leto XVII 
številka 47 

avgust 2016 




DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! 
Te dni nas je obdalo pravo poletje z vročino, nevihtami in poletnim pišem. Sonce nas sicer vabi v naravo, a se v teh vročih dneh raje hladimo v senci, vodi ali s hladno pijačo. In proste dni vsekakor morate izkoristiti za počitek, sprostitev v družbi družine in prijateljev ali pa enostavno nekje na samem v družbi dobre knjige. Če boste zašli v naravo v naši okolici, pa obiščite tudi naše kamnolome, ki smo jih v tem glasilu obširneje predstavili, saj smo se dotaknili gradnje naših domov. Domov, ki so v preteklosti nudili zavetje, toplino in varnost družinam. To nudijo še danes, a so se bistveno spremenili, predvsem njihova gradnja in materiali, iz katerih so zgrajeni. Čeprav stare hiše največkrat samevajo in so prepuščene času, pa jih v zadnjih letih veliko ljudi tudi obnavlja in ohranja. Stare hiše najdemo tudi v naši občini, zato smo jih nekaj zajeli v naše članke oziroma jih predstavili na zadnji strani glasila. Dom je tam, kjer je ljubezen, kjer je razumevanje in varnost. In to drži še danes. Verjamem, da ste si vsi ustvarili lepe domove, v katerih radi prebivate in ste srečni s svojimi družinami. Veselje in srečo pa lahko delite tudi s sosedi, prijatelji, znanci in sorodniki. Priložnosti za to je v teh poletnih dneh obilo. V sklopu občinskega praznika se namreč odvija veliko prireditev in dogodkov, ki jih lahko obiščete in se družite. Največji bo seveda 15. avgusta, ko bo praznovala cela župnija in z njo vsi občani, ki se bomo ta dan družili in napolnili Pörgo. Z vami bo praznoval tudi krtek Oli, ki vas že sedaj vabi, da ga tudi na ta praznik obiščete. Pa ne samo takrat, vedno. Vedno imamo priložnost, da se družimo, da spoznamo in doživimo kaj novega, drugačnega, da se veselimo z drugimi vseh uspehov in lepih stvari, ki nam jih življenje in naša okolica ponuja. Ob občinskem praznovanju vam vsem želim, da se poveselite s svojimi sovaščani, učenci, ki so uspešno zaključili šolanje, z nagrajenimi občani ter z društvi, ki vsako v svoji vasi skrbijo za svoje centre in združujejo ljudi z raznimi dogodki in praznovanji. Tako v dobri družbi in ob dobri hrani veselo in sproščeno zapolnite svoje poletne dni. 
Danijela Krpič 
glavna in odgovorna urednica 
KOLOFON: INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 47, 4. avgust 2016. Glavna in odgovorna urednica: Danijela Krpič. Uredniški odbor: Mateja Knap, Nino Gumilar, DorisTroha, Tadeja Rajbar, Tatjana Grah, Suzana Farič, Melita Ficko Sapač, Alojz Tuškei. Fotografije v glavah: Danijela Krpič, fotografije na zadnji strani: Danijela Krpič, Nino Gumilar.Grafična priprava, prelom:Tiskarna aiP Praprotnik.Tisk:Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada: 900 izvodov, leto izdaje: avgust 2016. Glasilo ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v občiniga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 80, e-pošta: tajnistvo@obcina-grad.si. Glasilo je dostopno tudi na spletnistrani Občine Grad: http://www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. 
2 : : : : : : : : : : Občina Grad 




16. OBČINSKI PRAZNIK 
Občina Grad praznuje 16. občinski praznik. Praznovanje se je pričelo s 16. julijem in bo trajalo do 21.avgusta. V času občinskega praznovanja se odvijajoštevilne prireditve od športnih, kulturnih, verskih inturističnih prireditev ter raznih praznovanj. Občinabo praznovala občinski praznik 7. avgusta v Kruplivniku. Na slavnostni seji bodo podeljene plakete inpriznanja Občine Grad, nagrade najuspešnejšimučencem Občine Grad in obdarjene bodo materenovorojencev v letu 2015. Svojemu namenu bomopredali na novo asfaltirano cesto Beli križ – Kuftovi.Rekonstrukcija ceste je bila vredna 50.574,12 evrov. 

