štev« 41.
PoStain* »ls'-«u»<i v ;*t«riii.
Ljubljana, dne 16. septembra 1925.
Leto VII.


Smet, delavec ia ebrijv:k m bede narodu sodnik!
izhaja vsako srede. Neročnins:
ea ceio leto Din 50 — za pol teta „ 15'— za inozemstvo ata cclo leto Din 30-— Inscrati po iariiu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Netrankiran« pisma se ne sprejemajo.
Vsskde užfcaj we satove svojega dela in msrijlvsstll
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toši se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.568.

Delavstvu v Sloveniji!
V	smislu sklepa predsedstva »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« se ima ustanoviti v okrilju iste posebna
stanovska organizacija delavstva v Sloveniji,
katere naloga bodi zastopati delavske interese.
Obrtno in industrijsko delavstvo v Sloveniji je danes razbito na mnogo strank in frakcij, ki so brez praktičnega pomena za delavstvo, ker nimajo ne ugleda, ne moči, da bi mogle zastopati pravične, moralne in gmotne koristi delavskega stanu.
Naša država je agrarnega značaja. Gre za to, da pride v njej do pristoječe mu veljave kmetsko, to je podeželsko ljudstvo. Obrtni in industrijski delavski stan pa more uveljaviti svoj socijatni pomen v javnem življenju, in s tem v državi, samo v tem slučaju, ako se priključi velikemu socsjainemu in političnemu pokretu, ki ga predstavlja danes kmetski pokret v tej državi. Samo v tej interesni skupnosti in solidarnosti more povzdigniti delavstvo svoj glas za sebe, za pravico, poštenje in napredek tako učinkovito, kakor je to potrebno.
V	kratkem bomo sklicali sestanek zaupnikov i i obrtniških in industrijskih krajev na posvet, kako bi biio najboljše ustanoviti »Delavsko zvezo za Slovenijo«, ki, bi stopila v zvezo z drugimi delavskimi organizacijami v tej državi, ki imajo enake cilje, zlasti pa z delavstvom, organiziranim v »Hrvatskem Radničkem Savezu« v Zagrebu.
Pozivamo zaupnike in somišljenike iz delavskih vrst, da nam stavijo topogledno svoje predloge najprej pismeno, in sicer najkasneje do 1. oktobra. Tudi naj se Javijo pismeno aH osebno vsi, ki bi bili pripravljeni se udeležiti zgoraj omenjenega posveta. Predlogi in prijave naj se pošiljajo za sedaj na tajništvo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« v LJubljani (Delavski odsek), Kolodvorska ulica štev. 7.
PREDSEDSTVO EVEZE SLOVENSKEGA KMETSKEGA LJUDSTVA.
Bled in »Slovenec".
O blejskem kmetskem prazniku je prinesel »Slovenec« prav tako neugodna poročila, kakor >Jutro«, oba pa in iste nevolje, kakor smo to opazili že pri krškem prazniku. »Slove-oec<c je še posebno zanimiv zato, ker prinaša na drugi strani 203. številke od 10. septembra sledeče stavke: »Z velikim pompom in reklamo pripravljam in napovedani vsakoletni praznik samostojnih kmetov na Bledu se je letos prav klaverno izvršil. Kdor je videl ta praznik, je prav lahko spoznal, da je samostojnežem za vedno odklenkalo... Marijin praznik je privabil na Bled do tisoč ljudi, od katerih se jih je kakih 7—800 udeležilo popoldanskega zborovanja ... Splošna kmetska sodba je bila, da so slovenski govorniki veliko boljši od hrvatskih (Hvala!) ... Tako je bil blejski praznik prav taka polomija, kakor konjska dirka na Krškem polju .. .1
Navzlic tem hudim in uničujočim stavkom iz dobe pred tiskovnim zakonom, pa je čutil spoštovani »Slovenec«: še vseeno potrebo, da se je v političnih beležkah podrobneje posvetil mojemu govoru. In ker se je na koncu celo možko razkoračil nad mojo malenkostjo, češ: »Pozivamo gosp. Puclja, naj pove, kaj se je obrnilo na bolje in kaj se je odpravilo? Kje in v koliko so se znižali davki?« — rad osvežim spomin — ne urednikom »Slovenca« — nego tistim njegovim čitateljem, ki prehitro pozabijo da-nea, kaj so čitali včeraj.
Na Bledu sem rekel, da je vsak finančni zakon v zadnjih šestih letih, ki je sledil prejšnjemu, pomenil naraščanje izdatkov, in da so zadnje dva-
Resnice s tako pisavo vendar ne spravite s sveta! Korespendenca vaših ljudi mi je priča, da vse to prav dobro vedo in s hvaležnostjo občutijo. Čemu potem takšno nerodno polemizirale?
Tudi sem na Bledu jasno in razločno povedal v katerem taboru so bili tisti ljudje, ki so proti sporazumu, žalibog pa da se je celo SLS posrečilo prepričati slovensko, javnost za časa volitev, da je v taboru sporazuma-šev, kar je pa preklicala 27. marca med govorom Pavla Radiča z bujno rdečico na licih gg. Korošca, Smode-ja, Kulovca itd. Kar se pa tiče nasveta, ki naj ga, izročim po »Slovencu« g. Pašicu, veste gospodje pri »Slovencu« čisto dobro, da bom zastopal program, načela in cilje naše stranke tako možko pred g. Pašicem ali komor-koli, kakor si upam to storiti proti vam. Na Bledu pa je to veljalo vam in bi bilo za slovensko politiko mnogo koristnejše, če bi o tem premišljevali najpoprej vi, nego da me pošiljate k g. Pašicu.
Najmočnejša pa je ta-le: »SLS, to najmočnejšo slovensko stranko, so Srbi povabili na razgovor radi sporazuma, toda stranka g. Korošca je od-
0 dobrih in slabih duhovnikih.
Janko Barle iz Ljubljane, obžalujoč, da se ne more osebno udeležiti zborovanja, ker je zadržan. Ta pozdrav je bil prav lep in zelo krščanski, o če-
• Časopisje SLS je otvorilo takozvani »kulturni boj«. Že dolga leta sem je
Tedenski koledar.
Dnevi:
20.	september: nedelja: Evstahij;
21.	september: pondeljek: Matevž;
22.	september: torek: Tomaž, Vilan;
23.	september: sreda: Linus, Tekla;
24.	september: četrtek: Lambert šk.;
25.	september: petek: Kamil in tov.;
26.	september: sobota: Ciprijan in Justina.
Sejmi:
21.	september: Vinica, Višnjagora, Kranj, Ribnica, Zg. Tuhinj, Št. Jur ob juž. žel., Fram, Laško, Luče, Podsreda, Sv. Lenart - Za-bukovje.
22.	september: Črnomelj.
____
■BaeH*B™B6S®5SaB«aBHSaaBeB™igEM: rfigaBBHBI
njimi, ki bi bil popoln brezverec, ki bi hotel n. pr. požgati cerkve, duhovnike pa pobesiti. In vse te .ljudi politiki SLS civilnega in d u h o v s k e g a stanu proglašajo po sili za brezverce, ateiste, kulturno-bojneže itd-Naši ljudje pa proti temu protestirajo in nočejo kulturnega boja, ker ima dandanes zlasti naše ljudstvo čisto druge skrbi, skrbi za svoj vsakdanji Kruh, za katerega moli v Očenašu, a za katerega se mora pobrigati — tudi samo!
Dobre duhovnike vabimo!
Mi smo že ponovno vabili duhovnike v svojo sredo. Ne zato, da bi nam
mer se je lahko prepričal vsakdo iz ! vodili ,našo dnev1}? P0™*0. |emvf zadnje številke tega lista. Kljub temu I zato' da nas Pouce v tistlh stvareh'
govorila z ne, tako je trdil na Bledu g. Pucelj. Pozivamo g. Puclja, da pove, kdaj so Srbi povabili SLS na razgovor radi sporazuma, pa da je ona odgovorila z ne?!« — Tu pa takoj izjavim, da sem resnično v zadregi za datum in druge potrebne stvari. Ta nesreča pa se mi je primerila zato, ker sem »Slovencu« verjel. V »Slovencu« sem neštetokrat bral, kako bi oni že davno dosegli tak sporazum, kako se jim to ponuja, kako se jih vabi, sili, nagovarja, skratka: po »Slo-venčevih« poročilih sem imel vtis, da se je vse teplo za gospoda Korošca. Več pa resnično ne vem. Zato bi mi bilo jako ustreženo, če bi spoštovani »Slovenec« prečital poročilo o shodu dr. Korošca v Mariboru v svoji lastni 204. številki na četrti strani v prvi koloni, kjer stoje njegove korajžne besede debelo podčrtane: »M i se nikomur ne ponujamo, ampak nas iščejo drugi.« In potem naj to vprašanje razpravijo lepo med seboj, rezultat pa naj meni in strmeči javnosti primerno pojasnijo, da bomo prihodnjič vedeli, kaj je »Slovencu« verjeti ali kaj ne.
Ivan Pucelj.
naša mogočna in ošabna SLS, ki se , v sili imenuje tudi »stranka sloven-{ skega naroda«, iskala v svoji politični borbi rešilno bilko, ki naj bi jo re-	, ,. ,	r , ,
šila vtopitve. Sedaj upa in misli, da je gospoda župnika zelo noekusno na- j zatadi katerih so pac duhovniki! Mi
najstine, za katere sem tudi jaz glasoval, prve, ki so to naraščanje ustavile, še celo več, ki so nekatera prej naložena bremena zmanjšale. Čisto konkretno sem navedel davek na ročne delavce, oprostitev dninarjev, hlapcev, dekel, sezonskih delavcev in vseh, ki zaslužijo manj od 5000 dinarjev. Rekel pa sem tudi, da to sicer ni mnogo, ali začetek je storjen in kadar povodenj več ne narašča, je prva nevarnost odstranjena. Nadalje sem opozoril na sklepe nove vlade glede sestave bodočega proračuna, ' započete štednje v državnem gospodarstvu itd. Nadalje sem opozoril na bližajoče se znižanje železniških tari-fov, ki bo blagodejno vplivalo na vse sloje, produktivne in konsumentske, v čemur je prvi pripomoček zmanjševanja draginje. Nadalje sem konkretno navajal že izvršeno znižanje ali pa še-le pripravljano na razne izvozne in uvozne carine, ki bodo v korist kmetskemu stanu, kar se je deloma pri živini že počelo čutiti.
