Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 14. februar*a 1938 Štev. §5. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor« Grajski trg 7 ! Tel. uredništva in uprave 24-55 Izba j a razen nedelje in praznikov veak dan ob 14. uri Velja mesečno ^rcjeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Naša narodna manjšina na Koroškem V teh razburkanih časih se zdi ko da bi nam razmere zabranjevaje, da bi pogledali včasih tiK: k našim bratom, ki živijo izven naših državnih meja. Res >s: Naša severna meji. nam daje v narodnoobrambnem oziru dela in skrbi toliko, da se nehote zanemarjajo problemi, ki so za varnost naše severne meje v narodnem oziru nujni in važni. Predvsem je treba vedno znova podčrtavati, da severna meja našega narodnega organizma ni nikakor istovetna z dtžavno mejo, temveč da živi precejšen del našega naroda preko naših državnih meja. Ta del našega naroda živi v razmerah, katerim je težko najti primere na svetu. Da je vprašanje slovenske narodne manjšine na Koroškem Problem, s katerim so naša javnost mora baviti, kakor tudi nemški narod v Avstriji nam pričajo različna dela, ki so v zadnjem času izšla in ki se bavijo iz zgodovinskega ali političnega stališča, iz nacionalnega ali katoliškega vidika z vprašanjem, kako urediti narodno manjšinsko vprašanje na Koroškem. Revija »Sodobnost« je prinesla kakor znano lansko leto izpod peresa dr. Frana Z w i 11 e r j a, docenta ljubljanske univerze, razprave o zgodovinskem raz-^U koroških Slovencev. Zwitter>2vo de-ki je izšlo v posebni brošuri, j' neob-hodno važen pripomoček za razumevanje Prilik in razmer med koroškimi Slovenci. Te dni ,ie izdala Slov. prosvetna zveza v Celovcu v nemškem jeziku pisarno knji-So, ki ima namen, predvsem nemški javnosti jasno prikazati razmere, v katerih nahajajo koroški Slovenci, in na podžgi zgodovinskih dejstev dokazati, da so bili koroški Slovenci od vsega začetka ^Postavljeni in v zadnjih desetletjih, v ^obi narodnega prebujenja, zatirani ter ^opani najprimitivnejših naravnih pravic. ‘Udi to delo je zgodovinske važnosti, ker namenoma opušča navajanje predloga, j^akor ga je leta 1936 priobčil dr. Vei-er- sotrudnik dunajskega tiskovnega Urada, v svoji znani knjigi »Die SIowe-ne& in K&rnten«. . Skoro v istem času, ko je izšla Zvvitter-[eya brošura, je izdal dr. Viktor Milanski, sedaj vodja narodno-političnega feferata na Dunaju, po rodu Korošec, knjigo pod naslovom »Karntens hundert-ialiriger Grenzlandkampf«. Z nasilnimi sredstvi, ki nimajo z znanstvom ničesar °Praviti, četudi se zlorablja Lesjakovo rož- s*cu®a dokazati, da obstoja na Ko* oškem poleg slovenskega in nemškega ^di vidišarski narod. Sicer »2 radi nove aktike nemškega kulturnega prodiranja v slovenski del Koroške namenoma opu-ca izrazita definicija vindišarskega na-&da, vendar z lahkoto izluščiš tendenco, 1 obstoja v tem, da se izločijo nezavedni si?yenc| zavednih. Pamflet, ki nqsi na Kajnov znak, gnusno sovražnost im ® samo do koroških Slovencev, temveč 'jo vsega jugoslovenskega naroda, si na-sk ^rzne kO'<1f‘ načrt o greniš ♦c-efo*,skessi kohla ^er*rad-Zagreb-Mar*bor-avstri>- Ek" m©ia. Za nronfitev n^črtn ho i/volien nosebe" , sktiriščinsVj -odbor. Verifikacijski odbor sobote nemške politike so prinesli zopet jP iZVen dnevnega rerla nrerfW.il narod- no v o presenečenje. Pri