Največji dogodek pa bo slovesna predstavitev občinske zastave in grba. Občina Grad je v letu 2016 vzpostavila novo celostno grafično podobo občine, katera navzven komunicira z dvema simboloma: občinsko zastavo in občinskim grbom. Občina je namreč dosedaj uporabljala emblem, ki pa ni uradno priznankot simbol Občine Grad, saj grb pripada madžarskiplemiški rodbini Szechy in je kot tak tudi zaščiten.Pojavnost grba v poljubnih različicah, različnih izvedbah, na nepravilen način, zagotovo deluje negativno in je za javno ustanovo skoraj nedopustno.Bili pa smo tudi ena od edinih občin, ki nismo splohimeli svoje zastave, zato smo se v občinski upraviodločili, da zadeve uredimo z vzpostavitvijo celostnegrafične podobe, ki je tudi po heraldiki pravilna.Grb Občine Grad vsebuje obod gradu, ki je simbolnajvečjega grajskega poslopja v Sloveniji. Nad gradom je simbol krone, ki predstavlja plemiško rodbino, ki je bila nekdanja lastnica gradu in posesti. Podgradom se razprostira gričevnata gorička pokrajina,ki je simbolizirana z zeleno barvo in obliko griča. Zeleno polje označuje barvo gozdov, travnikov, polj inpredstavlja neokrnjenost tega območja. Na gričuje simbol križa, ki predstavlja večstoletno tradicijo krščanstva. Modra barva in zelena barva, ki stauporabljeni v grbu skupaj predstavljata sožitje mednebom in zemljo. 


Iz tega sledi tudi oblikovanje zastave. Bistveno izhodišče jev tem, da vsebinsko nadaljuje zasnovo grba: ponazarja preplet elementov iz naše krajine, preplet bujnega zelenja inmoči svetlobe. Zelena je najbolj naravna barva in simbolizira harmonijo. Povezujemo jo z naravo, saj je barva vegetacijein simbolizira življenje, mladost in svežino; tradicionalnopa je tudi izraz miru, zaščite in upanja. Kot barva rastlinjasimbolizira blagostanje.Rumena barva simbolizira sonce, svetlobo in zlato. Rumeno barvo zaznavamo ob soncu in sploh ob vsaki luči, kakor tudiob zrelem sadju in listju, ki dozoreva ob sončni svetlobi, zatoje rumena na sredini zastave.Nova celostna grafična podoba, na čelu s posodobljenimgrbom in zastavo, Občino Grad predstavlja v novi, sveži inurejeni podobi. Spoštujmo oba simbola in bodimo nanjuponosni. 

Ob praznovanju se ozremo malo v preteklost, tehtamo sedanjost in usmerjamo pogled v prihodnost. Vedno je zanimivo načrtovati in modrovati, kako nam pravzaprav kaže.Prav je, da smo občani seznanjeni z dogajanji v občini. V vsakem poletnem obdobju pričakujemo spremembo vremenskih danosti in med drugim ugotavljamo, da tudi v naravini popolnih zakonitosti. Iz slednjega se učimo, da si naravene moremo podrediti, ampak se moramo vsakodnevno prilagajati njenim zakonitostim in danostim. Podobna slika seodvija tudi na področju lokalne samouprave. Cilji, potrebe inželje so mnogokrat večji, kot jih v danem trenutku ponujajorealne možnosti in seveda tudi materialne danosti. 
  Občina Grad  : : : : : : : : : : 3 





STANISLAV KEREC 

Življenje vsakega posameznika je pomembno. Nekatera na nas vplivajo bolj, nekatera manj. Obstajajo pa ljudje,ki v nas pustijo velik, neizbrisan pečat. Ljudje, ki se trudijoza lepši in boljši jutri. V vaseh Kruplivnik in Radovci je koteden izmed pobudnikov in ustanoviteljev marsikateregaprojekta bil Stanislav Kerec. 