In gospodje »Slovenčevci« ali niso vse_tu navedene stvari resnična dejstva. Ali vam niso gospodje poslanci nič pripovedovali o dvanajstinah? Ali niste deloma te uspehe celo poskušali reklamirati kot zasluge vaše delegacije?
In na drugo vprašanje: kaj se je obrnilo na bolje, kaj popravilo, vas vprašamo samo to:
Ali se ni ustavilo preganjanje urad-ništva, učiteljstva iz političnega sovraštva? Ali se ti grehi celo ne popravljajo? Ali niso teh dobrot deležni v veliki meri celo vaši Slomškarji, profesorji? Zakaj se tega ne upate odkrito povedati svojim čitateljem?
je to rešilno bilkico že našla s tem, da je potv&ril« "govor Stjepana
| Radiča na Krškem polju. Tu da je i baje Radie rekel, »da je v Sloveniji ; morda en duhovnik dober ali pa ne«. ■ To sedaj premleva »Domoljub«, i »Slovenec«, »Straža«, »Slov. Gospo ; dar« itd. Hvala Bogu, sedaj ima SLS j rešilno bilko med svojimi že mrtvaško bledimi prsteci in silno zavest, j da bo slovensko ljudstvo tej politični ; špekulaciji tudi nasedlo. »Vera je v j nevarnosti!« kriči klerikalno časopisje in navaja svoje izmišljene »do-| kaze«.
Kaj je govoril Stjepan Radič?
1
! Na Krškem polju sem stal odnosno sedel tik za njim. In sem prav dobro slišal, kaj je govoril. Grajal je, da so doslej slovenski kmečki ljudje pri vsakih volitvah hodili vpraševat ali »fiškala« (advokata) ali pa škofa, kako naj volijo, nikoli pa da niso povprašali sebe samega, zaradi česar seveda tudi nikoli doslej niso volili sebe, ampak le druge. In je nadaljeval sledeče: V Sloveniji imate dobre duhovnike, morda jih je 90%, morda je en sam ali pa nobeden; jaz ne vem. Če jih je 90% dobrih, tedaj: Bog jih živi! O slabih pa vam ni treba govoriti, pustite jih v miru; samo vaši za- i stopniki naj ne bodo!
Tako so poročali o tem govoru tudi listi, n. pr. zagrebški »Jutarnji list«, beograjska »Politika«, zagrebški »Morgen«, beograjsko »Vreme«. Poročilo ljubljanskega »Narodnega Dnevnika« je bilo v tem pogledu netočno, kar se vidi že na prvi pogled iz slabe vezave stavkov v dotičnem poročilu. »Slovenec« je pa sam pisal, da slovenski poročevalci Radiča niso dobro umeli, pa so vprašali svoje zagrebške in beograjske tovariše, kako in kaj je Radič povedal. I Zadnji »Domoljub«, ki je postal, odkar je umrl dr. Krek, pravi žurnali-; stični rabelj, pa piše: »Vse časopisje poroča o tej žalitvi soglasno tako, kakor je zgoraj zapisano!«
Ponovno ugotavljam, da je urednik »Domoljuba« — slovenski d u -
; h ovn i k!
j __ ■ • :
Dobri duhovniki.
Ko je na Mali Šmarn letos zboroval kongres »Zveze slov. kmečkih fantov in deklet« na Bledu, je ta kongres pozdravil tudi častiti g. mestni župnik
padel duhovnik, poslanec in minister n. r., g. dr. Kulovec, javno v »Slovencu« v svojem članku »Sredi kulturnega boja«, pišoč: »Zato je pa tudi popolnoma deplacirano, če mestni župnik g. Barle od Sv. Jakoba pozdravlja zborovalce, ki so podporniki kulturnobojnega režima, kateri se pri nas izvaja.«
Kdor je bil navzoč pri zborovanju mladine dopoldne, ko se je prebralo pismo č. g. župnika Barleta, bo potrdil, da navzoči niso nikomur tako glasno in dolgotrajno ploskali, kakor temu pismenemu pozdravu dobrega in uglednega duhovnika!
Mi smo slabši kot poganski zamorci v Afriki!
Gospod je dejal, naj gredo apostoli po vsem svetu naj uče vse narode in v vseh jezikih. In so tako tudi storili. Pri nas se n. pr. nabira milodare tudi za afriške misijone in mnogoteri slovenski duhovnik se je že lotil težavnega misijonarskega poklica.
Naše kmečke fante in naša kmečka dekleta pa naj bi slovenski duhovnik ne smel niti pozdraviti, ne smel bi niti priti med nje! In zakaj ne? Samo zaradi tega ne, ker ti fantje in ta dekleta politično ne marajo slediti SLS in njenemu slavnemu po 1 i t i č -nemu vodstvu, ker ne verujejo, da so gg. dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Kulovec, Smodej, Škulj, Klekl pojedli vso politično modrost na tem svetu z veliko žlico.
Poročevalec o kulturno-prosvetnem programu na Bledu tov. Šifrar, je dejal, da »Zveza slov. kmečkih fantov in deklet« kulturno sloni na krščanstvu. To je pravzaprav samo ob sebi umljivo, ker človek vendar ne more skočiti iz kože, se ne more otresti, — tudi če bi se hotel, — splošnega kulturnega miljeja, v katerem se je rodil, v katerem je bil vzgojen in v katerem živi.
Krščanstvo ljudi ocenjuje politična stranka SLS!
V »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva« so včlanjeni in organizirani kmetje, delavci, obrtniki, uradniki, učeni ljudje itd. Vsi so Slovenci. Kot takšni so tudi vsi katoliki. Po svoji naravi so seveda zelo različni: Eni so vneti, drugi so mlačni; eni so strogi, drugi so površni; eni so premišljeni, drugi so zaleteli; eni so nagli, drugi so počasni itd. Toda nobenega ni med
laiki, ki nimamo pravice nositi ko-larja, nismo poklicani pridigovati in razlagati krščanske moralke, pa je tudi najbrž ne znamo. Ne izključujem, da smo tega pouka še sami potrebni in to čestokrat. Mi se v verske in cerkvene zadeve ne vtikamo, v vseh političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih pa zahtevamo kar najbolj odločno enakopravnost in ena-koveljavnost ?a vse! V politiki pravimo glede duhovnikov: Ne, ker si duhovnik, ampak kljub temu si lahko naš Zastopnik! Tudi pri političnem delu si lahko z nami kot enak med enakimi, ako si naš, to je, ako priznavaš pravilnost naše politike, našega gospodarskega in socialnega dela! Ker si ravno duhovnik, nas bos lahko premnogokrat obvaroval zmot, nam boš lahko pokazal pota, ki bodo v skladu ne samo z našimi gmotnimi, to je posvetaimi interesi, temveč tudi z našo kulturno tendenco, to je z dušo našo!
V verskih in cerkvenih rečeh ti nočemo in ne moremo oporekati, v posvetnih pa ima vsak človek svojo pamet in vsi vemo, • da je preprost človek dostikrat bistrejši in umnejši kakor še tako učen človek, čeprav je morda slučajno povrh tega še duhov-, nik!
Pokvarjeni duhovniki.
Pokvarjen človek ni nikjer dober; i naravnost slab pa je pokvarjen du-j hovnik. Če so tudi med duhovniškim i stanom slabi ljudje, je to naravno, ker so pač tudi ljudje. Mi pravimo: Molčimo o njih! O njih ni treba izgubljati . ni besede! Dobre duhovnike pa spoštujmo! To so tisti, ki opravljajo z velikim požrtvovanjem posle svojega i stanu in ki se bavijo nesebično tudi s takšnimi posli posvetnega značaja, ki so občekoristni in občenarodni. ! Za dobre duhovnike pa nimamo onih, ki nočejo opravljati poslov 1 dušnega pastirstva, ker je služba pretežka in preveč slabo odškodovana, j pa se zaradi tega pod plaščem branilca vere skrivajo bodisi v parlament-nih klubih, tajništvih političnih strank, uredništvih političnih listov itd. V tem se skriva takozvani politični k 1 e r i k a 1 i z e m , ki ga nočemo, ki ga tudi ljudstvo zaničuje, pa čeprav ga podpirajo ljubljanski oo. jezuiti!
Velika pogreška.
Cerkvi je v škodo, ako njeni služabniki proglašajo za brezverce tiste
■w***dit-w<imerr s^see
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti ! "38*.
.	■!■ i ■■■■■■ ■■■iib—m ■■ ——------i --- -- — — - i—m .......... —	g—g — ——mmi— i ■ i r —■ ■■ aaa i m m i .......m— m——11^—i—i ■nmri
ljudi, ki so politično organizirani v drugi politični stranki, kakor sta n. pr. dr. Korošec in dr. Kulovec ter njuni tovariši. Če so duhovniki poklicani, da uče Kristov nauk med vsemi narodi, so poklicani, da ga uče tudi med vsemi strankami, ki kulturno temelje na krščanstvu.
Kadar bo pri nas v Sloveniji prišlo tako daleč, takrat bodo cerkve še bolj polne kakor so danes. Tedaj bodo vsi dobri ljudje duhovnika ne le spoštovali, temveč naravnost ljubili, a zlasti pri nas Slovencih bo razmerje ljudstva do dobrih duhovnikov postalo tako prisrčno, kakor morda nikjer nikoli na tem svetu!
Sedanja pot pa Vas vodi do so-ATaštva, do politične in družabne nestrpnosti, kar ni v škodo le Vam samim, ampak tudi cerkvi, katere služabniki ste.
SLS, cerkev in duhovniki,
SLS je politična stranka, kakor jih je še sto drugih na svetu. Ona se oklepa cerkve zaradi političnih uspehov med vernim ljudstvom. Cerkev ni imela in nikoli imela ne bo kakršnekoli koristi od katerekoli poli-
tične stranke. Duhovnik bodi predvsem služabnik cerkve in vere. Tam je poglavitni njegov posel, ker si je cerkev izbral za svojo nevesto. Seveda je duhovnik tudi državljan, kakor vsak drugi človek. Kot takšen ima tudi svoje dolžnosti, pa tudi svoje pravice. Toda nič večjih in prav nič drugačnih kot vsak drugi. V kulturno političnem pogledu pa ni večje nesreče, kakor če duhovnik zamenja cerkev s pcliLično stranko, ki je navadno kratkodobna, če zamenja Kri-stovo cerkev z judovskim templom! Pri nas, izgleda, je iako. Tudi v na-rodnopolitičnem pogledu je škodljivo, če bi hotel ves duhovski stan imeti za sebe posebno pulitično stranko in
To pa je šele začetek. Prava burja š. le pride! Zato pa je od »Slovenca« nespametno, če igra pri tem dvojno vlogo ali pa celo poskuša v nepoučenih ljudeh vzbuditi dojem, kakor da imajo klerikalci pri teh dobrih stvareh kaj soudeležbe in zaslug. In prej ko ne, da se tudi na Štajerskem dobi kakšen poslanec, ki skuša na shodih to predstaviti tako, kakor da so to dobre posledice njihove dobre politike. Saj tudi g. poslanec Brodar po Gorenjskem pripoveduje razne »storilce« o olajšanem izvozu živine tako, da lahko mislijo površni poslušalci, da je to njegov uspeh in njegova zasluga. Pa kakor je g. Brodar nedolžen pri izvozu živine, tako nedolžen
bi ta stranka, oprta na moralno moč ves Jugoslovanski klub pri novi
cerkve in vere, politično podjarmila ves narod. Naš duhovnik mora biti i z a v s e ; če je potreben zamorcem . v Afriki, spada menda tudi med tiste j slovenske kmete, delavce in obrtnike, ki ne soglašajo s SLS, pa so zato • pristaši »Zveze slov. kmetskega ljudstva«.
