Javna služba v sadjarstvu Poročilo strokovne naloge Selekcija lupinarjev - 2018 Anita SOLAR Ljubljana, julij 2019 Naročnik in financer strokovne naloge Selekcija lupinarjev v okviru izvajanja Javne službe v sadjarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Izvajalci Javne službe v sadjarstvu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS ZAVOD MB) – pečkarji in koordinacija Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – hruška Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – jablana in koordinacija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - Zavod GO) – koščičarji in kaki Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – breskev,nektarina, marelica, češnja in sliva Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – kaki Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – lupinarji in jagodičje Podizvajalec Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – oreh, leska in kostanj Nosilci za posamezno sadno vrsto: Biserka Donik Purgaj mag. inž. hort. (KGZS ZAVOD MB) – jablana Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) - kaki dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj dr. Matej Stopar (KIS) – kaki, koordinacija Javne službe v sadjarstvu dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica Uredil dr. Jože HLADNIK Fotografija na naslovnici dr. Anita SOLAR Izdajatelj Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2019 Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v sadjarstvu, https://sadjarstvo.javnesluzbe.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=301705728 ISBN 978-961-94752-4-9 (pdf) Kazalo vsebine OREH ........................................................................................................................................................ 4 Kolekcijski nasad Maribor, 1997 – 2011 .......................................................................................... 4 Počehova pri Maribor 1980-1990 ................................................................................................. 10 Kolekcijski nasad Maribor, 2013-14 in 2016-17 ............................................................................ 13 KOSTANJ ................................................................................................................................................ 14 Različne lokacije ............................................................................................................................ 14 Kolekcijski nasad Maribor, 2014 - 2017......................................................................................... 16 3 OREH dr. Anita Solar (BF) Kolekcijski nasad Maribor, 1997 – 2011 Preizkušali smo preselekcionirane genotipe Č 2/6, 6/7, 5/3, 6/4, 2/1; NH 2/9, 5/3, 12/6, 2/1, 5/8, 9/10, 13/8; Osrečje, Pukšič, MA 2/1, Jarc, PH 24/4, 26/6, 31/3; TE 7/6, 10/16, 6/18, 8/15, 9/13; T 15/1, 15/12, 17/13, 17/20, 4/7, 8/7, 16/7, 7/6; križanca ExP-8 in 13; sejanca G-120-17, G-139-32, Ps-3 in 7 v primerjavi s standardnimi sortami Franquette, G-139, Elit in Parisienne. Posebne vremenske razmere v začetku leta, ko so si sledili nadpovprečno topli zimski meseci, izjemno mrzel marec ter neobičajno topel april, so povzročile, da so vse sorte vzbrstele v izjemno kratkem časovnem intervalu, med 16. in 23. aprilom (preglednica 1). Najzgodnejši je bil genotip NH 13/8, najpoznejša pa standardna sorta Elit. Odstopal je samo genotip T 16/7, ki je odgnal šele 3. maja. V primerjavi s preteklimi leti so se na neobičajne vremenske razmere najbolj odzvale pozne sorte, ki so odgnale do enega tedna bolj zgodaj kot običajno, pri zgodnejših sortah pa je bil čas brstenja podoben kot zadnja leta. Nadpovprečno toplo vreme, ko so v Mariboru srednje dnevne temperature v drugi in tretji dekadi aprila za več kot 5 oC presegle dolgoletno povprečje, je povzročilo, da je cvetenje orehov nastopilo le nekaj dni po brstenju. Količina cvetov ni bila prav obilna, največ ženskih sta imela genotipa NH 2/9 in NH 5/3. Razmeroma malo je bilo tudi moških socvetij, pri nekaterih genotipih se niti niso razvila (ocena 1). Sredi maja so se srednje dnevne temperature za 0,2 oC spustile pod dolgoletno