Stanislav je rojen 5. 12. 1964. Otroška leta je preživljal skupaj s sestrama in bratom v Kruplivniku 82. Le-ti so kasnejeodšli od doma in si drugod spletli svoja gnezda, Stanislavpa še danes skrbi za svojo domačijo oz. ekološko kmetijo.Občasno mu na pomoč priskoči še mama, kolikor je le v njeni moči.Kot je že omenjeno, je bil Stanislav zelo aktiven član pri raznih projektih, dogodkih, praznovanjih… Bil je ustanovitelj in predsednik Športnega društva Radovci, ravno takotudi ustanovitelj Društva za razvoj in promocijo turizma občine Grad »Skouriš«. Bil je tudi svetnik občine Grad že od ustanovitve občine in to funkcijo opravlja še danes.V tem času je bil tudi član Odbora za kmetijstvo, turizem in šport. Poleg vseh službenih in ostalih obveznosti je našel čas za sodelovanje pri takratni prireditvi »Noččarovnic«, pred leti pa se je tudi izkazal kot eden izmedorganizatorjev »Borovega gostüvanja«. Nosi tudi številne zasluge za razvoj vasi Kruplivnik, kot sta asfaltiranjecest, izgradnja vodovoda, izgradnja nadstreška vežice in zvonika na pokopališču.Stanko pa pravi, da najraje preživlja čas, kolikor mu zdravje le dopušča, ob skrbi za svojo trto v neposredni bližinisvoje domačije. 
Mislim, da lahko v imenu vaščanov Kruplivnika in Radovcev trdim, da smo veseli in ponosni, da imamo v svoji sredini človeka, na katerega se lahko obrnemo, če naletimo na oviro, kar se tiče določenih potreb in interesov v vasi.Želimo mu veliko zdravja in uspehov tako na poslovnikot osebni poti.
S Stanislavom sem se pogovarjala Tadeja Rajbar 


30 LET ŠD RADOVCI 
Začetki igranja nogometa segajo vse tja do tistih časov,ko so nogometaši pridobivali svoje prvo nogometno znanje na domačih dvoriščih in v bližnjih gozdovih pri Laseku,kjer so bili izvedeni prvi mali derbiji.Izgradnja nogometnega igrišča sega že v leto 1986, ko sood tedanja lastnika Gaber Jožeta in Pavle pridobili prvozemljišče za izgradnjo le-tega. Že jeseni 1986 se je tako začelo tudi s tekmovanjem v ligi malega nogometa občineMurska Sobota. Prvo ekipo so sestavljali naslednji člani:Hajdinjak Jože in Franc, Baša Štefan, Melin Miran, KerecBranko in Stanko, Husar Bojan, Sukič Alojz in Ficko Marjan.Duhovni vodja ekipe je bil Melin Elemir, moštvo je treniralŠpilak Franc, materialno pa sta ekipo podprla z nakupomprvih dresov in trenerk Car Evgen in Vogrinčič Franc. Čez čas 
6 : : : : : : : : : : Občina Grad 




Pomembna pridobitev v zadnjih desetih letih je pravgotovo tudi izgradnja in pozneje tudi nadgradnja terobnova nadstreška ob igrišču, kateri služi kot prostorob raznih priložnostih, ki se odvijajo. Ob sodelovanjuPGD in ŠD, Vaške skupnosti ter ob pomoči sponzorjevpa je bilo izgrajeno tudi igrišče za odbojko na mivki, nakaterem najdejo miren prostor predvsem mlajše generacije. Veliko dobre volje in prostega časa pa je sevedabilo vloženega tudi v sanacijo plazu in novo ureditevšportnega centra. Zadnja večja sanacija plazu je bila izvedena leta 2013 ob veliki finančni podpori občine Gradin s sredstvi, pridobljenimi na Noči čarovnic. Tako imaobjekt ponovno lep, sodoben izgled.Tudi v zadnjih letih je ŠD Radovci eno pomembnejših društev, ki deluje v okviru vasi. Tako je organizatoroziroma soorganizator različnih prireditev kot so Praznovanje dneva žena, Postavitev mlaja, Noč čarovnicoziroma Noči gračkoga zmaja. Prav tako pa je športnicenter stičišče različnih nogometnih srečanj, turnirjevin tekem v ligi.Tudi v prihodnje bomo težili k še nadaljnjemu razvojudruštva v vseh pogledih. Ob tem pa nikakor ne smemopozabiti, da bo le-to mogoče z dobrim medsebojnimsodelovanjem z vseh strani, finančno, predvsem pa zmoralno podporo vsakega posameznika in z obilicozdravega duha vseh, ki kakorkoli strmijo k boljšemu inlepšemu ter gredo v toku s sodobnim časom. Tako bo vprihodnje ena prvih investicij v okviru objekta izgradnjaWC-jev in tušev za potrebe društva, za kar so prva delaže v teku. Vsled zgoraj navedenemu lahko samo dodam, da boobčinsko priznanje samo še korak več k prizadevnostičlanov in vseh, ki so kakorkoli bili in so povezani s športnim društvom. 
Po zbranih podatkih zapisala Suzana Farič 