Tako sem menda pojasnil na vse strani naše mnenje zato, da bo slepomišenja v teh rečeh že enkrat konec.
Alb. Prepeluh.
»Slovenec" in župnik Barle
nega programa, ki ni nikdar tako
grdo preganjala duhovnikov, kakor jih je vodstvo SLS.
Mi vemo, da tudi v Samostojni
»Slovenec« sedaj prav vehementno napada g. župnika Barleta radi njegovega pozdrava na zborovanju društva kmetskih fantov in deklet na Bledu.
Očita mu, da je potegnil s kulturno- kmečki stranki ni v verskem in na bojneži in z ljudmi, ki delujejo za od- čelnem oziru še vse tako kot bi mo-pad od katoliške vere. Na te očitke ralo biti, toda vidimo pa dobro voljo, samo par reminiscenc in vprašanj da se hoče otresti vsakega kulturno-gospodom voditeljem SLS. Dr. Koro- bojnega razpoloženja. Treba ji je ne-šee je smel vezati se z Kadičem, ki ga kaj ljudi, ki ji bodo povedali kot pri-danes Slovenec preklinja, ali ne? Če jatelji, kaj je stranka dolžna veri in se je smel dr. Korošec, zakaj bi se pa j cerkvi. Če je torej nekaj duhovnikov g. Barle in tovariši ne smeli? Ali ni ; tega mnenja, da je treba s Prepelu-prej SLS poznala Radiča? Kako je to, j hom in Pucljem, da se v njih stranki da je naenkrat postal Radič tak so- j s prijateljskim poukom prepreči vsak vražnik katoličanstva? Če je bil že afront proti veri in cerkvi, ali so ti prej, zakaj je šel dr. Korošec z njim j duhovniki potem res podpiralci kul-v eno fronto? Če so smeli SLS pri turnobojnežev? Ne, tem gre ravno za občinskih volitvah s komunisti, ki so j tem, da preprečijo kulturni boj, da re-gotovo najhujši nasprotniki vere ; šijo, kar se še da rešiti, ko so neiz-sploh, zakaj ne bi smel kak duhovnik 1 kušeni politiki v SLS vse zapravili, a Samostojno kmečko stranko? Saj ; kar se sploh zapraviti da. Ko človek
gleda uspehe SLS za katoliško stvar
jim je dal dr. Korošec sam najlepši xgled.
L, 1916. do 1919. so se sedanji voditelji SLS tesno družili z dr. Žerjavom, ki so ga imenovali, da je največji Iramazon, izrazit kulturnobojnež. Takrat so gospodje od SLS napadali ti-
v zadnjih letih, se mu zdi, da so ti ljudje delali kako visoko šolo za | ustvarjanje največjih političnih na-I pak, toliko so jih naredili, j Zadnje čase se je začela zopet de-v* , bata o klerikalizmu. To je že tako ne-ste previdne duhovnike, ki so svarili | okusen predmet, da človeka že želo-pred dr. Žerjavom, očitali so jim celo dec boli, ko bere razne čvekarije o krivoverstvo, pred narodom so jih i tem predmetu. Bodi odkrito ^ pove-slikali kot izdajalce naroda, kot so- j dano: večina duhovnikov je do grla vražnike škofa itd. Hujskali so farane ; sita politike. Ko bi se vendar enkrat
proti tem župnikom. Par najboljših j tudi par drugih strank izven SLS iz- 1VLUiaYUU „ „ MW111U Župnikov, najbolj socijalno delavnih, j javilo proti kulturnemu boju m bi ^^ kmečM	ik na Bledu
.........skušalo dati cerkvi popolno prostost megtn.	gy Jakobu y Ljub_
in priliko, da se udejstvuje, potem bo	J Barl, je u5inkovalo na
samo po sebi prišlo do tega, da bodo	» £ e ■> j
politiki, ki je začela popravljati stare krivice in grehe. Korošec, Žebot, Brodar in vsa pisana vrsta ima na reme-durali toliko zaslug, kakor n. pr. Žerjav ali pa Pivko. Zato bi bilo od »Slovenca« čisto v redu, če bi vse to lepo pošteno priznal, pravilno ocenil in priznal vsakemu svoje. Dosedanja taktika se ne more dolgo držati, škodovati pa more samo njemu!
»Krivice nad Slovenci«. Za gospodom dr. Kulovcem, ki misli, da bo davčno moro, ki .davi in duši Slovence, ubil s članki v »Slovencu«, je prišel tudi g. Srnodej, ki misli, da bo pa-riranje Slovenije od strani Beograda odpravil s »Slovenčevimi« uvodniki. V nedeljo se v »Slovencu« jezi na prvem mestu v istem tempu — kakor na kakšnem shodu ljubljanske okolice na Radiča, Puclja in Prepeluha — ker niso hoteli vzeti delegati parlamentarne konference v Washington niti enega člana Jugoslovanskega kluba seboj. Kako lep izlet bi bil to v septembru preko oceana, v modernem angleškem parniku, v kajuti I. razreda!? Zato je oster slog čisto na mestu! Na mestu pa ni vzrok, ki se je »našel«, da Slovenci ne bodo zastopani. »Preziranje« in »zapostavljanje« Slovencev niso zagrešili ne Srbi, ne Hrvati, nego Slovenci sami, ki se dajo zastopati po delegaciji g. dr. Korošca. Ta politika ni do danes mogla ne odpraviti, ne zmanjšati in ne ublažiti davkov in tudi ni mogla Slovencem ustvariti tistega spoštovanja v Beogradu, ki je potrebno, da se nas ne črta iz SHS, pa da se naš državni naslov izpreminja v SH, kar tako duhovito trdi g. Smodej. Članki g. Kulov-ca o davkih, kakor g. Smodeja o pre-ziranju in zapostavljanju Slovencev so le neizpodbiten dokaz, kakšna ne sme biti slovenska politika, če nočemo, da ostanemo vekomaj državljani II. reda. In o tem naj zlasti dobro premišlja vodstvo SLS, ki si lasti vso pravico nad Slovenijo, še bolj pa tisti, ki so se temu vodstvu zaupali!
Pozdravno pismo, s katerim je po-
v vsakem oziru korektnih, so pognali celo iz župnij. Slučaji Piber, Šinkovec so jim znani! Znani so nam slučaji, ko so ti veliki zastopniki. katoličanstva prirejali shode proti istim župnikom, ki so svarili pred Žerjavom, hujskali farane naj poženo župnika iz fare, govorili so, da so krivi, da so nastali liberalci, da se ne gre za vero itd. Danes pa isti gospodje v imenu katoličanstva očitajo izdajstvo nad katoliškimi načeli duhovniku, ki gre s stranko, ki sploh nima kulturnoboj-
duhovniki večinoma pustili politiko in se skušali otresti politične odgovornosti za razne napake strank. Najbolj pa bi želeli duhovniki otresti se nekake laiške patronance, ki jo hočejo nad njimi izvrševati gotovi krogi v SLS. Če kak duhovnik samo malo	_
drugače kihne, kakor gotovai klikaže- j	_ ^alje pravi"da jelo pismo
današnje kolovodje SLS, kakor rdeča ruta na purmana in neki »R« je priobčil v »Slovencu« dolgo pridigo proti pozdravnemu pismu, polno nepotrebnega razburjanja in odvišne jeze. G. »R.« pravi, da je to pismo narekovala »hudomušnost ali pa dobročut-nost« — če je temu tako, čemu potem
li, pa ga že proklinjajo kot škodljivca katoliške stvari.	Sacerdos.
Razne politične vesti
Občinske volitve v D. M. v Polju. — Silovito nazadovanje klerikalcev. V nedeljo so se vršile v D. M. v Polju občinske volitve. Vloženih je bilo pet kandidatnih list. Dobile so: Gospodarska lista (zveza slov. kmet. ljudstva) 163 glasov, 6 odb.; komunisti 99 glasov, B odb.; kršč. soc. 241 glasov, 9 odb.; narodni blok 153 glasov, 5 odb. in SLS 52 glasov, 2 odb. — Zveza slovenskega kmetskega ljudstva je napredovala od zadnjih skupščinskih volitev ravno za 100 glasov. Klerikalci so nazadovali za 247 glasov. .
Slovenski Verlaine. O francoskem pesniku Verlaine-u, ki je bil na starost postal bohem, je ohranjena sledeča pripovedka: Ko je lačen, žejen in brez ficka v žepu prišel v tuje mesto, je čul tudi o lakomni restavra-terki, ki se ni strašila celo trgovine z ukradenim blagom. Zato je v svojem težavnem položaju skušal to izkoristiti. Vstopi v njeno gostilno in radovedno vpraša: »Mamka, koliko velja dijamant, ki je malo manjši od golo-bovega jajca?« — »Hm, hm,« stoka lakomna starka, »tak pa že precej velja, kar sedite, sedite! Gotovo ste lačni in žejni. Česa najbolj želite?« — In Verlaine je naročal, jedel in pil. Gostilničarka pa ga je zadovoljno opazovala; ko pa je bil z jedjo in pijačo pri kraju, ga vpraša: »Kje pa imate tisti dijamant?« — In Verlaine odgovori čisto mirno: »Jaz ga nimam,
šev, nikdar nismo gonili iz cerkve, mi jim fie odsvetujemo prejema svetih zakramentov in jim ne odsvetujemo vstopa v razne cerkvene in verske organizacije. To vse naj uredi vsak sam s svojim dušnim pastirjem, mi nismo za to postavljeni. Če pa nastopamo proti zagrešeni politiki klerikalnih voditeljev, četudi so nekateri izmed njih duhovniki, ne nastopamo pfoti njihovim verskim naukom, ampak proti njihovi politiki. Preč. g. župniku Barletu pa vsa čast za njegovo moško in odločno besedo!