povprečje, padlo je tudi trikrat več dežja kot običajno. Ob tem je prišlo do izdatnega odpadanja cvetov in mladih plodičev in tudi pridelek ni bil obilen: največjega, 15,3 kg/drevo, smo zabeležili pri genotipu NH 5/8, sledil je genotip NH 13/8 z 10,6 kg/drevo, medtem ko genotipi Osrečje, TE 7/6 in T 7/6 sploh niso rodili. V skupini mlajših dreves je z 2,1 kg/drevo nekoliko izstopal križanec med sortama Elit in Petovio (EP-13 oz. APO-13). Izmed proučevanih genotipov samo drevesa NH 5/8 po bujnosti in izmerjenem obsegu debla presegajo standardno, bujno rastočo sorto G-139. Bujno rastejo tudi genotipi NH 13/8, PH 24/4, T 8/7 in T 7/6. Najbolj intenziven prirast mladik smo zabeležili pri genotipih Pukšič, MA 2/1, TE 9/13, T 16/7 in APO-17. Drevesa zgodnjih genotipov Osrečje, MA 2/1, APO-8, T T 16/7, 8/15, T 17/20 in T 4/7 so v mrzlem marcu utrpela poškodbe lesa. V maju so se pokazale posamezne, tanjše ali tudi debelejše suhe veje, ki so se čez leto zelo bujno obrasle. Tekom leta in spomladi 2019 smo številne in bujne lanskoletne poganjke nekoliko razredčili in poskusili na novo oblikovati krošnje. Nasad je bil redno škropljen s pripravki proti bakterijski pegavosti ter listnimi gnojili in v kritičnih obdobjih tudi z bio-stimulatorji, kot so alge in aminokisline. Zato je bilo zdravstveno stanje listov in mladik kljub obilnemu deževju v maju, ko je bila vegetativna rast najbolj intenzivna, solidno. Glivično pegavost smo v nekoliko večjem obsegu zasledili na listih genotipov Osrečje, Pukšič, PH 24/4, TE 9/13, APO-8, APO-17 in APO-3, pa tudi na mladih drevesih standardne sorte Elit. Plodovi, ki so po intenzivnem zgodnjem odpadanju ostali na drevesih, so bili skoraj v vseh primerih zelo zdravi, k čemur je v veliki meri prispevalo daljše sušno obdobje v juniju in juliju. Bakterijska črna pegavost orehov se je tako na plodovih kot mladikah pojavila bolj izjemoma. Tudi populacija orehove muhe je bila zmerna. Pri najbolj občutljivem genotipu, PH 24/4 je bilo napadenih preko 90 % plodov, pri zgodnjem standardu, sorti G-139 in genotipu APO-3 je bilo takih plodov 46 oz. 42 %, 14 genotipov je imelo popolnoma zdrave orehe, pri drugih pa je bilo napadenih od 0,9 do 26 %. 4 Prvi plodovi so dozoreli konec druge dekade septembra, ko se je končalo vroče in sušno obdobje z močnim sončnim obsevanjem, ki je trajalo od avgusta dalje in je zadrževalo procese zorenja. Glavnina orehov je dozorela v hladni tretji dekadi septembra in v začetku oktobra. Najpoznejši genotipi, npr. NH 5/8, Nh 12/6, NH 13/8, PH 31/3 in TE 9/13 so zoreli še vse do sredine oktobra. Pomološko analizo plodov smo opravili pri 34 genotipih in štirih standardnih sortah. Največje in najtežje orehe v luščinah sta imela genotipa NH 13/8 (22,5 g) in PH 31/3 (21,5 g) z izplenom jedrc 38,7 oz. 38,1 % (preglednica 2). Vsi proučevani genotipi so po masi plodov presegli standardno sorto Elit z 8,8 g. Lažje orehe od 10 g je imelo še šest drugih genotipov. Po izplenu jedrc so bil najbolj zanimivi genotipi APO-13 s 55,4 %, NH 12/6 z 52,7 %, APO-8 z 51,3 % in Č 5/3 s 50,0 %. APO-13 in APO-8 sta imela popolnoma gladko in tudi tanko luščino (ocena 8 oz. 1,2 mm). Na drugi strani sta po zelo hrapavi in razbrazdani luščini izstopala genotipa NH 9/10 in TE 10/16 (ocena 5,5). Najdebelejšo luščino (2,5 mm) so imeli orehi genotipa TE 8/15. Obe polovički luščin sta bili samo pri genotipu Č 5/3 nekoliko slabše spojeni (ocena 6), pri vseh drugih pa je bila spojenost luščine na šivu solidna do zelo dobra. Pri luščenju so se jedrca najbolje ločila od luščine in od jedrnih pregrad pri genotipu TE 8/7 ter standardni sorti Parisienne. Ločljivost jedrca je bila tudi pri drugih akcesijah dobra. Genotipi T 16/7, APO-17, APO-3 in APO-7 ter standardni sorti Elit in Franquette so imeli zelo svetla jedrca (ocene 8). Najtemnejša, rjavkasta jedrca pa smo opazili pri genotipu NH 5/3. 5 Preglednica 1: Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2018, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2011 Sorta oz. tip Vrh cvetenja Rodnost Habitus Zdravstveno stanje (1 - 9) Rastna doba ocena Prirast Obseg ocena Xanthomonas (datum) moški cvet ženski cvet Gnomonia (1-9) Pridelek ocena debla (1 - 9) leptostyla ar.pv.juglandis (g/drevo) (1 - 9) (cm) začetek konec datum ocena datum ocena list plod plod pogank Franquette(s)** 21. 