20 LET ŠD VIDONCI 
Člani ŠD Vidonci letos praznujemo okroglo obletnico delovanja društva in sicer 20 let. Dve desetletji delovanjadruštva bomo proslavili 13. avgusta s kulturnim programom, nogometnim turnirjem in zabavo s plesom v Športnem centru Vidonci. Leta 1996 se je v vasi porodila ideja o ustanovitvi športnega društva in tako je bil 16. februarja 1996 na ustanovnem zboru sprejet sklep o ustanovitvi Športnegadruštva Vidonci. Idejni vodja ustanovitve društva je bilRobert Kuzmič, ki je vsa leta tudi predsednik ŠD Vidonci.Čeprav se je izselil iz domačega kraja in nekaj let živel z družino tudi v Rusiji, ni pozabil na domači kraj in domačedruštvo.Vsa leta delovanja društva je vestno pomagal prirazvoju društva in izgradnji športnega centra, predvsem pri pridobivanju finančnih sredstev.Ob ustanovitvi društva smo si člani zadali drzne, a izvedljive cilje: 
• 
zgraditi sodoben športni center, ki bo služil svojemunamenu in bo v ponos celotni skupnosti, še posebno pa zanamcem, 

• 
sestaviti, vzgojiti in motivirati kvalitetno in uspešnoekipo malega nogometa, sestavljeno v glavnem iz domačih igralcev - članov društva, 

• 
včlaniti v svoje vrste tudi starejšo populacijo, ter si takopridobiti ugled in priljubljenost v domači in okoliških vaseh, 

• 
vzgajati podmladek v športnem in poštenem duhu, jihnavajati na obveznosti ter prednosti druženja v okvirudruštva in tudi izven. 


Danes ponosno ugotavljamo do smo vse te cilje uresničili
oziroma presegli.
Poleg ciljev pa smo si zadali tudi naslednje dejavnosti:

• mali nogomet na travi s tremi selekcijami: člani z nastopanjem v Občinski ligi malega nogometa Puconci,veterani in pionirji, 
• organizacija športnih prireditev izven tekmovanja v ligi(nogometni turnirji, mednarodna srečanja, prijateljsketekme, ipd…) 
• organizacija družabnih iger in zabav, • organizacija srečanj in izletov, 
• rekreacija in druženje vaščanov ter prijateljev društva. 
Vse te dejavnosti smo v svojih letih delovanja uspešnoorganizirali in izvedli.Športni center Vidonci je bil podrobneje predstavljen vlanskem občinskem glasilu ob občinskem prazniku, zato sledi le nekaj najpomembnejših dogodkov:
• 
1996 – gradnja igrišča ob glavni cesti Vidonci – Kovačevci 

• 
1998 – začetek igranja malega nogometa na izgrajenem igrišču

• 
2000 – gradnja večnamenskega prostora s slačilnicami, ki je dobil končno podobo leta 2004 