Grdo podtikanje. V članku, ki ga je priobčil »Slovenec« proti pozdravnemu pismu preč. g. župnika Barleta, stoje tudi sledeči stavki: »Zborovanju so seveda prisostvovali tudi politični delavci nove ZSKL, ki stoji, kakor znano, v najtesnejših zvezah z Radičevo stranko na Hrvatskem. Ne da se dvomiti, da akceptirajo voditelji ZSKL Radičeve misli o Cerkvi in veri.« — Ne da se dvomiti? Zakaj pa ne? Mi pravimo nasprotno, da se da v tem prav zelo dvomiti! Nam g. Radič ni nikdar predpisoval verskih naukov in načel, on nas tudi ni nikdar vprašal za naša verska načela, ampak mi smo se ž njim strnili v skupno kmečko vrsto na podlagi političnih načel. G. Radič nam ni še nikdar niti ustmeno, niti pismeno naročil, da moramo svojo vero ali pa naše duhovnike zaničevati, priporočal pa nam je, da odpi-rajmo ljudem oči, zlasti kmetom, da bodo že vendar enkrat spoznali kvar-nost in pogubnost politike današnjih mogočnežev v SLS. Nas verski nazori g. Stjepana Radiča nikjer ne bole, njega pa naši ne. Zato je jako neumestna, ker nedokazana trditev, da »se ne da dvomiti, da smo mi istih verskih nazorov, kakor Radič.« O naših verskih zadevah se bomo mi že pogovorili s svojimi duhovniki, Radič naj se pa s svojimi, vsaj jih je na Hrvaškem tudi dovolj, celo takih, ki so jako vneti in delavni njegovi politični pristaši, iz česar bi se dalo skoraj sklepati, da tudi g. Radič ni tako črn brezverski zamorec, kakor bi ga nam rad predstavil spoštovani g. »R.< v »Slovencu«.
Posl. dr. Kulovec mi želi v »Slovencu«, ko me je nekoliko obrcal, še mnogo let v življenju. Tudi jaz njemu, kakor on meni. — Prepeluh.
»Cirkus.« Klerikalci bi radi zabrisali mogočni vtis kmečkega tabora na Krškem polju s tem, da imenujejo našo prireditev »cirkus«. Dolenjski kmetje, ki so bili na taboru, pa pravijo, da to ni bil cirkus, ker ni bilo klerikalnih tigrov zraven.
Katera politika je najslabša? Vedno tista, ki upije, da je vera v nevarnosti, kadar ni v nevarnosti. Dobra politika se drži sama od sebe, zato ker je dobra. Dobremu in pametnemu politiku se ni treba skrivati za vero.
Pašič in Radič. V slovenskih klerikalnih in samostojno - demokratskih listih smo cele tedne brali, da Pašič za Radiča ne mara in da se mu nalašč umika, Pretekli teden pa so morali hočeš, nočeš poročati o sestanku med Pašičem in Radičem v kopališču Evians les Bains, kjer se Pašič zdravi. Oba sta se pogovarjala poldrugo uro in oba sta bila zelo zadovoljna s sestankom.
Stjepan Radič v Ženevi. Na zborovanje Društva narodov v Ženevi je odšel kot član naše delegacije tudi Stjepan Radič. Že na prvi javni seji je vzbujal voditelj hrvaških kmetov splošno pozornost.
Za smeh in kratek čas v teh žalostnih in deževnih dneh vedno skrbi »Slovenski Narod«. Ta list pravi v svojem poročilu o kmečkem prazniku
>posebnost svoje vrste v slovenski politični zgodovini« — kar utegne biti res — in končno obljubuje, da se »pri pismu samem ne bo ustavljal, še manj pa seveda pri osebi g. župnika«. Tej obljubi sledi še nekaj napadov na videl sem ga le slučajno v izložbi mi- j list »Grudo«, na radičevce in na radi-mogrede!« Gostilničarka je začudeno ! kale. — Prav radi verjamemo, da je gledala, kakor gledajo začudeno slo- j pozdravno pismo preč. g. Barleta raz-
venski davkoplačevalci, ko čitajo glad- | burilo kri današnjih klerikalnih vodi-	.	, ,	. , ,
ko pisane članke v »Slovencu« o pre- | teljev, kajti njim nikakor noče v gla- na Bledu, da je bila udeležba jako sla-velikih davkih v Sloveniji. Taki član- j vo, da bi smel kdo drugače misliti o ba, ker se ga je udeležilo same»4000, ki so dijamant v trgovčevi izložbi, ka- j politiki (ne o veri!), kakor mislijo in reci: štiri tisoč liudi! Če ie 4000 liudi terega smejo pasanti le gledati. Od < kakor so vajeni komandirati oni sa- : SLS pa, ki si lasti vso pravico nad mi! Preč. g. župnik Barle je pa že to- >
, . j..---- i.- __ u„x„ „„ liko mož in tujj najmanj tako parne- ;
ten, kakor je g. »R.«, da misli o slo- i venski politiki po svoje, s svojo glavo j in s svojo pametjo, ker zato jo ima, \ da jo rabi. Če on politično drugače S misli, kakor g. »R.«, ima kot svoooden ; državljan polno pravico za to. Toliko pameti pa že ima, da uvidi, da slaven- smo zadeli. U ude ski kmetie ne nastopajo proti veri g. 1 prazniku na Bledu priznava celo »Slovenski Narod«, da je bilo zbranih na
slovenskim ljudstvom, ki ga hoče sama in povsod izključno le ona zastopati ter je v zadnjih dveh volilnih borbah odnesla skoro vse slovenske glasove, ki razpolaga od 26 z dvajsetimi poslanci, pa pričakuje slovensko ljudstvo tako politiko in take uspehe, da bodo davki pravični, enakomerno in znosljivo razdeljeni, ne pa samo časopisnih člankov, a la Verlaine-ovi dovtipi, če ne, pa naj gre in ne ovira dela drugim!
Zanimivo poročanje. Med tem ko »Slovenec« v političnem delu ošabno vprašuje tov. Puclja, da naj pove, kaj se je obrnilo na bolje pod novim režimom, pa zlasti o delu »Iz Štajerske« zadovoljno beleži posledice nove sape, ki se je prva dala tam občutiti. Vrnili so se preganjani gg. Ribarič, Mlakar itd. Napovedanim je preme-ščenje ustavljeno. Nova sapa je odnesla tudi g. Schella. Ta g. Schell je šel zaradi tega, ker je bil nekakšen štajerski Pestotnik, na njegovo mesto pa je prišel ugleden šolnik, ki so ga vladi priporočili vsi ugledni učitelji, ne glede na strankarsko pripadnost.
reci: štiri tisoč ljudi! Če je 4000 ljudi slaba udeležba, kako naj imenujemo udeležbo na shodih samostojnih demokratov, kamor ne pride navadno niti 15 oseb?
Pomagalo je. Naši bralci se gotovo še spominjajo, kako so poročali nam nasprotni listi o udeležbi na kmečkem shodu v Krškem. Mi smo tista poročila po zaslugi osmešili in kakor se zdi, smo zadeli. O udeležbi na kmečkem
—
ki kmetje ne nastopajo proti veri g. j dr. Korošca in gospoda »R.«, ampak ; samo proti njihovi do kraja zavoženi [ Bledu 4000 ljudi, drugi listi pa eno-in zahirani politiki. V »kulturni boj«, ! stav™	so poznali, da ima-
ki bi ga g. »R.« silno rad izzval, da
bi s pomočjo vere rešil polomljeno politično barko SLS, se pa mi ne bomo spuščali, ker ga ne potrebujemo. Če ga potrebujejo slučajno klerikalci, naj ga iščejo, kjer ga hočejo, samo pri nas ne. Mi nismo verska stranka,
stavno molče, ker so spoznali, da imajo tudi časnikarske laži zelo kratke noge. Kjer je zbranih mnogo ljudi, ki na svoje oči vidijo, kako in kaj, je res nespametno resnico ponarejati.
Paberki iz »Slovenca«. Dne 12. septembra 1.1. je priobčil »Slovenec« sledeče poročilo iz Beograda: »Predsed-
ampak politična stranka in član naše \ nik HSS dr. Maček je nocoj odpotoval stranke je lahko vsak, kdor priznava } v Zagreb. Tekom dnecai je konfenral naša politična načela. Naša politična i s Pavlom Radicem. Snoci je bil sesta-načela pa nam ne priporočajo le spo- | nek v hotelu »Petrograd«, katerega štovanja do vsake vere, torej tudi do i so se udeležili ministri in podtajmki katoliške, ki je vera pretežnega dela j HSS. Na sestanku se je govorilo o te-naših političnih pristašev, ampak nam š žavnem položaju, v katerem se nahaja spoštovanje do vsake vere naravnost j HSS v koaliciji z radikali. Razpravlja-nalagajo. Mi svojih političnih prista- li so o načinu, kako bi se to stanje iz-
boljšalo. Radikali nočejo ugoditi siti eni zahtevi KSS, tako, da je njea j«-iožaj zelo težaven (podčrtali mi, op. tir.). Vendar mora HSS vse to snrejeti in požreti.« — Iz tega poročila se da sklepati, da so za vse dejanje in sekanje sedanje vlade odgovorni sast« radikali, ki nočejo upoštevati nobene še tako opravičene zahteve radižev-cev. V isti številki in na isti strani pa beremo v »Slovencu« »Spozna«}* prihaja«, kjer stoji, »da je glavni krivec (sedanjih razmer) g. Radič, kajki radikali se niso nič izpremenili!« — Slovenska javnost naj pa na podlagi takih poročil presodi, kdo je prauaa-prav kriv, ali radikali ali Radič.