4. 16.10. 24. 4. 3 3. 5. 3 6 4175,0 2 71,0 8 7 8 8 8 G-139 (s) ** 19. 4. 17.10. 26. 4. 6,5 26. 4. 3 5 537,5 2 132,3 7 8 8 8 Č 2/6 *** 20. 4. 2. 11. 24. 4. 3 3. 5. 2 3 220,0 2 93,0 4 8 8 8 8 Č 6/7 *** 20. 4. 28.10. 26. 4. 5 28. 4. 2 2 670,0 3 98,5 4 7 8 8 8 NH 2/9 *** 18. 4. 6. 11. 25. 4. 6 26. 4. 6 5 1567,5 3 83,5 7 7 8 8 8 NH 5/3 *** 18. 4. 7. 11. 25. 4. 6 25. 4. 6 5 2600,0 5 92,5 8 7 8 7 8 NH 12/6 *** 18. 4. 2. 11. 25. 4. 5 30. 4. 3 4 6742,5 3 95,5 8 7 8 8 8 NH 2/1 *** 19. 4. 25.10. 24. 4. 3 30. 4. 3 4 230,0 3 103,3 8 8 8 8 8 Č 5/3 *** 18. 4. 7. 11. - 1 29.4. 3 2 1050,0 5 104,0 2 8 8 8 8 NH 5/8 *** 17. 4. 8. 11. 26. 4. 4 29. 4. 3 7 15305,0 4 136,0 8 7 8 8 8 NH 9/10 • 19. 4. 16.10. 24. 4. 2 27. 4. 2 2 32,0 3 103,3 3 7 7 7 8 Č 6/4 • 19. 4. 27.10. 21. 4. 2 3. 5. 2 3 10,0 5 73,3 3 7 8 8 8 Osrečje • 19. 4. 25.10. - 1 - 1 1 - 6 77,5 3 6 - - 6 Č 2/1 •• 21. 4. 3. 11. 23. 4. 3 3.5. 4 5 6580 3 69,0 3 7 7 8 8 NH 13/8 •• 16. 4. 16.10. 21. 4. 3 28. 4. 2 6 10560,0 4 100,3 8 7 8 8 8 Pukšič •• 19. 4. 5. 11. - 1 27. 4. 2 2 180,0 8 9,5 2 6 8 8 8 MA 2/1 •• 20. 4. 27.10. - 1 2.5. 2 2 230,0 8 84,5 2 8 7,5 7,5 8 Jarc ••• 21. 4. 3. 10. 25. 4. 3 25. 4. 2 4 1460,0 3 55,0 5 7 8 8 8 PH 24/4 ♦ 19. 4. 15.10. 24. 4. 5 28. 4. 2 2 35,0 2 91,3 7 6 8 8 8 PH 26/6 ♦ 17. 4. 20.10. 23. 4. 4 29. 4. 3 2 193,3 5 73,8 8 7 7,5 7,5 8 PH 31/3 ♦ 18. 4. 16.10. 24. 4. 5 26. 4. 3 2 1840,0 4 78,7 6 7 8 8 8 TE 7/6 ♦ 19. 4. 5. 11. 23. 4. 2 - 1 1 - 3 84,3 7 7 - - 8 TE 10/16 ♦ 20. 4. 30.10. 23. 4. 2 30. 4. 3 2 225,0 6 64,0 7 7 7 7 8 TE 6/18 ♦ 22. 4. 15.10. - 1 30. 4. 2 2 110,0 2 83,0 8 7 8 8 8 TE 8/15 ♦ 21. 4. 23.10. - 1 1. 5. 2 2 326,0 6 68,5 5 8 8 8 8 TE 9/13 ♦ 20. 4. 16.10. 25. 4. 3 29. 4. 2 4 1595,0 7 74,0 7 6 8 8 8 Franquette (s) ♦ 18. 4. 15.10. - 1 6. 5. 4 5 3290,0 2 59,0 7 7 8 8 8 6 Preglednica 1 (nadaljevanje): Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, 2018, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 – 2011 T 15/1 ♦♦ 21. 4. 31. 10. 26. 4. 2 30. 4. 2 4 675,0 4 62,0 7 7 8 8 8 T 15/12 ♦♦ 21. 4. 15. 10. 25. 4. 2 1. 5. 2 3 1517,5 6 63,8 7 7 8 8 8 T17/13 ♦♦ 20. 4. 4. 11. 24. 4. 3 1. 5. 3 4 1617,5 4 55,5 8 7 8 8 8 T17/20 ♦♦ 20. 4. 2. 11. 25. 4. 2 29. 4. 2 1,5 10,0 6 66,2 3 7 7 8 8 T 4/7 ♦♦ 21. 4. 18. 10. - 1 3. 5. 2 2 50,0 5 67,8 3 7 8 8 8 T 8/7 ♦♦ 21. 4. 6. 11. 27. 4. 2 1. 5. 2 4 1980,0 5 83,5 7 7 8 8 8 T 16/7 ♦♦ 3. 5. 12. 11. - 1 29. 4. 2 2 430,0 8 72,3 4 8 8 8 8 T 7/6 ♦♦ 19. 4. 5. 11. 23. 4. 2 - 1 1 - 3 84,3 7 7 - - 8 Parisienne (s) ♦♦ 19. 4. 16. 10. 25. 4. 5 1. 5. 4 5 840,0 4 63,0 8 7 8 8 8 Elit (s) ♦♦ 23. 4. 15. 10. 1. 5. 3 1. 5. 3 3 370,0 2 51,0 7 6 8 8 8 APO 8 (EP-8) ◊ 21. 4. 29. 10. 25. 4. 2 28. 4. 3 4 1327,5 3 54,7 8 6 8 8 8 APO 13 (EP-13 ◊ 18. 4. 17. 10. 27. 4. 2 29. 4. 4 5 2117,5 2 56,0 8 7 8 8 8 APO 17 (G-120-17) ◊ 19. 4. 16. 10. - 1 3. 5. 3 1,5 190,0 7 46,0 7 6 8 8 8 APO 32 (G-139-32) ◊ 18. 4. 16. 10. 24. 4. 4 26. 4. 4 4 460,0 4 51,8 8 7 8 8 8 Elit (s) ◊ 23. 4. 15. 10. 27. 4. 4 6. 5. 4 3 210,0 3 39,5 7 6 8 8 8 APO 3 (Ps-3) ■ 20. 4. 15. 10. 25. 4. 4 1. 5. 4 4 35,0 3 45,6 7 6 8 8 8 APO 7 (Ps-7) ■ 20. 4. 3. 11. - 1 7. 5. 2 2 56,0 3 39,5 7 7 8 8 8 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, •• - sajeno 1999, ••• - sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊ - sajeno 2008, ■ - sajeno 2011; / - ni podatka; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 7 Preglednica 2: Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha, MB/VIII, v letu 2018 Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva kože Sorta oz. tip ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca (1- jedrca (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1-9) (mm) šivu (1-9) 9) (1-9) Franquette (s) ♦ 41,0 34,1 33,2 13,2 6,1 46,21 7,0 1,3 7,0 8,0 8,0 “Elit” (s) ♦♦ 31,7 27,9 31,3 8,8 3,6 40,91 8,0 1,3 8,0 8,0 7,5 “Parisienne” ♦♦ 36,2 31,2 24,2 10,8 5,6 51,85 7,5 1,3 8,0 8,5 7,5 Č 2/6 *** 34,2 31,6 33,8 11,4 4,6 40,35 8,0 1,7 7,0 8,0 7,5 Č 5/3 *** 38,0 33,1 34,1 11,0 5,5 50,00 7,5 0,9 6,0 8,0 7,5 Č 6/7 *** 34,7 31,1 32,3 10,4 7,3 44,20 7,0 1,5 8,0 7,5 6,0 NH 12/6 *** 