8 : : : : : : : : : : Občina Grad 









ki sta vrtala, sta bila z vrvjo privezana za drevo, velikokratpa tudi ne. Miner je prav tako imel vrv okrog pasu in jemoral še hitro plezati, ko je miniral.Nevarnost so bile tudi poškodbe rok in nog, saj rokavicin druge zaščitne opreme niso imeli. Pri miniranju je bilavelika nevarnost padanja kamenja, zato so se moraliumakniti vsaj 200 metrov od mesta miniranja. Nevarnost je bila tudi pri nalaganju kamnov na vozove, saj je kamen lahko padel na noge in jih zdrobil ali pa stisnilroke in prste. Žal so se ob takih nevarnih delih dogajale tudi nesreče. Danes Žökšov-Ropošev in Štamparov kamnolom pričajo 
o nekdanji kamnoseški obrti - pridobivanju kamna. Štamparov kamnolom je od leta 2004 zaščiten kot naravnavrednota in namenjen turističnim ogledom. V njem sopo miniranju ostale visoke stene kamnoloma, ki obdajajonjegovo dno, čez rob kamnoloma pa curlja voda, ki pozimiustvari pravi mali ledenik. Zanimivo je, da sta oba kamnoloma del nekdanjega kraterja vulkana, vsak na eni strani.V bazaltnem tufu pa se skrivajo minerali olivina. In ker sevulkanski kamnini v kamnolomih razlikujeta, se ju splačaogledati oba. Spoznali boste vulkansko kamnino, posedelina klopeh, ki so lično postavljene za vse obiskovalce, in sespomnili težaškega dela kamnosekov, ki so v preteklosti ročno trgali kamen za gradnjo domov. 
Danijela Krpič 


TUČENJE CIGLA 
Moja sogovornica I. D. iz Radovec se je ob mojem povabiluna razgovor o izdelavi opeke nekoč prav posebno pošalila,češ, kaj pa je to dandanes pomembno. Pa vendarle sem tudi sama na koncu najinega pogovora lahko ugotovila,da to delo stopa že krepko v preteklost. Pa vendarle jetudi takšno delo bilo dokaz, da so se ljudje znali poveseliti, si priskočiti na pomoč in tako odgnati tegobe, ki jihje prinašalo takratno življenje. Namreč denar zdaleč nibila najpomembnejša vrednota.Sam pogovor sva načeli s samo pripravo materiala, ki je bil za končni izdelek izrednega pomena. Zemljo, ki so jo rabili pri izdelavi opeke, so nakopali že jeseni. Prvo opravilo, ki ga je bilo za tovrstno delo potrebno narediti spomladi, je bila priprava osnovnega materiala. Le-ta je moralbiti dobro pripravljen. To pomeni, da so morali dodobrapretlačiti zemljo in vodo tako, da se je le ta morala dobrodržati skupaj. Material so pripravljali ročno z uporaboorodja in to največkrat moški. Majster, ki je imel pri tem opravilu posebno mesto in delo, je najprej preveril, če je sam material primeren. Sogovornica je pripomnila, da ješe kako znal okarati delavce, ki so pripravljali material, čeje le ta bil premehak. Tako dobro pripravljen material so dajali v posode, tako imenovane »modle«. Iz »model« so narejeno opeko dali na večjo ravno površino, kjer se je sušila, tudi do nekaj dni. To opravilo so največkrat prevzele prav ženske. To opravilo je moralo biti zelo dobro opravljeno, saj je opeka morala imeti dobro vidne in opazne robove. Če si namreč bil pri tem opravilu nenatančen, se je zgodilo, da opeka ni imela vidnih vogalov. Potrebno pajo je bilo vsake toliko časa obračati z ene na drugo stran.Ni bilo redko, ko jim je ponagajalo tudi vreme, saj se jeob daljšem obdobju slabšega, deževnega vremena lahkozgodilo, da je opeka raztekla. Po nekaj dneh so jo zlagali v tako imenovane »oslice«. Tako zloženo opeko so pustilivse do jeseni, da se je lepo posušila.Jeseni, po navadi po veliki maši, so iz teh manjših oslicnaredili veliko oslico, jo zamazali z blatom, da ne bi uhajal 


Kamnolom bazaltnega tufa danes (foto: D. Krpič) Tučenje cigla v Radovcih okrog leta 1965 (foto: arhiv D. Dervarič) 
16   : : : : : : : : : : Občina Grad 



























OSTALE KOŠNJE            
• 
Grad: pred občinsko stavbo, Pörga, parcela za Hülom, okrog igri-šča NK Grad, okrog Vulkanije, črpalke, pralnice, sesalca, pločnik,Grad-Beli križ, Serpentina, Kreft ovinek, stara šola, Kamnolom,parcela Grad 4,

• 
Dolnji slaveči: Pütarov mlin, kolesarsko počivališče,

• 
Motovilci: rastlinska čistilna naprava, rezervoar RČN, ob električnih omaricah, Mlaka, 