»Kulturni boj.« Kulturni boj s© imenovali nekdanji liberalci pred mnogimi leti boj proti katoliški ter-kvi in veri. Najbolj znan kulturni boj je oni, ki ga je vodil v Nemčiji pred 50 ali 60 leti nemški kancler Bismark. Tak kulturni boj bi radi imeli pri nit« naši klerikalci, da bi s krikom o nevarnosti za vero okrepili svoje ogrožene politične postojanke. Pri nas pa kulturnega boja ni, ker se nihče ae zaletava v nobeno cerker in v nobeno vero. Pri nas nobena postava nikomur ne brani hoditi ob nedeljah in ob praznikih v cerkev, ampak vsak isvr-šuje lahko nemoteno svoje verske obrede. Duhovniki pridigujejo v cerkvah lahko brez ovir, dele svete m-kramente brez ovir in uče, kar jim nalaga vera, tudi brez ovir. Celo politik«) lahko delajo v cerkvi brez ovir, kar zlasti naši klerikalci prav dobro vedo in se te moči tudi prav pridno poslužujejo, kar je pri nas tako splo««® znano, da je škoda te stvari na dolgo in na široko razkladati. Zato je »e vpitje o nekem kulturnem boju pri nas odveč. Če pa klerikalci vseemo vpijejo, da je »vera v nevarnoeti« j» da imamo v deželi »kulturni boj<, vpijejo samo zato, da bi s takim vpitje* zakrili vso pogrešnost svoje popolnoma zavožene politike. Klerikalni .reditelji bi storili dobro delo, če bi in sploh vse, kar je ljudem svetega, pustili lepo v miru in bi se raje brigali, da popravijo to, kar so polititi« grešili.
Neumestno očitanje. Klerikalci tajo poslancu tov. Puclju in Prepel«-hu, da podpirata radikale in današajo vlado, ki da je veri in cerkvi sovražna. — Kako pa je bilo takrat, ko sedel v vladi skupaj z radikali pa« g. dr. Korošec? Zakaj pa je bil dr. Ba-rošec v Evians-le-Bains? Mar zato, ker je bil voditelj radikalov Nikola PaiBfc takrat na Bledu ali pa v Beogradu? Zakaj išče duhovnik dr. Korošec stik* z veri sovražnim g. Pašičem. Sicer pa je bil prvi kulturnobojnež v naši državi ravno g. dr. Korošec, ki je leta 191$ podpisal kot minister neko naredb«, po kateri bi se lahko tudi katoliški zakoni — ločevali.
Dr. Korošec je imel v nedeljo r Ljubljani shod ali pravzaprar dek. Dolgo klobaso je nudil govornik, ampak slabo je bila napravljena. Maj navedemo samo par dokazov. Trdi, da Radič ne predstavlja večine hnraV skega naroda in vendar ima Radič tri četrtine vseh hrvatskih mandatov. Kaj je potem po Koroščevih pojmik večina? Nadalje trdi, da je Radič kriv »kmetskih eksekucij«. Ali ima Rad* v Sloveniji 21 mandatov, ali jih Ima Korošec? Tudi pravi dobesedno: >2a-radi političnega prepričanja so bili uradniki, uslužbenci in učitelji preganjani, prestavljeni in premeščeni.« 1 Res je in sicer se je to godilo takrat, ko so bili samostojni demokrati na vladi, a istotako takrat, ko je bil f. Korošec s štirimi tigri na vladi! Da-! nes preganjanja uradništva ni i» i vendar Korošec govori o persektmi-; jah! Itd. Za nas je Koroščev govor zelo zabaven, ker dokazuje, da ne more niti enega res dobrega doka« navesti proti sedanji vladi. Svetujemo g. Korošcu, da gre čimpreje v pen*-jon. S politiko, kakoršno je doslej rodil, ne pride nikdar na zeleno vejo.
Strašno mnogo slabega vedo danes povedati klerikalci o Radiču. Zakaj pa poprej niste nič povedali, ko ste dve leti sedeli v njegovi družbi? Kako, da se je sedaj g. Radič v VaSik očeh tako poslabšal? O ministrski stolčki! Dajte vsaj enega Korošcu, pa bo g. Radiča zopet hvalil, hvalil, a grajal — Davidoviča!
»Jutro« pravi, da bodo gornjegraj-ski kmetje vprašali g. ministra P. Radiča, zakaj njegovo ministrstvo zadržuje pašo na škofovem veleposestvu. Da ne bode treba odgovarjati g. ministru, bomo kar mi povedali. Nova vlada je nastopila 18. julija m nosi od tedaj za naprej odgovornost aa svoja dela. Toda že s telegramom odi 15. julija je bilo ukinjeno vse delo na veieposestvu v Gornjem Gradu. Tedaj je bila še vlada nacionalnega bloka in je o stvari najbolj poučen g. dr. Žerjav, zato je najbolj umestno vprašanje na njega!
»—■MIH mili MgimJ MIWHM' 11ITB
mm ..........<K9
Dopisi.
KRANJSKO.
Razširialmo vedno in povsod misel zedinjenfa slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta !
•	J J	________1 ____________________________ i m_iinuT -n ri~ — rn—......•—......mini ■■■■ miiiw«i mi Ml n BB — —..........»■ ----------------- ------------l
Shodi in razni prireditve.
KMMt	^rtertr*

3
imtdeissz,
Mraše pri Lescah. Dne 28. julija j nas je obiskal odposlanec Zveze slov. j zadrug tov. Šifrer. Ker je bil za ta dan 1 določen sestanek zadrugarjev in pri- j jateljev, je bil prav lep gospodarski j razgovor pred novim sirarskim do- j mom. Po govoru se je zglasil fotograf I Venger iz Radovljice, ki je vse, mlado j in staro, vzel z domom vred na sliko. Kako smo prišli do tega doma, naj služijo sledeče vrstice: L. 1922 smo ustanovili Sirarsko zadrugo in pričeli koj z obratom, dasi smo naleteli od strani političnih nasprotnikov in prekupčevalcev z mlekom na velike težje oče. Povrhu je bila tisto leto strašna suša. Vendar je zmagala zadružna disciplina, da smo čez leto izdelovali pri tov. Vrhuncu v Hrešah v mali iz-bici sir. Takoj v tem letu se je naredilo prometa 76.000 Din. Ali vsled večje suše in slabe krme se je obrat ustavil za eno leto. V 1. 1924 se je ponovno pričelo in je bilo prometa 227.000 Din. Hujskarije so prenehale, politika je izginila iz vasi; to je bil glavni sad zadružnega gospodarstva. Proti koncu leta se je pričelo misliti na nov dom, ker mala izbica ni zadostovala. In tako se je med zimo kupil svet. Na pomlad se je pričelo kopati, ali kdo bi bil mislil, da hoče tudi zemlja nagajati? Spomladno deževje je pokazalo, da je svet premoč-viren in da se stavba na tem svetu ne bo obnesla. Ali ker je bila sijajna disciplina v zadrugi, ni to nič oviralo. Kupilo se je novo stavbišče. Sedaj pa se je pričel kuluk. Setev je bila odpravljena in tako se je pričel tritedenski kuluk vseh zadružnikov brezplačno, kar je vse pohvale vredno. Vsa zidarska dela je opravilo v največjo zadovoljnost stavbeno podjetje Plemelj z Bleda (pod vodstvom spretnega polirja A. Vrabca iz Struževega pri Kranju). Omeniti moram nekaj napridnejših zadružnikov pri domu, in to je v prvi vrsti naša stara korenina Tomanček; skoraj do 50 šihtov in to brezplačnih je zavzela njegova pridna roka, četudi je mož pri 60 letih. Tudi Jože Figovčev je bil zelo priden, istotako duša zadruge tajnik Pristov. Koncem junija se je pričelo obratovanje v novem domu, ki je opremljen a vodovodom, hladilno pripravo in električno razsvetljavo. Novi dom je postal ljubljenec cele vasi, ker se vidi, kaj zmore sloga. Kaj bi šele bilo, če bi v celi državi bila taka sloga med kmeti, potem postane država res strah vsem neprijateljem! Pripominjam, kakšno razpoloženje je vladalo za časa stavbe. Ves les za strešni stol in delo, vezava stola in postavitev istega je veljalo vse skupaj en šiht tesarskemu mojstru Debeljaku iz Dvorske vasi, ki je samo obrisal, vse drugo so domači tesarji sami naredili zastonj. Sedaj ve lahko vsakdo, kakšna zadružna disciplina vlada v naši vasi, četudi so vmes oni, ki jim pravijo, da škodujejo z godrnjanjem. Dne 20. septembra bomo svečano otvorili novi dom, na kar opozarjamo vse prijatelje zadrugarstva. Pridejo tudi zastopniki oblasti, da se na svoje oči prepričajo, kako je porabljena mala podpora, ki jo je država naklonila, da potem nehajo govorice, češ, da ni bila podpora na mestu. Vsi spodnji prostori so docela dograjeni, v jeseni, ali. če bo zima posnemala lansko, bomo zgradili še gorenje prostore in v prvi vrsti večjo sobo, ki bo služila za seje, obenem pa za gospodarske in gospodinjske tečaje in zraven stanovanje sirar-ju. Pozabil bi kmalu njega, ki nam ves čas od prve poskušnje do danes vari sir v splošno zadovoljnost in to je naša pristna bohinjska korenina Tone Arh. Lahko rečem, da je zadruga z njegovim vestnim delom od po-četka do danes dala zadružnikom vse veselje do skupnega dela! Že lansko leto smo dobili tretje darilo za sir in to začetniki! Naš Tone ni zadnji! — Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo prišli do stavbe: zadru-garjem, oblastem in tov. Puclju za intervencije radi podpore! — Ivan Ažman.
Sv. Jakob ob Savi. Klerikalci so poročali, da je bil njihov pristaš župan Sojar odstavljen, za gerenta pa postavljen naš tov. V. Janežič in sosvet štirih naših pristašev. Vzroka klerikalci niso navedli, zato ga povemo mi. Pri županstvu Podgorice so se leta vršile netočnosti. Dve leti ni bilo računa. Srezki poglavar je poslal revizorja, ki je ugotovil, da računi že od 1. 1912 niso v redu. Primanjkljaja na škodo davkoplačevalcev je bilo 13.000 dinarjev. Zato je bil župan odstavljen. Na vesti imajo župana klerikalci. Vedeli so, da za tako mesto ni do-rastel, zato so ga komandirali drugi. Odgovorni so tedaj njegovi svetovalci in voditelji. To si naj posebno zapom-
ni g. župnik Jemc. Ta gospod je tudi nasprotnik gasilnih društev na Pšati in v Podgoricah. To se je pokazalo tudi zadnjo nedeljo. Uspeh spremembe v županstvu je dober, kajti krivci so od primanjkljaja plačali že 11.000 dinarjev. Pripominjamo še, da je g. Sojer drugače dober človek in se ima za vso nezgodo, ki se mu je pripetila, zahvaliti svojim komandantom. Gosp. župnik, pomagajte sedaj revežu!