33,3 29,9 29,1 9,1 4,8 52,75 7,0 1,6 8,0 7,0 6,0 NH 2/1 *** 33,9 29,1 29,8 10,0 3,8 38,00 7,5 2,1 8,0 7,0 6,0 NH 2/9 *** 33,8 28,4 29,1 9,5 3,8 40,00 7,5 1,9 8,0 7,0 6,0 NH 5/3 *** 33,4 28,0 29,5 9,8 3,8 38,78 7,5 2,0 8,5 7,0 5,5 NH 5/8 *** 33,2 28,6 30,6 9,7 4,1 42,27 8,0 1,5 8,0 8,0 7,5 Č 6/4 • 41,3 35,4 34,9 14,8 5,3 35,81 7,0 1,6 8,0 7,0 6,5 NH 9/10 • 42,1 35,3 37,7 15,8 4,6 29,11 5,5 2,0 7,0 8,0 7,5 MA 2/1 •• 32,8 28,7 29,8 10,1 3,9 38,61 7,5 1,8 8,0 7,0 6,0 NH 13/8 •• 47,6 37,4 40,5 22,5 8,7 38,67 7,0 1,9 8,0 8,0 7,0 JARC ••• 35,7 35,1 34,4 11,7 5,1 43,59 8,0 1,5 7,0 7,0 6,0 PUKŠIČ •• 38,8 37,7 37,4 14,3 6,7 46,85 8,0 1,3 7,0 8,0 7,0 PH 24/4 ♦ 37,3 35,1 39,1 16,5 5,1 30,91 7,0 2,0 8,0 7,0 6,5 PH 26/6 ♦ 37,4 29,3 30,5 9,7 4,2 43,3 8,0 1,2 7,0 8,0 6,5 PH 31/3 ♦ 46,1 36,8 40,4 21,5 8,2 38,14 7,0 2,3 7,0 7,5 7,5 TE 10/16 ♦ 48,1 40,9 44,9 17,7 5,0 28,25 5,5 2,3 7,0 8,0 6,5 TE 6/18 ♦ 36,1 27,3 27,4 9,3 3,3 35,48 8,0 2,1 8,0 7,0 6,5 TE 8/15 ♦ 42,4 34,4 35,0 15,5 5,8 37,42 6,5 2,5 8,0 7,0 7,0 TE 9/13 ♦ 38,1 31,8 32,2 10,3 4,6 44,66 7,5 1,4 7,0 8,0 7,0 T 16/7 ♦♦ 43,4 35,2 36,9 14,9 5,4 36,24 7,0 2,1 8,0 8,0 8,0 8 Preglednica 2 (nadaljevanje): Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha, MB/VIII, v letu 2018 T 17/13 ♦♦ 47,1 35,3 36,7 16,5 6,2 37,58 6,5 2,0 7,0 8,0 7,0 T 17/20 ♦♦ 37,7 33,3 36,1 11,8 4,4 37,29 8,0 1,7 7,0 8,0 7,5 TE 15/1 ♦♦ 44,3 35,0 37,2 16,4 5,6 34,15 6,5 2,3 8,0 8,0 7,0 TE 15/12 ♦♦ 46,9 38,1 39,9 19,9 5,9 29,65 6,0 2,2 8,0 8,0 7,5 TE 4/7 ♦♦ 40,4 37,4 36,7 13,7 4,5 32,85 7,0 1,9 8,0 7,0 6,5 TE 8/7 ♦♦ 41,2 36 37,6 16,0 6,4 40,00 6,5 1,9 7,0 8,5 7,0 ELIT 07♦♦ 33,5 29,3 33,2 11,9 3,7 31,09 8,0 1,6 7,0 7,5 8,0 APO 8 (EP-8) ◊ 34,9 32,5 34,7 11,5 5,9 51,3 8,0 1,2 7,0 7,5 7,5 APO 13 (EP-13) ◊ 36,2 33,8 35,7 12,1 6,7 55,37 8,0 1,2 7,0 8,0 7,5 APO 17 (G-120-17) ◊ 36,7 30,8 31,5 12,6 5,5 43,65 8,0 1,6 8,0 7,5 8,0 APO 32 (G-139-32) ◊ 37,7 31,3 31,6 12,1 5,4 44,60 7,5 1,4 7,0 7,0 rubinasto rdeča APO 3 (Ps-3) ■ 37,1 34,3 32,9 14,8 5,8 39,19 8,0 1,6 8,0 7,5 8,0 APO 7 (Ps-7) ■ 37,3 32,4 33,1 14,0 6,7 47,86 8,0 1,9 8,0 8,0 8,0 Legenda: (s) - standard , *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, ••- sajeno 1999, •••- sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊ - sajeno 2008; ■ - sajeno 2011; / - ni podatka; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 9 Pri 18 genotipih, dveh kandidatkah za novo sorto in treh standardnih sortah smo v jedrcih določili tudi vsebnost topnih in netopnih fenolov. Med topne spadajo nizko-molekularne spojine, kot so topni proantocianidini in hidrolizirajoči tanini, flavonoidi in fenolne kisline. Netopni fenoli pa zajemajo večinoma polimerne polifenole, med katere spadajo netopni proantocianidini in hidrilozirajoči tanini, pa tudi nizko-molekularne fenolne spojine, vezane na celično steno. Pri uživanju rastlinskih živil se topni fenoli povečini razgradijo že v želodčni kislini in tankem črevesu ter le v manjši meri preidejo v krvni obtok. Netopni fenoli pa potujejo skozi prebavni trakt in pridejo do debelega črevesa z nespremenjeno strukturo, zato so bolj koristni. Jedrca proučevanih akcesij so vsebovala od 23,3 do 74,5 mg/kg skupnih - topnih in netopnih fenolov (slika 1). Vsi slovenski genotipi so po vsebnosti netopnih fenolov ter vsoti topnih in netopnih presegli standardni sorti Franquette in Elit in samo eden ni presegel tudi standardne sorte G-139. V vseh primerih je bilo netopnih fenolov več. Najmanjše razmerje med netopnimi in topnimi je imela standardna sorta Franquette (1,1), največje (4,6) pa genotip Pukšič. Daleč največ netopnih fenolov sta imela genotipa NH 13/8 in NH 12/6, ki sta druge akcesije presegla tudi po vsoti obojih fenolov. Rezultati kažejo, da je slovenskih genetski material orehov izjemno dober vir netopnih fenolov, ki jedrcem dajejo rahlo grenak in trpek priokus, a so zelo koristni za naše zdravje. Slika 1: Topni in netopni fenoli v jedrcih 18 preselekcioniranih genotipov oreha in treh standardnih sort. Počehova pri Maribor 1980-1990 Preizkušali smo 310 avtohtonih sejancev različnega izvora. Pri vseh drevesih smo evidentirali datum brstenja, ocenili zdravstveno stanje in določili tip rodnosti. 