• 
Kruplivnik: Beli križ,

• 
Radovci: kolesarsko počivališče,

• 
Vidonci: zbirni center Vidonci, 

• 
Kovačevci: ekoremediacija,

• 
košnja lokalnih cest, okrog smernikov, tabel, prepustov, mostov, cestnih kap vodovoda (ventili)… 



VZDRŽEVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA 
• okrog vseh vodnih objektov se kosi in ureja,
• 
izgradnja vodovodnih priključkov,

• odprava napak na vodovodnih omrežjih in zgradbah – nujno delo tudi izven delovnega časa (popoldne, vikendi, prazniki), 

• 
popis vodovodnih števcev. 


VRTINE – čiščenje in vzdrževanje
• 
Grad 1 (zamenjava črpalk),

• 
Grad 2 (priklop vrtine, zaradi suše, defektov… pogon na agregat)

• 
Dolnji Slaveči,     

• 
Kruplivnik. 



VODOHRANI – čiščenje in vzdrževanje 
• 
Grad 1, Grad 2 - 1 x mesečno izpiranje vodohranov (vodohran ima dva prekata),

• 
Motovilci, 

• 
Radovci. 



PREČRPALIŠČE – čiščenje in vzdrževanje 
• 
Grad 1, Grad 3 

• 
Dolnji Slaveči 1, Dolnji Slaveči 2,   

• 
Vidonci. 



REDUCIRNI JAŠKI – vzdrževanje 
• 
Grad »Štraus«, Grad »Mešič«                            

• 
Vidonci »Mesarova graba«, Vidonci »Strmec«,                          

• 
Radovci »pod igriščem«         

• 
Kruplivnik »Šoštarič«, Kruplivnik »Azola«, Kruplivnik »Gergaš«,Kruplivnik »staro radovsko igrišče«, Kruplivnik »Škaper«. 




VZDRŽEVANJE KANALIZACIJE MOTOVILCI 
• 
pogosto čiščenje črpalk na rastlinski čistilni napravi in njihovazamenjava,

• 
razna druga dela na čistilni napravi in ob njej, 

• 
izgradnja kanalizacijskih priključkov. 



OSTALE VZDRŽEVALNE STORITVE 
• 
strojni izkop jarkov, planiranje bankin, čiščenje propustov,

• 
poravnava - navoz zemlje od izkopa vodovodnih omrežij,

• 
vstavljanje betonskih cevi in kanalet,

• 
košnja bankin 3 in 4 rez ali pa še več rezov na lokalnih cestah,

• 
sanacija manjših zdrsov zemlje na cesto,

• 
postavitev raznih tabel (prometna signalizacija, »zbirno mestoObčina«, »pri Vulkaniji glede EU projekta«),

• 
rezanje obcestnih vej,

• 
manjša vzdrževalna dela na pokopališčih in mrliških vežicah (zamenjava pipe, postavitev ograje, klopi…), 



• 
ulična razsvetljava Grad in Motovilci,

• 
večkrat letno pobiranje smeti ob lokalnih cestah in praznjenje košev za smeti, 

• 
razna vzdrževalna dela v občinski stavbi in v stavbah, ki so v občinski lasti (stara šola, Pütarov mlin, Zbirni center Vidonci….),

• 
čiščenje in popravilo strojev režijskega obrata, 

• 
čiščenje in popravilo pralnice in sesalca. 



ZIMSKO VZDRŽEVANJE 
• 
pluženje in posipavanje treh lokalnih cest, avtobusnih postajališč, pri OŠ Grad in vrtec, zdravstveni dom, bencinska črpalka,proti grajskemu poslopju in pred njim, zbirni center Vidonci inpločniki. 

• 
dobava in razvoz sipine in soli za vaške ceste. 



OSTALA DELA 
• 
različna dela za prireditev Noč gračkoga zmaja,

• 
razna dela za občinski praznik,

• 
izdelava stopnic za garderobo v kulturni dvorani pri Gradu,

• 
novoletno okraševanje pri Gradu, postavitev jelke,

• 
izobešanje zastav za državne praznike v Pörgi,

• 
urejanje v Pörgi: pobarvale so se klopi in zamenjala se je lesenaograja,

• 
rezanje žive meje za Velko mešo,

• 
prevoz in postavljanje šotorov, pagod, odra in miz,

• 
čiščenje cerad šotorov in pagod,

• 
pometanje cestišč in pločnikov, 

• 
ureditev rož, nasadov na javnih površinah. 