Zg. Šiška je bila tudi ena izmed srečnih, ki je dobila po zaslugi sam. demokratov gerenta. Šele kot gerentu se mu je posrečilo urediti proračun in sprejeti v občinsko zvezo nekaj ljudi, ki niso bili zakonito dobo v občini, kar je tudi že kot župan poskušal. Še kot župan je nekoč sam izjavil, da gerentstvo nima pravice sprejemati v občinsko zvezo, ampak da ima to pravico samo obč. odbor, pa jih je vendar kot gerent sprejemal. Še kot bivši župan je pokazal, da so pogoste seje obč. odbora nepotrebne, zato je bilo včasih po več mesecev skupaj brez odborovih sej, a kadar je bila, je trajala večkrat preko polnoči, pa je še mnogo nerešenih stvari ostalo za prihodnjič. Več let skupaj ni bilo nobenega občinskega letnega obračuna, kakor ga predvideva zakon. In mož je bil za zasluge predlagan v odlikovanje, katero je tudi dobil! Ker so bili demokrati tako naklonjeni kmetu, delavcu in obrtniku, da so mu poskrbeli volitve na delavnik, pri čemur bi izgubil vsak, ki se udeleži volitve, skoro poldneva svojega skromnega zaslužka, zato smo zaprosili za preložitev volitev, ki se bodo sedaj vršile v nedeljo dne 27. septembra 1925, katerih se bo vsak lahko udeležil, ne da bi izgubil na zaslužku. Volilci storite svojo dolžnost s tem, da greste vsi na volišče in vr-žete krogljico v 2. skrinjico, kjer bomo volili skupaj kmetje, delavci in obrtniki proti nasilnemu režimu samostojnih demokratov!
Kupujte vse Vaše zimske potrebščine ia ženske in moške obleke pri stari domači trgovini.
pri češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulica.
Tam boste dobro in pošteno poetreženi.
ŠTAJERSKO.
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Pri nas se je vršil predzadnjo nedeljo političen shod SLS, na katerem je govoril 16-tim udeležencem Korošcev govornik. Mnogo je govoril o Radiču in visokih davkih, katere je zakrivil kajpada Radič. Da bo poslanec imel več gradiva o davkih, mu povemo, kar še bržčas ne ve, da je bil Radič tisti, ki je glasoval v ormoškem klerikalnem okrajnem zastopu za 600% doklade. Da je to res, bodo verjeli vsi davkoplačevalci ormoškega okraja, ki te visoke doklade krvavo čutijo na svojem telesu. Ubogi cestarji z beraško plačo 300—400 Din mesečno gotovo niso krivi visokih doklad. Zakaj rabi država toliko denarja, nam poslanec tudi ni razjasnil. Sklepanje o davkih pa se je vedno vršilo v navzočnosti poslancev SLS, torej morajo ti gospodje vedeti, v kake namene pobira država davke. Za Radičeve poslanske dnevnice gotove ne, ker Radič ni poslanec.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Pri nas je imel 30. avgusta g. Žebot shod. Resnica je zelo trpela. Seveda je Že-botu najbolj pri srcu HSS s tov. Puc-ljem vred. Hvalil je svojo propadajočo stranko, ki nam je povzročila toliko gorja, storila pa za nas kmete in sploh za ubogo ljudstvo ni čisto nič. Skoraj vse mandate v Sloveniji ima SLS, zato imamo že skoraj vso živino ; zarubljeno. Zahvalimo se g. župniku, ki nas je tako dolgo nagovarjal, da smo volili to stranko. Sedaj pa si upajo ti ljudje govoriti in pisati, da je Radičeva stranka s tov. Pucljem vsega kriva. Spominjamo se še dobro, ko je bil tov. Pucelj kmetijski minister, da smo prodali vse naše stvari času primerno, posebno pa živino, svinje in vino, tako, da smo lahko izhajali. Kakor hitro pa je dobil g. Korošec vse mandate, je bilo ko-i nec vseh naših dobrot. Sedaj pa, ko J je nastopila Hrvatska kmetska stranka, kateri se je pridružil naš kmetski zastopnik tov. Pucelj, sta tov. Pucelj in Kelemina kot kmetska poslanca tako dolgo prosila, da smo dobili zopet prost izvoz živine, svinj in tudi 80.000 hI vina, pa tudi podporo našim posojilnicam, kar pa klerikalnim vodjem nri po volji. Upam, da se bo na-, še ljudstvo spametovalo in bo tem Koroščevim ljudem pokazalo hrbet ter stopilo v Zvezo slov. kmet. ljudstva, katero zastopata tov. Pucelj in Kelemina.
Na Bistrici pri Podbrezjah bo v nedeljo dne 27. septembra ob 3. uri popoldne shod »Zveze slov. kmetskega ljudstva« pri tov. Peter Ažmanu. Poročata tov. Marušič in Prepeluh.
Slavnostna otvoritev Sirarskega doma v iirašaii pri Lescah se vrši v nedeljo, dne 20. septembra ob pol 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Ob pol 3. tiri pozdrav gostov. 2. Ob 3. uri blagoslovljenje novega doma. 3. Izročitev doma svojemu namenu po zastopniku velikega župana g. Sancinu. 4. Razni nagovori korpora-cij. 5. Srečkanje. 6. Velika vrtna veselica s plesom. — Za jedila in pijače bo najboljše preskrbljeno. — Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov novega doma, se priporoča obilna udeležba. — Odbor.
»Društvo kmetskih fantov in deklet« v Šmarjeti ob Pesnici priredi pod pokroviteljstvom g. Alojzija Sli-ckerja dne 27. septembra 1925 v prostorih gostilne g. Krambergerja vinsko trgatev z najraznovrstnejšimi razvedrili, kakor šaljivi zapor, šaljiva pošta, srečolov, ribolov, licitacija itd. Za olajšanje podplatne srbečice skr- . bi godba s plesom, za žejna grla in lačne želodce gostilničar. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižico, se preplačila hvaležno j sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.	i
Sadna razstava na Grmu. Letošnji pridelki sadja so y Sloveniji in tudi drugod precej skromni ter se bo ~ sadje, ki je po nekaterih naših dolenjskih krajih dobro obrodilo, prav lahko spravilo v denar. 3. in 4. oktobra t. 1. se vrši na kmetijski šoli na Grmu sadna razstava, kjer naj dolenjski sadjarji razstavijo vzorce sadja, ki ga imajo na prodaj. Sadje se bo razstavilo vloženo v amerikanskih zabojih po vzorcu sadnega sejma, ki se je vršil lani v Ljubljani. Od vsake vrste sadja, namenjenega za kupčijo, je treba poslati vsaj 25 kg obranega, skrbno spravljenega blaga enotne kvalitete; ti vzorci naj pokažejo povprečno kakovost posameznih sadnih vrst, ki jih ima dotični posestnik na prodaj. Poživljajo se torej vsi interesenti, da takoj prijavijo ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, s katerimi vrstami se žele udeležiti razstave in koliko sadja imajo na prodaj. Vzorce sadje je treba poslati na razstavo najkasneje do 1. oktobra. Priporočamo zlasti tistim sadjarjem, ki bivajo blizu Ljubljane ter jim je znan način ameriškega vlaganja, da si sami nabavijo omenjene zaboje pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu (Kmetijska družba) ter za razstavo namenjeno sadje pošljejo že v zabojih pravilno vloženo. Opozarjamo naše sadjarje v njih lastnem interesu na to važno prireditev ter vabimo ob enem tudi vse kupce, da si pridejo ogledat dolenjsko sadje.
Tacen pod Šmarno goro. Pri nas se prav dobro razvija poleg drugih dru-
štev tudi podružnica čebelarskega društva. Le, žal, da je zadnja leta nagajalo slabo vreme, a kljub temu ne obupamo v svesti si, da nam bo narava tudi v tem oziru bodoča leta naklonjena. Da se še bolj strnemo v tem društvu, priredi podružnica čeb. društva v nedeljo, dne 20. t. m. čebelarsko veselico pri Žibertu na Bro-du. Prijatelje čebel, kakor tudi medu vabimo, da se udeleže te veselice, ki bo prosta vstopnine. Pri veselici bo sodelovalo tudi naše pevsko društvo > Zarja«.
Studenci pri Mariboru. Dne 10. t. m.
se je vršil pri nas sestanek delavcev-zaupnikov. Bili so povabljeni najboljši, ki se v dneh terorja niso ničesar uplašili. Na dobroobiskanem sestanku so govorili tov. A. Kelemina o političnem položaju, tov. R. Bende o pomenu organizacije ZSKL, tov. Klemen o organizaciji delovnih slojev, zlasti industr. delavcev ter tov. J. Škraber o politični taktiki. Razvil se je živahen pogovor, v katerem se je pojasnila demagoška taktika nasprotnikov. Sestanek je bil predpriprava za večji shod. — Zanimanje za našo idejo povsodi napreduje, kar dokazuje dejstvo, da bomo morali v Studencih, kjer obstoji v okviru ZSKL močna organizacija izključno industrijskih delavcev, ustanoviti tudi organizacijo kmetov in kmetijskih delavcev, ki sami žele vstopiti v našo bojno črto. Preko vseh ovir korakamo naprej za zelenim praporom Stare pravde! — |
Podova pri Račjem. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil pri nas shod Zveze slov. kmečkega ljudstva, ki je bil zelo dobro obiskan. Tov. R. Bende je v dolgem govoru razložil pomen spo* razuma in smer kmečke politike. V živahni debati je govornik pobil vse nasprotne »šlagerje«. Naša misel po- ; vsod prodira ter je našla tla celo v takozvanih »trdnjavah« klerikalizma in frakarskega demokratizma. Narod je sprevidel, da je s politiko prošlih sedmih suhih let gospodarsko in politično propadel, zato vidi svojo rešitev v ZSKL, ki bi morala po ljudskem mnenju že davno prevzeti glavno besedo. Od vasi do vasi se sedaj razlega ena sodba: Proč s klerikalno - demagogijo in gosposko samopašnost-I jo! Rešitev naroda je samo v zdru-i žitvi vsega delovnega ljudstva v naši | ZSKL!
Čatež pod Zaplazom. Pred 4 me-i seci so ustanovili Čatežani gasilno 1 društvo, v nedeljo pa so že izročili lep nov gasilni dom društvenim namenom. Vsa čast tako agilnemu društvu in njega odboru. V nedeljo, 13. t. m. je društvo priredilo dobro uspelo prireditev, da pokrijejo del stroškov za : gasilni dom. Le neustrašeno po tej poti naprej v pomoč bližnjemu.
Pri češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulica
i veflika izibera sukna, velurja, pliša, «»tra-hana, žameta sa manteljne.