6,8 % genotipov je vzbrstelo v rangu poznih sort in so bili 10. maja v razvojnem stadiju Df-Df2 - rdečkasti, komaj vidni prvi pravi listi (preglednica 3). Najpozneje so vzbrstela drevesa genotipov BF 11, 19, 32, 34,35, 36, 47, 51, 55, 59, 66, 76, 81, 82, 89, 349, 379, 398, 497 in VD 13. Večina dreves 10 (82,7 %) je imela terminalni tip rodnosti, 16,4 % dreves je bilo lateralno rodnih, in manj kot 1 % intermediarno rodnih. Dobra četrtina dreves je kazala znamenja zelo močnega ali močnega napada rjave pegavosti oreha ( Gnomonia leptostyla), slaba tretjina opazovanih dreves je bila šibko napadena in samo 1,8 % dreves ni kazalo nobenih znamenj napada glivične pegavosti. Napadenost plodov z orehovo muho je bila srednja: pri skupno 80 % genotipov smo jo ocenili z ocenami 2 – 2,5 (srednji napad) ali 3 – 3,5 (šibek napad). Znamenja zelo močnega napada orehove muhe je pokazalo samo 1,3 % genotipov, povsem zdravi pa so bili plodovi pri 8,3 % genotipov. Preglednica 3: Lastnosti dreves 310 genotipov oreha iz nasada Počehova / Maribor, leto 2018. Lastnost Ocena Opis Genotipi (simbol) (%) Cf-Cf2 N - neodgnan – še zaprti terminalni brsti 0 Fenološka faza Df-Df2 P - pozno odganjanje - rdečkasti, komaj vidni prvi 6,8 pravi listi (10.5.2018) Df2+ S - srednje odganjanje - zeleni, še ne povsem razviti prvi pravi listi 48,2 Gf Z - zgodnje odganjanje - temno zeleni listi 45,0 1 Terminalna 82,7 Tip rodnosti 2 Intermediarna 0,9 3 Lateralna 16,4 1,0 – 2,5 Zelo močno izraženi simptomi napada 10,6 3,0 – 4,5 Močno izraženi simptomi 18,5 Gnomonia leptostyla 5,0 – 6,0 Srednji napad 37,3 7,0 – 8,0 Šibek napad 31,8 8,5 – 9,0 Brez znakov napada 1,8 0 Zelo močno izraženi simptomi napada 1,3 Rhagoletis 1,0 – 1,5 Močno izraženi simptomi 11,0 completa 2,0 – 2,5 Srednji napad 34,2 Cresson 3,0 – 3,5 Šibek napad 45,2 4 Brez vidnih znakov napada 8,3 Pri 112 genotipih smo opravili pomološko analizo plodov. 11 jih je imelo orehe v luščini težje od 11 gramov (preglednica 4), najtežje (14,3 g) so imeli genotipi BF 7, 50 in 497. Pri 12 vzorcih je bil izplen jedrc večji od 45 %, največje (52 oz. 65 %) so imeli genotipi BF 104, 179 in 103. 5,4 % vzorcev je imelo zelo gladko luščino, najbolj gladko (ocena 8,5) so imeli genotipi BF 115, 281 in 398. Pri 9,8 % je bila luščina zelo tanka, najtanjšo (1,1 mm) so imeli plodovi genotipov BF 7, 45 in 381, medtem ko je imelo 6,3 % plodov izjemno debelo luščino (2,1 do 2,2 mm). Pri več kot 50 % plodov je bila luščina zelo dobro spojena na šivu, najbolj pri genotipih BF 13, 328 in 499. V več kot polovici primerov se je jedrce dobro ločilo od luščine in jedrnih pregrad, najboljša ločljivost je bila določena pri genotipu 16M036 (ocena 8,5). Dobra petina vzorcev je imela zelo svetla jedrca (ocena 8) in pri manj kot 1 odstotku plodov smo opazili temna, rjavkasta jedrca. Na splošno lahko rečemo, da je v letu 2018 približno tretjina proučevanih genotipov izstopala po vsaj eni izmed ciljnih lastnosti odbire. 11 Preglednica 4: Pomološke lastnosti plodov v nasadu Počehova / Maribor, leto 2018 Genotip Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva kože ploda (mm) ploda ploda ploda jedrca (g) jedrca luščine luščine luščine na jedrca (1- jedrca (mm) (mm) (g) (%) (1-9) (mm) šivu (1-9) 9) (1-9) BF 042 31,8 31,2 31,1 10,0 3,5 35,0 7,00 1,7 8,0 8,0 6,5 BF 109 31,6 31,1 31,8 10,1 4,1 40,6 8,00 1,4 7,0 8,0 7,0 BF 113 29,7 28,9 28,0 10,1 3,9 38,6 7,50 1,4 7,0 8,0 7,0 BF 282 36,3 29,4 28,8 10,1 4,4 43,6 7,50 1,4 7,0 7,0 7,0 BF 043 33,8 30,8 29,8 10,2 2,7 26,5 7,00 2,2 8,0 6,5 6,0 BF 084 38,1 30,8 30,7 10,3 3,8 36,9 6,50 1,7 7,0 8,0 8,0 16M039 31,5 31,7 31,3 10,4 4,4 42,3 6,00 1,6 8,0 7,0 6,0 BF 077 37,9 32,9 31,3 10,6 4,3 40,6 7,00 1,5 7,0 8,0 7,0 16M002 38,9 31,5 29,3 10,7 3,7 34,6 7,00 1,5 7,0 7,0 7,0 16M027 30,9 32,2 30,4 10,7 4,4 41,1 6,50 1,7 8,0 7,0 7,0 BF 038 35,2 30,4 31,3 10,7 4,3 40,2 6,50 1,8 7,0 7,0 7,0 BF 074 35,9 32,9 32,4 10,7 4,6 43,0 7,00 1,3 8,0 7,5 7,0 BF 103 30,0 27,8 28,7 10,7 7,0 65,4 8,00 1,8 8,0 8,0 7,5 BF 072 34,8 29,6 30,3 10,9 3,5 32,1 7,00 2,1 8,0 6,0 6,0 BF 065 35,7 30,7 31,0 11,0 3,1 28,2 6,50 1,6 7,0 5,5 7,0 16M038 35,5 31,6 29,7 11,2 4,4 39,3 7,00 2,0 8,0 7,0 8,0 BF 104 31,7 27,6 27,6 11,5 