Mihaela Žökš, 
strokovna sodelavka za družbene dejavnosti 


VESELI DOGODKI 
V prvi polovici leta 2016 je življenje svojim staršem obogatilo sedem otrok. Živi, Pii in Steli so se pridružili še Vid,
Lea, Rok in Julija.
Naj bodo svojim staršem največje bogastvo in smisel
življenja. Seveda pa upamo, da se jim bo v tem letu pridružilo še več novorojenčkov. 

Povabili pa smo tudi vse pare, ki so se poročili in vsaj eden
prihaja iz naše občine, da se predstavijo v našem glasilu.
Pare, ki so se vabilu odzvali, vam predstavljamo in jim na
njihovi skupni poti želimo veliko ljubezni, spoštovanja in
medsebojnega razumevanja. 

Danijela Krpič 
42 : : : : : : : : : : Občina Grad 



DANIJELA IN DEJAN 


30. aprila 2016 sva se poročila Danijela Santl iz Vidonec in Dejan Pintarič iz Pečarovec. Po desetih letih skupnega življenja sva se odločila,da svojo ljubezen potrdiva s poroko. Najina sreča je bila podvojena,saj sta naju spremljala najina otroka Larisa in Žan. Civilna poroka jepotekala v grajski poročni dvorani na gradu pri Gradu. Nevestina pričaje bila Marija Kerec, ženinova pa Zlatko Pintarič. Nato smo se odpraviliv cerkev Marije Vnebovzete, kjer sva si večno ljubezen obljubila še predBogom. V cerkev sta naju popeljala hčerka Larisa in sin Žan, ki sta predoltar ponesla poročna prstana in poročno svečo. Na poti skozi življenjenas bo spremljala poročna sveča in lepe želje najinih svatov. Slavje smonadaljevali v gostišču Čarda, od koder smo se odpravili v Vidonce na naš skupen dom. 
Danijela in Dejan z Lariso in Žanom 

JASNA IN ARMIN 
Lepe trenutke in srečo sedaj deliva skupaj že šest let. Ker pa je poroka nekaj, kar izrazi skupno ljubezen in povezanost med nama, svase odločila za ta lep korak. Tudi leto 2016 nama je bilo naklonjeno zdatumom. Velik pomen nama je dal 14. maj, kajti pred šestimi leti sva se 14. maja spoznala, pred tremi leti sva se 14. maja zaročila in letossva se 14. maja tudi poročila.Civilni del poroke je bil v Beltincih v gradu, kjer sva si Jasna Tratnjek iz Beltinec in Armin Celec iz Dolnjih Slaveč rekla da. Cerkveni del pa jepotekal v katoliški cerkvi v Beltincih. Ker je Jasna zaposlena v slovenski vojski, sva se odločila za vojaška župnika g. Muhiča in g. Ernišo.Nepozaben je bil tudi prihod iz cerkve, kjer naju je pričakala gardaslovenske vojske. Za nama je lep in nepozaben dan, ki sva ga preživelaz družino in prijatelji. 
Jasna in Armin 

KSENIJA IN GREGOR 
Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje,
predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo,
toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen.
(Henry van Dyke) 

Tudi najina ljubezen je neskončna, zato sva se odločila, da jo potrdivapred Bogom in vsemi navzočimi. Ksenija Duh iz Otovcev in Gregor Ferkoiz Vidoncev sva stopila na skupno življenjsko pot 9. julija 2016. Nevestina priča je bila Vitoslava Bencik, ženinova pa Mateja Pertoci. Civilnidel poroke je potekal v dvorani gradu Grad, poročni obred pa v cerkviMarije Vnebovzete pri Gradu. Slavje se je nadaljevalo v gostišču Verbanv Tropovcih. Naredila sva pomemben korak v najinem življenju, postalasva mož in žena in s tem še bolj povezana ter predana drug drugemu. 
Ksenija in Gregor 
  Občina Grad  : : : : : : : : : : 43