Pri češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulie»
oprema (bališč) za neveste in ženine, jevje in puh (samo češki izdelek).
tično razpravo odgovoriti, kar dajemo s tem na znanje tudi »Slovenčevi« gospodi.
Roparstva. V kmetijskem društvu v Gorjah je predzadnjo nedeljo napadel poslovodkinjo in ukradel 53 tisoč dinarjev monter J. Pogačar iz Srednje Radovne. Orožniki so roparja kmalu našli in dobili tudi denar nazaj. — 11. t. m. se je izvršil vlom v Stični v Go-riškovo trgovino. Škoda je baje zelo velika.
Radi trebuhov. Trebuh preprostih ljudi malo rabi. Za želodce mogocnja-kov je pa marsičesa treba. Na angleškem dvoru imajo glavnega kuharja, ki ima enako plačo kot armadni general ali admiral. Pripelje se s kočijo ob 11. uri dopoldne v dvorno kuhinjo, da ukaže za obed in se ob eni odpelje. Ob šesti pride zopet, da poveljuje, kako naj nosijo na kraljevsko mizo večerjo. Za to svojo »težko« službo dobiva generalsko plačo.
Ženin ji je padel z neba. To se je dobesedno tako pripetilo v deželi vseh nemogočih stvari: v Ameriki. Nek vojaški letalec se je ponesrečil in padel s svojim letalom v krasen park. Odnesli so ga v vilo, kjer mu je domača hči stregla, dokler ni okreval. Konec je bil, da se je hči, ki je stregla bolniku, poročila z ženinom, ki je kar iz nebes padel. Ženitovanjsko potovanje sta seveda napravila v letalu.
Kako so davke iztirjavali pod demokratsko vlado! V finančnem ministrstvu se je sestavilo poročilo o tem, koliko davkov so vplačale poedine pokrajine od začetka letošnjega leta pa do konca maja. V proračunu se je predvidelo, da morajo plačati:
	milij. Dim
Hrvatska-Slavonija	64
Slovenija	29
Bosna-Hercegovina	23
Srbija in Črna gora	71
Vojvodina	70
Dalmacija	0
Plačale so pa:	»iliJ. Iii«
Hrvatska-Slavonija	m
Slovenija	50
Bosna-Hercegovina	30
Srbija-Črna gora	60
Vojvodina	131
Dalmacija	10
Te številke govore več, kakor 500	
številk »Jutra«!
Pr! češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulica
najnovejše ogrinjalke, kocke, svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in ierf«.
Poslano
Novice in razrio.
Pri češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulica
velika zaloga sukna, štofa, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče.
»Dohodninski davek. Kako ee napoveduje in kako se sestavljajo pritožbe.« Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Stane 10 Din, po pošti 1 Din več. To prekoristno knjižico mora v rokah imeti sleherni davkoplačevalec. Knjižico je napisal odličen davčni strokovnjak. Ista nudi vsa navodila za obrambo proti pretiranim predpisom dohodninskega davka. Dokazano je, da je mnogo tisoč slučajev v Sloveniji, ko davčne oblasti predpišejo bogve iz kakega državotvornega razloga previsoko dohodnino. S pomočjo naše knjižice lahko vsakdo sam kontrolira, ali je predpis pravilen ali ni in tudi pritožbo lahko vsak sam sestavi. Segajte po knjižici!
»Kmetijski koledar za leto 1926«, žepni, izide v kratkem!
Oblastno tajništvo ZSKL v Mariboru poziva vse svoje zaupnike, da mu nemudoma sporočijo na naslov: j »Tajništvo Zveze slov. km. ljudstva«, Maribor, Narodni dom, I. nadstr., i. s. do konca septembra, kje želijo v zimskih mesecih imeti shod, zaupen sestanek, ustanovitev politične ali gospodarske organizacije. Na tozadevne okrožnice naj tovariši zaupniki skrbe za čim večjo udeležbo. Podrobna navodila izdamo pismeno. — Nadalje pozivamo vse tovariše zaupnike, da nam ponovno poročajo vse laži SDS-arjev, klerikalcev in socialnih demokratov, s katerimi varajo kmečki delavski narod, da zamoremo tem grobokopom naroda zapreti usta, če treba tudi z najradikalnejšimi sredstvi.
Kmetijska šola na Grmu ima za
zimski tečaj šolskega leta 1925/26 že dovolj prosilcev in bi bile nadaljnje prošnje za ta tečaj brez uspeha. Pač pa na razpolago še 10—15 mest za celoletno šolo in sicer so to večinoma brezplačna mesta. Na to opozarjamo naše kmetske posestnike, da ne zamude ugodne prilike za brezplačno splošno in strokovno izobrazbo svojih sinov. Sprejemni pogoji so bili objavljeni v »Kmetovalcu« od 15. julija t. 1. in drugih časopisih istega meseca. Prošnje se morejo vlagati še do 25. septembra t. 1. Ravnateljstvo.
Pri češniku,
Ljubljana, Lingarjeva ulica
poiteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhataste rjuhe.
t,v-a«aii<i ——— mil
•
Vodstvo gospodinjskega tečaja v Šmiiielu pri Novem mestu nam sporoča, da ne more sprejeti nobene go-jenke več, ker so vsa razpoložljiva mesta zasedena. Gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra in končuje 31. marca 1926. Na zavodu podučujejo šolske sestre in dva strokovna učitelja Grm-ske kmetijske šole.
»Gruda« in vera. »Slovenčevci« nas skušajo z »Grudo« spraviti med nevernike, ker je list prinesel raz-| pravo o vesti iz peresa mladega s učenjaka. Razprava ni bila v skladu \ z nauki cerkve. Odgovornost za razpravo odklanjamo. Ista je podpisana in nosi vso odgovornost za njo pisec sam. »Gruda« je, kolikor vemo, na razpolago vsakomur, ki hoče na do-
Cleveland — Ohio. — Vsem prijateljem onstran širnega oceana pošiljam z ženo prijateljske pozdrave iz tujine. Dospela sva srečno sem. Da pa imava tako dobre prijatelje, ki so prijatelji samo za hrbtom, jako obžalujem. Dolgo časa sem bil odsoten v tujini in ko sem se vrnil po dolgi vrsti let v rodno grudo na ogled, da vidim svoj dom, znance in prijatelje, sem bil vesel. Upam, da še zopet vidimo čez čas. Pozdravljena domovina! Pozdravljeni prijatelji iz Dorfajev, Žabnice in okolice. Zopet sem v novi domovini Ameriki. Imam se dobro. Po mojem odhodu so gotovi prijatelji stisnili skupaj modre glave in pre-rekovali novice od mene. Blagor ubogim na duhu! Sicer jim ne morem zameriti. Delajo, kar znajo. Vsekakor so morali dobiti od mene nekod depeše, morda celo z lune, katere so jim župnik oznanili s prižnice, da so ^ Cofa zavrnili z Jesenic, Francoskega, j Newyorka in ne vem še odkod. Cof je pa še vseeno v Ameriki. Njegove pravice so bile prave, seveda jih ni delal kak čevljar. Pozdrav vsem zavednim naročnikom »Kmetijskega li-. sta«! Pozdravljeni! — Franc Cof.
^^------------— -n—r- ............
i
Gospodarstvo,
Sedanje stanje agrarne reforme v Sloveniji.
V zakonu o proračunskih dvanajstinah za tekoče mesece nahajamo tri člene, ki govore o možnosti odprodaje, ozir. nakupa agrarno-reformne zemlje po agrarnih interesentih. Da ne nastanejo zopet nesporazumljenja, kakor jih je povzročila slična ministrska naredba in s t^m v zvezi razne od veleposestnikov naročene govorice med ljudstvom, se hočem na kratko dotakniti izvedbe osobito čl. 38, ki Slovenijo najbolj zanima. S tem v zvezi bom očrtal sedanje stanje agrarne re-I forme pri nas v Sloveniji.
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z nJim se širi najuspešnejše naša ideja ! ~3Ht€
Po gornjem navedenem zakonu, kateremu sledi še pravilnik, smejo interesenti že sedaj odkupiti zakupno zemljo od veleposestnikov po medsebojnem dogovoru, katerega mora pa potrditi agrarni minister. Opozarjal bi interesente, da se ne dajo begati in premotiti od veleposestnikov ali njihovih najetih ljudi, češ, sedaj morate zemljo odkupiti po cenah, ki jih narekuje veleposestnik, drugače zemljo izgubite. Oni ne smejo siliti do odkupa, še manje pa smejo na svojo roko spreminjati na v zakup danih parcelah zakupnike: to je odvzemati zemljo takim, kateri niso v stanu takoj isto plačati, ter jo dodeliti drugim, ki imajo za odkup denar na razpolago. Bolje bo še počakati na definitivni zakon o razlastitvi veleposestev, kakor pa pri današnjih valutnih razmerah, ko dinar v vrednosti raste, najemati v svr-ho odkupa z visokimi obrestmi denarja. Opozarjal bi nadalje na v zakonu navedeni odstavek, da se kupljeno zemljišče ne bo smelo deset let odpro-dati, s katero določbo se hoče onemogočiti špekulacijo z zemljišči. Imamo že sedaj zakupnike, ki dajejo lastna zemljišča v zakup ali svoja posestva prodajajo, na drugi strani pa uživajo zastonj agrarno zemljo! Kjer se je to dognalo, se je napravil red! Žalibog pa se po večini ni moglo še vse zakupne odnošaje urediti, ker primanjkuje za to moči in kreditov. Imeli smo svojčas dva okrajna agrarna urada s sedmimi konceptnimi močmi, a sedaj sta urada združena v enega, ima pa samo dve taki moči, delo se je pa po-de&etorilo! Izključeno je vsled tega vsako redno poslovanje. Dela se le v najhitnejih zadevah, a vse drugo mora počivati.
Tako še prav mnogo izkazov zakup-
; nikov ni sestavljenih za veliko občin, ker ni kreditov za geometre, da bi šli ; na teren merit, brez razmeritve pa ni j mogoče prepisovati zakupnine in dav-j kov. Sicer bi pa bilo to deloma ne-; potrebno delo v občinah, kjer 6e še 1 ni vršila točna revizija interesentov. | Nešteto občin si želi revizijo, da se ! odpravijo nezdrave razmere, a revizij I ni mogoče izvršiti brez denarja. Revi-i zijo je mogoče po možnosti pravilno : napraviti le na licu mesta v navzočnosti vseh interesentov, ne pa v pisarnah na podlagi občinskih in privatnih podatkov, ki so v prav mno-I gih slučajih le izraz strankarskega ali i osebnega sovraštva predlagateljev.
