2 postelji, set za jedilnico, kuhinj" 1- ske stole in čistilec za preproge. O Vpraša se na 18811 KEWANEE AVE. ^ 1948 FORD ; 2-door de luxe, prevožen 9,000 1- milj; grelec, radio. Cena $1,400. a 1947 CHEVROLET FLEETLINE prevožen 19,000 milj; popolnom3 opremljen. $1,650. Pokličite Montrose 1912J DELO ] r, GIRLS FOR CHORUS a Experience Not Necessary. structions furnished at theatre s ■e expense while working. Excellent salary. Continuous pleasant engage-' ments. Apply at theatre daily be-tween 1 and 4, or 7 and 10 p. i"1, a ROXY THEATRE j. E. 9th & Chester Ave. y RAZNO 7- Lepo sobo se odda starejši ženski ali starejšemu za* konskemu paru. Blizu cerkve sV-Vida. Vpraša se na 1141 E. 60 ST. ____ Pošteno slovensko dekle dobi sobo pri mirni družini v st. clairski naselbini. Mora biti za" poslena. Naslov se poizve v uradu >0 tega lista. « SEDAJ JE CAS! Da si nakupite dobra umetna ■g gnojila in apna (lime) za vaše vrtove. PokliCite in vprašajte za 19 Laddie ali Joe UT 1-0926 59 ST. CJ-AIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. 35 -—" DENARNE in DRUGE 14 POŠILJATVE ZA STABl KRAJ Tvrdka KOLLANDER naznanja: DA: pošilja denar v JugoslaviJ0' Trst, Italijo in v vse dru9 države. Vsaka pošiljatev ' jamčena; _ DA: prodaja zaboje za pošiljaI1'0. "■»i blaga ali živil v staro d o"1 > vino; j DA: prevzema zavitke od šnjih rojakov in iste t°c odpremlja na naslovnike," ! DA: sprejema naročila za moko druge že pripravljene zavi' za Jugoslavijo, Avstrijo, I*8 jo in Nemčijo; _ ^ < DA: prodaja karte za potovanjc stari kraj in od tam sem; -\ DA: prodaja AMERICAN Z*' PRESS Travel čeke in den^ ne nakaznice za vporabo naših državah; DA: opravlja Notarske posle. I KADAR torej rabite postrežbe ! gori navedenih slučajih, se r(j. ! na zanesljivo in dobro znano j ko: j August Kollander j V Slovenskem narodnem do«111' 6419 ST. CLAIR AVE.. Cleveland 3, Ohio j Rojaki v Kanadi tudi lahko Požlj£ j jo denarna in druga naročila Po1 J naše tvrdke. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim v nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti 3Afsmm/ 'flp^AlSCO c = ALUMINUM 'TZ vj - COMBINATION STORM-' Ji^i/^^r;' I" SCREEN WINDOWS- AND ~ fff^SVT - DOORS ARE NOW IN USE ' 1*"" /VVV/ \ ~~ > • You, too can SAVE up to 35% on // ~~ FUEL ... cut down laundry-bills. En-—- ^{W^m joy GREATER warmth with ALSCO. l^^CoiiHE 2222 fTHiMI tSroAjiwiI^rffiaffflffiirat /'*f**t•^Mtffffi** ** dMlEfrwirtiitf Jfl h i\ WBSKw OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. , HE273(