6,0 52,2 8,00 1,6 8,0 8,0 7,0 BF 287 38,9 31,3 31,9 12,1 5,9 48,8 7,00 1,4 7,0 7,5 7,0 BF 128 40,7 37,3 38,3 12,8 5,1 39,8 6,00 1,9 7,0 7,0 7,0 BF 356 34,6 31,9 32,5 12,9 4,8 37,2 6,50 1,9 8,0 7,5 8,0 BF 013 39,5 32,4 33,0 13,6 4,9 36,0 7,00 2,0 8,5 6,5 6,0 BF 019 41,4 37,7 38,9 13,9 4,4 31,7 6,50 1,8 6,0 8,0 7,0 BF 007 31,6 31,9 32,3 14,3 4,3 30,1 7,00 1,1 7,0 7,5 8,0 BF 050 38,6 34,2 37,9 14,3 4,3 30,1 7,50 1,5 7,0 8,0 7,0 BF 497 39,1 35,5 36,9 14,3 4,2 29,4 6,00 1,7 7,0 8,0 8,0 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 12 Kolekcijski nasad Maribor, 2013-14 in 2016-17 Preizkušali smo preselekcionirane genotipe G-120-17 (sejanec sorte G-120), G-139-32 (sejanec sorte G-139), EP-13 (križanec Elit x Petovio) ter Zdole-60 in Zdole-61, ki sta bila odbrana iz nasada sejancev v Zdolah pri Krškem. Prva dva primerjamo s standardno sorto 'Franquette', druge tri pa s sorto 'Lara'. Genotip G-139-32 je bil v letu 2018 priznan kot nova slovenska sorta Rubina. Zanjo je značilno atraktivno, rubinastordeče obarvano jedrce in srednje pozno brstenje. Druge genotipe spremljamo, da bi jih po nekajletnih opazovanjih priznali kot nove slovenske sorte. Sorta Rubina in genotipi G-120-17, Zdole-60 in Zdole-62 ter EP-13 so odgnali pred tandardnima sortama Fernor in Lara. Najpoznejša med potencialnimi novimi sortami je bila Zdole-60 (preglednica 5). Nobeno drevo še ni razvilo moških socvetij, ženskih cvetov sta imeli največ Rubina in G-120-17, preostali genotipi pa po nekaj/drevo. Cvetenje je doseglo vrh med 29. aprilom (Rubina) in 13. majem (EP-13). Drevesa genotipa G-120-17 so rasla bujneje od enako starih dreves sorte Rubina. V drugi skupini akcesij smo pri standardni sorti Lara izmerili večje obsege debel kot pri slovenskih genotipih. G-120-17 je imel najmanjši prirast mladik, standardna sorta Fernor ter genotipa Zdole-60 in Zdole-62 pa nekoliko bolj pokončen habitus od drugih. Zdravstveno stanje dreves je bilo solidno, samo pri genotipih G-120-17 in Zdole-62 smo na listih opazili nekaj več znamenj napada rjave pegavosti oreha (ocena 6 oz. 6,5). Preglednica 5: Preizkušanje orehov v kolekcijskem nasadu MB-IV in MB-IV/N v letu 2017, sajeno 2013-14 in 2016-17 Brstenje Ženski cvetovi Obseg Prirast Habitus Zdravstveno stanje Sorta (datum) Vrh c. Ocena debla mladik (1-9) Gnom. l. Xanth. j. (datum) (1-9)1 (cm) (1-9) (1-9) (1-9) Rubina (G-139- 18.4. 29.4. 3 25,7 6 7 7 8 32) * G-120-17 * 18.4. 30.4. 3 30,0 3 8 6 8 'Fernor' (s) * 24.4. 14.5. 2 17,5 8 5 8 8 EP-13 ● 18.4. 13.5. 2 18,5 8 7 8 8 Zdole-60 ● 20.4. 12.5. 2 16,3 7,4 5,6 7 8 Zdole-62 ● 17.4. 3.5. 2 17,6 8 6,8 6,5 8 'Lara' (s) ● 25.4. 9.5. 2 21¸5 8 7 8 8 Legenda: (s) – standard, * - sajeno 2013-14, nasad MB-IV, ● - sajeno 2016-17, nasad MB-IV/N; / ni podatka , 11 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 13 KOSTANJ dr. Anita Solar (BF) Različne lokacije Proučevali smo 91 genotipov domačega kostanja iz populacij Radizel pri Mariboru, okolice Rogatca, Bele Krajine in okolice Ljubljane. Ocenili smo bujnost rasti, evidentirali prisotnost kostanjevega raka in ocenili stopnjo napadenosti s kostanjevo šiškarico. 49 % vseh opazovanih genotipov je raslo srednje bujno, 32 % šibko in 19 % bujno; najbujneje so rasla drevesa na gozdnem robu ali soliterna drevesa (R 424, 425 in 426/1). Znamenja napada kostanjevega raka – razpoke na lubju in sušenje posameznih vej smo opazili na drevesih SL 23 in 44 iz populacije Rogatec in drevesu 434 v Radizelu. Znamenja napada kostanjeve šiškarice so bila zelo redka. Po nekaj šišk smo opazili le na drevesih genotipov SL 13, 15 in 31 ter R 418 in 421. Pomološko analizo plodov smo opravili pri vseh 91 genotipih. V preglednici 1 navajamo rezultate meritev za 19 vzorcev, ki so imeli v enem kg manj kot 110 plodov. Kostanji so bili v večini primerov lažji kot pretekla leta. Najtežje plodove je imel genotip SL 37 – v enem kg smo prešteli 59,3 kostanje. Drugi po masi plodov je bil genotip Dragomer s 64,5 kostanji/kg. Po francoskih in italijanskih kriterijih sodita med najbolj priljubljene marone. Enako velja tudi za genotip SL 53 z 78,8 plodovi/kg. Pri genotipih R 426/1 in S 224 je bilo v enem kg pod 90 kostanjev, pri genotipih SL 