Podlaga rednemu delu in pravilnemu odkupu je v prvi vrsti temeljita revizija interesentov, ta pa je mogoča le, če je na razpolago dovolj kredita in dovolj moči. Mnogo nepotrebnega pisarjenja in pritožb bi odpadlo, kakor hitro bi bilo rešeno vprašanje interesentov in zakupa. Tekom zadnjih mesecev je sledila naredba za naredbo, a njih izvršitev je bila onemogočena vsled pomanjkanja kreditov v državnem proračunu in vsled pomanjkanja delavcev. Podrejeni uradi vedno in povsod dregajo in moledujejo za potrebne kredite in moči, a odgovora nema od nikogar in od nikjer.
V prvi vrsti je torej treba poštene revizije od agrarnih zakupnikov. Nič manj važna je pa definitivna določitev maksimumov veleposestev, katera določitev se ima boriti z istimi neprili-kami kakor revizija interesentov. Imamo tozadevno letos že dve naredbi: v prvi je bilo vsaj označeno, na če-gave stroške se imajo dela izvršiti, a druga naredba pa nima določila, s kakšnimi sredstvi naj se izvrši. Tudi
tozadevni upit na ministrstvo je ostal do sedaj brezuspešen. Tako počiva sedaj vse delo v letnem času, in se je bati, da otvorijo potrebne kredite šele pozimi za dela, katera so mogoča, dokler ni snega. Faktično je sedaj malo veleposestev v Sloveniji s stalno določenim maksimumom. Vzrok temu so pa tudi razne površne naredbe, ki na različne načine precizirajo, kaj je pustiti v maksimumu in kaj ne. Vsled tega nastaja narodno - gospodarska škoda kakor za veleposestnike tako tudi za interesente - zakupnike, ki si vsled nestalnega položaja ne morejo urediti rednega gospodarstva in se vsled tega tudi ne upajo investirati večje vsote.
Da se vsem tem nedostatkom v bodoče izognemo, bi bilo treba večjega sodelovanja strokovnih moči, ki poznajo ustroj in socijalni pomen agrarne reforme, kateri strokovnjaki ne stoje na agrarni reformi sovražnem stališču, katerega izražajo v raznih izjavah in brošurah. Medtem ko ministrstvo šum i ruda vedno in povsod sodeluje in daje inicijativo v šumskih zadevah, se ministrstvo poljoprivrede ne gane, da bi dajalo nasvete in mnenja, da bi pritegnilo razna vzorna posestva pod svojo zaščito, da bi imeli okrajni ekonomi prilike na istih prirejati poučne tečaje itd. Tak vtis imamo namreč pri nas v Sloveniji. >.
Kako obširen in mnogovrsten je delokrog ravno pri kmetijski stroki pri izvedbi agrarne reforme, koliko po-greškov bi bilo nestorjenih ako bi v večji meri sodelovali in soodločevali tudi kmetijski strokovnjaki. Sedaj sloni vso delo na juristih. Tehniki imajo pri agrarnem ministrstvu vse boljši položaj, imajo dobro organiziran oddelek pod vodstvom strokov-
njakov-tehnikov. Tako bi morali tudi j kmetski referenti imeti pri ministr-| stvu svoje strokovne zastopnike, kojih j mnenja bi morala biti merodajna. j Zmanjšalo bi se število nasprotnikov : agrarne reforme, osobito ako bi se še j izločila iz poslovanja vsaka politika ; pri izvedbi in izvajanju socijalno in : gospodarsko tako važne Agrarne Re-
; forme.	ing. —k.
* * *
Kvašenje žita proti snetivosti. Mnogo žita pri nas propada snetivosti in i razmeroma še malo je gospodarjev, ki svoje seme pred setvijo namakajo (kvasijo) proti tej grdi bolezni žit. Da pa ima dober uspeh, se mora kvašenje izvršiti natančno, kajti preveč zna škoditi kaljivosti žita, premalo pa ne koristi dosti. V novejši dobi se priporoča za kvašenje žita sredstvo »Novi Segetan« ali »snetomor«. Po-skušnje, ki so se s tem sredstvom lani vršile na našem zavodu, so se zelo dobro obnesle. S Segetanom kvašeno žito je bilo popolnoma prosto sneti. Ker je to sredstvo poceni in kvašenje ž njim zelo enostavno, ga našim kmetovalcem priporočamo. — Ravnatelj B. Skalicky, Grm-Novo mesto.
HMELJ.
XXXII. Niirnberg, 8. sept. 1925. Dovoz 300, prodanih 150 bal. Cene tlačene; prima 500—545 M, drugi 400 do 480 M za 50 kg. — Niirnberg, 9. sept. 1925. Mali dovoz; prodanih 120 bal, mirno, nespremenjeno, 430—550 mark za 50 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 7. septembra se je prignalo 6 konjev, 7 bikov, 98 volov, 219 krav in 5 telet, skupaj 335 glav. Cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli za kg žive teže
Din 8—8.50, poldebeli voli 7.75—8, plemenski voli 7—7.25, klavne krave debele 6.25—6.50, plemenske krave 5—6, krave za klobasarje 4—4.50, molzne in breje krave 5—7.50, mlada živina 8.25—8.75, teleta 11.50—12.50-Prodanih je bilo 126 glav, od teh 20 za izvoz v Avstrijo. Mesne cene: Govedina 10—19, teletina 12.50—19, svinjina sveža 12.50—25. — Na svinjski sejem dne 11. septembra je bilo pripeljanih 426 svinj in 3 koze. Cene se bile sledeče: Prašički 5—6 tednov stari od Din 100 do 125, 7—9 tednov stari 130—175, 3—4 mesece stari 200 —300, 5—7 mesecev 300—350, 8-10 mesecev 400—500, 1 leto stari 625— 850, 1 in pol leta stari 1050. Za kilogram žive teže se je plačevalo 12—14, za kilogram mrtve pa 15—17.50 Din. Prodanih je bilo 200 svinj.
AKO HOČETE ŠTEDITI SVOJE PERILO, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«.
Najugodnejši nakup
OBiEKe nudi
JOS. ROJINA, LJUBUHHS
!
O v \ 1	• -v v
breca ves isce
EFEKTNA LOTERIJA NARODNO - KULTURNEGA DRUŠTVA MALA NEDELJA. 800 dobitkov r vrednosti 15.550 dinarjev. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1926. Srečka stane samo 5 dinarjev. Kupujte in naročujte srečke takoj skupno pri Narodno-kuiturnora društvu Mala Nedelja, Pašljite ir.amke v pismu !
Dalmatinski Ia portland cement
svetovne znamke
Vedno v zalogi pri
,(TOUR)
,EKONOM'
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
_	—	■mnggg^j.
Naznanilo preselitve.
Cenjenim odjemalcem, kakor ludi Tsemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo trgovino na Sv. Pelra cesti št. 95 preselil v renovirani in lelo povečani lokal v lastni hiši T Ljubljani
v Komenskega ulici štev. 36,
ia gospodom čevljarskim mojstrom javljam, da bom v par dneh prejel vse čevljarsko orodje it inozemstva ter po najnižjih cenah čevljarske potrebščine. Tudi sem že prejel velikansko zalogo raznih inozemskih podplatov vseh vrst in veliko navadnega gornjega in galanterijskega usnja po najnižjih cenah.
Za do sedaj^ izkazano mi naklonjenost se vsem cenjenim odjemalcem najtopleje zahvaljujem ter se priporočam za nadaljna cenjena naročila ali cenjene obiske, na kar beležim
z odličnim spoštovanjem
MATEVŽ TURNAR
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin, Ljubljana NA DEBELO. Komenskega ulica štev. 36. NA DROBNO.
Edino ffiaj&eiiglMl
ifS
so 1«

L>Jut>ljaur*ei
(blizu Pr©*w»eve*;e	a** v»dS)
snamke
Gritzaer, Mm ii Mk
■a
L

z« rodbinsko« oi»ft«o te hvcktstdjsA:© rvjw>. Pouk » vesseuj« ta krpanju VeKetns garancija.	Delavnica tsa raspršego
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičev« cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
mudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše pretikuiene modele strešnikov t eno ali dvema aarerama kakor tudi bobrovcev (bt-b*r) ia lidn* »prtk.it. — Na željo »e poilje takoj popi« 1b ponudba!
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
V "O Hp Džsmarp m drugovi, -IV dr, z o. 2 v., Maribor,
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najpleinenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
SPAGO
dreto ili vse vrste vrvw-skih iidelkov ter v to •troko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Gospesvetskk I
SVOJI K SVOJIM!
Vsakovrstno usnje, kože, gonilna jermena, čevlje od priprostih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, iorbe za orožnike, gomaše itd. Dalje veliko izbiro kopit, čevljarskega orodja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov nudi na drobno in debelo
ANTON MARKUN, Ljubljana, Kolodvorska ul ca 41 (h glavnega kolodvora).
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisatke, klof v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razne mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
tt is slslsi vfogs tati po dogovoru.
Posojila daie proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
i
n
® 9
ja
u
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana
Telelon ©13.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
BinuuutiuiiiMffl Meurljln trgi štev. S ummnm
sprejema hranila« vloge in vloge na tekočI račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
b
TISKARNA ,,MERKUR
in«. A. a. LJUBE. J ANA Telefon 6». 53» SIMON OMGOOBČIČEVA ULICA ST. 13 Tiska Časopise, knjige, poset-nice, brošure, letalce, cenike, pravila itd. It d. Lamina knjigo^ veznica
osrednja gospodarska zadruga	$
Maribor	j
Izvoz sadja, ktompirja in druaih kmet-	•
skih pridelkov preskrba kmetijskih in	j gospodarskih potrebščin.
Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču	f
(prej „Orieni").	5
HOTEL IN RESTfli/RACIifl
MIKLIČ
LJUBLJANA
nasproti glavnega kolodvora. Znano dobra kuhinja. Prvovrstne pijače. Zmerne cene.
po najvišjih cenah = kupuje =
LJUBLJANA
Kralja Petra irg 8.

P 0 OH IIŽ H l C E:
MARIBOR. KAMNiK, NOifO MESTO, PTUJ, RAKEK, KONJICE, SLOVENJGRAuEC
DUNAJSKA CESII1 ŠIB 4 (f? LASTNI STAVBI)
Kapital in rezerve preko Din 19,000.000*—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
EKSPOZITURA: PREVALJE Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
Odgovorni urednik: IVAN MRAVLJE. - Za Konzorcij >Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslanee. - Za tiskarno »Merkur*: ANDREJ SEVER.