55, 27, R 438 in BK-21 pa pod 100. Naštetih devet genotipov je še posebej zanimivih za nadaljnjo selekcijo, saj so bili njihovi plodovi večinoma monoembrionalni in so imeli šibko zajednje episperma v jedro. Pri genotipu Dragomer tega zajedanja sploh nismo opazili. Po barvi so izstopali genotipi SL 37 s svetlo rjavo lupino in SL 55 ter S-248 s črno-rjavo lupino. Vzdolžne prize na lupine, ki dajejo kostanju privlačen izgled, so imeli plodovi genotipov S 224, BK-21, R 438/2, S 222 in S-21(A). Večina vzorcev je imela transverzalno eliptično oblikovane plodove, razen SL 27, ki je imel okroglaste kostanje in BK-21, R 422 ter SL 23 s široko ovalno obliko. Genotipa R 422 in R 434 sta imela 65 oz. 75 % poliembrionalnih plodov, medtem ko je bil odstotek poliembrionije nižji. 14 Preglednica 1: Pomološke lastnosti 19 kostanjev iz populacij v Dragomeru (D), Radizelu (R), Rogaški Slatini (SL) in Beli Krajini (BK), leto 2018 Selekcijska Dimenzije ploda (mm) Masa Število Barva Prižavost Oblika Penetracija Mono- številka višina širina debelina Ploda plodov v ploda perikarpa ploda episperma embrionija (g) 1 kg (1 - 5) (1 / 2) (1 - 5) (1 - 9) (%) SL37 32,5 36,8 22 16,9 59,3 1 2 4 6 95 Dragomer 31 35 23,4 15,5 64,5 3 2 4 1 100 SL53 27,6 33,6 20,1 12,7 78,8 3 2 4 2 100 R426/1 29,3 34,2 19,4 11,4 88 3 2 4 2 100 S 224 31 32,4 18,9 11,2 89,3 2 1 2 3 93 SL55 27,2 31,8 18,9 10,9 91,7 5 2 4 3 100 SL27 26,7 30,5 19,9 10,9 91,9 3 2 3 3 100 R438 28,7 32,8 20,6 10,8 92,3 3 2 4 2 92 BK-21 31,5 32 16,7 10 99,9 3 1 2 2 88 R422 28,2 30,7 19,6 9,9 101,1 4 2 2 2 65 SL49 26,7 29,8 19,3 9,9 101,2 3 2 4 2 100 R438/2 26,8 30,9 18,9 9,8 101,7 4 1 4 2 100 S 222 28,3 32,8 18,3 9,7 103,3 4 1 4 3 94 S-21(A) 28,1 31,3 19 9,6 103,8 4 1 4 4 90 R425 26 30,5 20,1 9,5 105,8 4 2 4 2 100 SL47 25,7 29,8 18,4 9,4 106 2 2 4 2 100 S-248 28,2 30,9 17,1 9,4 106,4 5 2 4 2 92 SL23 27,5 29,3 17,5 9,1 109,9 3 2 2 2 100 R434 25,3 30,1 19,3 9,1 109,9 4 2 4 3 75 15 Kolekcijski nasad Maribor, 2014 - 2017 V nasadu MB-S1 spremljamo domača genotipa Kozjak in Avbar, da bi ju priznali kot prvi slovenski sorti pravega kostanja. Primerjamo ju z novo francosko sorto Marlhac ter z uveljavljenimi sortami Marsol, Maraval, Bouche de Betizac, Precoce Migoule in Marigoule. V nasadu MB-S2 pa preizkušamo preselekcionirane domače genotipe S-490, S-493, B-78, S-222, Avbar in Martin, ki smo jih odbrali iz populacij avtohtonega kostanja v Beli Krajini in na širšem območju Mirne peči. Primerjamo jih s standardnima sortama Marsol in Bouche de Betizac. Drevesa so olistala med 14. in 22. aprilom (preglednica 2), prvi je bil genotip B-78, zadnja pa standardna sorta B. de Betizac. Vsa drevesa, razen sort Maraval in enoletnega drevesa sorte B. de Betizac so razvila moška socvetja in z izjemo genotipa Martin tudi ženske cvetove. Vrh cvetenja smo zabeležili v obdobju od 2. do 28. junija, moška socvetja so za 10 do 14 dni prehitela ženske cvetove. Rodile so vse sorte in genotipi razen Marigoule, S-490, Martin in nova sadika sorte B. de Betizac. Največ ježic/drevo (122) je imel genotip S-493. V njih je bilo 105 kostanjev, od katerih je bilo samo 24 % normalno razvitih. Pri genotipu Kozjak smo prešteli po 80 ježic/drevo. V njih je bilo 252 kostanjev, 37 % jih je bilo normalno razvitih. Na genotipu S-222 smo prešteli samo 24 ježic, v katerih je bilo kar 164 plodov, skoraj polovica je imela polno velikost. Po številu plodov/ježico je bila na prvem mestu francoska sorta Marlhac (8,1), sledila sta genotipa S-222 in B-78 s 6,8 oz. 5,9 plodovi/ježico. Plodovi so dozoreli zelo skoncentrirano, med 1. in 8. oktobrom. Standardna sorta Marsol je imela najtežje kostanje (26,9 oz. 24,1 g) (preglednica 3). Izmed avtohtonih genotipov je imel Avbar odlično maso plodov: 13,5 g oz. 14,3 g, kar pomeni 74,2 oz. 70 kostanjev/kg in se po tem kriteriju uvršča med marone. Ima tudi za marone značilno transverzalno eliptično obliko in šibko stopnjo zajedanja episperma v jedra, ki so bila v 70 do 100 % monoembrionalna. Drugi domači genotipi so imeli drobnejše plodove in so tehtali od 6 g (B-78) do 9,2 g (S-493). Po barvi plodov sta nekoliko izstopala B-78 in S-493 s temno rjavo lupino, po obliki pa Kozjak in S-493 z okroglastimi kostanji. Plodovi genotipa Kozjak so imeli tudi šibkejšo penetracijo episperma v primerjavi z drugimi domačimi genotipi. V obeh nasadih smo se pozno jeseni 2018 srečali s propadanjem dreves. V nasadu MB-S1 je propadlo po eno drevo genotipa Avbar in sort Maraval, Bouche de Betizac in Precoce Migoule. Na njih smo opazili posušeno listje in postopno odmiranje lesa, znakov patogenov pa ni bilo videti. Propadlo je tudi eno drevo genotipa Kozjak, na katerem smo našli znamenja okužbe s kostanjevim rakom. V nasadu MB-S2 se je posušilo po eno drevo genotipov Avbar, Martin, A-77, B-78 in S-490. Vzrokov propadanja dreves nismo ugotovili. Domnevamo, da gre za posledice neugodnih vremenskih razmer v jesenskem času. Septembra in oktobra je bila v Mariboru temperatura zraka za 1,4 oz. 1,9 oC nad dolgoletnim povprečjem. Padlo je samo 40 oz. 60 % dežja, sončno obsevanje je bilo močno in dolgotrajno. V tem času so skoraj vsi kostanji ponovno zacveteli. Sledilo je zelo spremenljivo vreme: konec oktobra so padavine za tretjino presegle dolgoletno povprečje, začetek novembra je bil ponovno topel z 20,9 oC (11.11.), proti koncu meseca pa se je močno ohladilo, na – 6,2 oC (30.11). Podobna nihanja, od 15,8 oC (4. 12.) do – 11,2 oC (16. 12.) smo zabeležili tudi v decembru. Glede na to, da smo samo na enem izmed propadlih dreves našli znamenja glivičnega obolenja, lahko sklepamo, da je kostanj zelo občutljiv na neugodna temperaturna nihanja v jesenskem času, ko drevesa prehajajo v zimsko mirovanje. Pri tem smo videli, da so uveljavljene tuje sorte podobno občutljive kot domač genski material. Večino propadlih dreves bomo spomladi 2019 nadomestili. 16 Preglednica 2: Preizkušanje kostanjev v letu 2018. Nasad MB-S1, sajen 2014-17 in nasad MB-S2, sajen 2015-17 Obseg Vrh Vrh cvetenja Plodovi debla Habitus Obraš- čenost Št. ježic na zorenja Sorta / genotip Olistanje (datum) Nasad (datum) Moška Ženski % socv. cvetovi (cm) (1 – 9) (3-5-7) drevo Število na drevo razvitih (datum) Bouche de Betizac (s) * 22.4. 6.6. 12.6. 15 4 4 15 38 52,6 4.10. Kozjak * 17.4. 4.6. 13.6. 19 5,4 5,6 79,8 252 37 1.10. Maraval (s) * 21.4. - 18.6. 19 5 5 1 3 0 8.10. Marigoule (s) * 20.4. 2.6. 18.6. 15 3 3 - - - - MB-S1 Marsol (s) * 20.4. 6.6. 27.6. 18 5 4 29 106 36,8 8.10. Precoce Migoule (s) * 18.4. 5.6. 28.6. 15,5 4 3 18 62 18 4.10. Avbar ● 17.4. 4.6. 14.6. 6,3 4 3 2,8 6 0 1.10. Marigoule (s) ● 20.4. 2.6. 18.6. 15 3 3 - - - - Marlhac ● 19.4. 13.6. 14.6. 10,8 3,7 3 3,7 30 46,7 4.10. B-78 ** 14.4. 30.5. 11.6. 13 3 3 46 271 29,2 8.10. S-222 ** 18.4. 6.6. 14.6. 12,5 4 4 24 164 43,9 8.10. S-490 ** 16.4. 6.6. 12.6. 10,5 5 5 - - - - S-493 ** 17.4. 1.6. 14.6. 19 5 5 122 105 24 8.10. MB-S2 Marsol (s) ** 19.4. 1.6. 14.6. 17 4 5 33 111 16,2 8.10. Avbar ● 16.4. 1.6. 13.6. 11,1 3,4 3,6 10,4 60 14 4.10. Martin ● 21.4. 6.6. - 7,5 3 3 0 - - - Bouche de Betizac (s) ●◊ 17.4. - - 7,5 1 1 - - - - Legenda: (s) – standard, * - sajeno 2014, ** - sajeno 2015, ● – sajeno 2017; ●◊ - sajeno 2018; 1 (3) - najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 (7) - najvišja ocena za opazovano lastnost 17 Preglednica 3: Pomološke lastnosti kostanjev iz nasadov MB S1 in MB S2 v letu 2018, sajeno 2014-2017 Dimenzije ploda (mm) Masa Število Barva Prižavost Oblika Penetracija Mono- Nasad Sorta višina širina debelina Ploda plodov v ploda perikarpa ploda episperma (g) 1 kg (1 - 5) (1 / 2) (1 - 5) (1 - 9) embrionija (%) S1 Kozjak 23,6 26,7 19,1 7,1 142,7 2,2 1,2 2,8 1,8 90 S1 Marsol (s) 40,0 42,6 28,2 26,9 37,2 1 1 2 2 100 S1 Precoce Migoule (s) 39,8 39,9 28,6 24,9 40,2 1 1 2 2 100 S1 Maraval (s) 28,9 33,9 31,0 17,9 55,9 2 2 4 1 95 S1 Bouche de Betizac (s) 29,3 36,7 24,0 15,2 65,6 2 1 4 1 100 S1 Avbar 30,5 34,3 24,1 14,3 70,0 2 1 4 2,5 100 S2 B78 22,9 24,8 18,3 6,0 167,1 3 1 4 3 100 S2 Avbar 32,2 32,7 23,7 13,5 74,2 2 1 4 3 70 S2 S222 25,5 28,0 17,8 6,6 151,6 2 1 2 3 80 S2 S 493 25,3 29,2 20,4 9,2 108,9 3 1 3 2 100 S2 Marsol (s) 36,9 41,1 28,2 24,1 41,5 1 1 2 2 100 18 19 Document Outline OREH Kolekcijski nasad Maribor, 1997 – 2011 Počehova pri Maribor 1980-1990 Kolekcijski nasad Maribor, 2013-14 in 2016-17 KOSTANJ Različne lokacije Kolekcijski nasad Maribor, 2014 - 2017