pogajanjih med jni > skimščini v veri^cno še mandat Schuschniggom in Hitlerjem sta samo 'n*r delo jn predložil skupščini za-strijskih hitlerjevcev, ki pa nikakor ne ( kollsitem ie skunščin^ nrešla na dnevni pak je Hitler zahteval le jamstva glede ! rec[. YerWks?c*)ski odbor je predložil lo povratka Habsburžanov in je kot proti- . eno poročilo, ki ga je kot poročevalec uslugo obljubil, da bo avstrijskim hitler- prečital posl. Dimitrije Mirkovič. Še v čajevcem prepovedal, vsako akcijo proti av- !raj so napovedovali, da bo manjšina od-strijskemu režimu. Dne 20. februarja bo bora predložila skupščini svoje poročila. Hitler podal svečano izjavo o neodvisnosti Avstrije. Hova umuHska doda isUeeiija katsufuifa BUKAREŠTA, 14. februarja. (AA) Pod kraljevim predsedstvom je sklenila nova romunska vlada sledeče: Ustanovi se poseben odbor, ki mu bo poverjena naloga, da izdela osnutek za novo ustavo. Pri izdelovanju osnutka bo sodeloval tudi Državni zavod za državno upravno znanstvo, ki bo poleg tega še izdela! osnutek za novo upravno razdelitev države, kakor tudi nov upravnopravni red ter semkaj spadajoče pravilnike. Državnim uradnikom je odslej prepovedano udeleževati se političnega delovanja. Vsako politično delovanje državnih uradnikov ima za posledico takojšen odpust brez vsakega priziva. Pravoslavna cerkev bo svojim vernikom prepov ^dala uporabljati druge prisege, kakor tiste, ki so po zakonu predpisane. Duhovniki, ki bi se tega predpisa ne držali, bodo kaznovani. Dosedanja uradniška pragmatika se ukine. Sestavljena in uveljavljena bo nova. Dosedanja neprestavljivost sodnikov se uki- ne, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o sodnikih. Dosedaj veljavna avtonomija državnih in zasebnih vseučilišč so ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o univerzah. Za enkrat se uvaja stroga tiskovna cenzura. Časopisi ne smejo poročati ničesar o notranje in zunanjepolitič- tako da bi se morala v skupščini vršit: debata o tej stvari. Zato je bila verifikacija mandatov novih narodnih poslancev postavljena tud’ posebei na dnevni red današnje seje. Manjšina kluba pa j; opustila svoj prvotni namen in je zafo narodna skupščina tudi brez debate prešla h glasovanju o predloženem poročilu verifikacijskega odbora. Po tem poročilu prevzamejo mandate: po pokojnem dr. Juriši zagrebški industrijec Miloš Vidakovič. po pokojnem Ivanu Vidcu Ivan Skruc, po pokojnem Branku Ratkoviču nem življenju, kar ni bilo odobreno od ti-:Per0 Krst'c- P° ^,ko,meni f™.JT Ara"' skovnega urada. Tiskovni urad ima na-1 dieloviču kmet Vladimir Sultic. mesto dalje nalogo, da ukine vse nepotrebne časopise, revije, kakor vse one, ki so z moralnega ali drugega stališča kvarne Tiskovni urad bo nadzoroval tudi vire denarnih dohodkov tiska. Odobren je osnutek uredbe, po kateri je aktivnim ministrom najstrožje prepovedano, da v svoie ministrstvo sprejmejo svoje bližnje sorodnike. Vsi prefekti, podprefekti (bani in okrajni načelniki) kakor tudi župani, ki so bili postavljeni pod Gogovo vlado, morajo denar, ki so ga v vodilne namene prejeli, brez nadaljnjega položiti pri najbližjih davčnih uradih. dičnih obrazcev postane čast večinskega naroda zaščitnik pravic manjšinskega nftroda. Krogi okoli g. Milčinskega 111 okoli koroškega hajmatbunda, ki po zadnjih političnih dogodkih v Avstriji pač ne bodo mogli tajiti, da so verni slušalci in učenci narodno-socialističnega kulturnega pokre- ta, naj se tudi v tem oziru vsaj teoretično pustijo voditi od svojega voditelja, naj priznajo vendar enkrat čast jugosloven-skemu narodu in vsakemu članu tega naroda, pa bo manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno v čast nemškemu narodu Todora Lazareviča, ki .ie bi! imenovan za bana vrbaske nanovine pa Hasanbeg Djinič. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo soglasno sprejeto. Opozicija, kolikor je je bilo sploh prisotne, ni glasovala. Narodna skupščina bi morala zatem preiti k nadaljevanju razprave o državnem proračunu. Na predlog predsednika Čiriča pa se je seja zaključila okrog.9.45. Proračunska debata se nadaljuje danes ob 9. uri. Krvavi dogodki v Šibeniku Ob priliki Ljotiče.ega zborovanja v Šibeniku so se pripc lili krvavi dogodki. Nekateri mlajši ljudje so metali kamenje proti lokalu, kjer je imel Ljotič svoje zborovanje. Med demonstranti in drugimi ja nastal spcSp«d Neki 171etni mizarski pomočnik je bil ubit. Več drugih demon- in v blagor težko preizkušene koroške strantov je bilo težko ranjenih, prav tako dežele ter slovenskega rodu. — -oc. 1 tudi neki policijski uradnik. Souototi oiaottuk Dobra maribors Uspešno delo sreskega odbora RK — Šolske kuhinje - Pomoč siromašni mladini — Priznalno odlikovanje šefprimariju dr. M. Černiču V lovski dvorani pri »Orlu« se je vršil včeraj 10. redni letni občni zbor tukajšnjega sreskega odbora Rdečega križa. Zbor je ob lepi udeležbi članstva otvoril in vodil zaslužni predsednik, narodni poslanec dr. I. Jančič, ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, zlasti pa navzočega zastopnika banovinskega odbora dr. Otona Fettich Frank h e i-m a, nadalje mestnega fizika dr. Lj. N o-v a k a v zastopstvu mestne občine, gar-nizonarja podpolkovnika Vojislava Masi a č a kot zastopnika vojske ter zastopnike občinskih odborov iz Fale, Sv. Jakoba, Krčevine, Košakov, Sv. Ožbalta, Pobrežja in Studencev. Po prečitani poslanici glavnega odbora R. K. je zborovodeči v kratkih obrisih orisal plodonosno delovanje te naše humane in človekoljubne ustanove v pretečenem poslovnem letu. V svoje predsedniško poročilo je zajel obris dela posameznih občinskih odborov ter poverjeništev. Med letom se je ustanovil nov občinski odbor R. K. pri Sv. Jakobu pod vodstvom marljivega šolskega upravitelja g. Mirka Cujnika so se pridružili vsi navzoči in se je odlikovanec vidno ganjen zahvalil za izročeno mu priznanje ter odlikovanje. V nadaljevanju poteka občnega zbora je poročal za nadzorni odbor dr. Senekovič in je bila predlagana razrešnica s pohvalo sprejeta. Za delegata letošnje banovinske skupščine je bil imenovan g. dr. Vrečko. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik narodni poslanec dr. Ivan Jančič, podpred- sednik šefprimarij dr. Mirko Černič ter mag. Minafik. Odborniki pa: dr. Alojz Juvan, dr. Janko Šiška, L. Eiletz, Aleksander Alt. dr. Milko Bedjanič. dr. Fran Hribar, dr. Ivan Jurečko, Udo Kasper, dr. Andrej Korenčan, podpolkovnik Vojislav Maslač. Martin Mastnak, dr. Ljudevit Novak, Aleksander Pfeifer. Mirko Ravter, Fran Stenovec, Milica Stupan, Ivan Tomažič, msgr.« Mihael Umek, dr. Hugo Velker, Emil Vodopivec, Matija Volk (Pobrežje), dr. Fric Vrečko in dr. Ivan Zorjan. V nadzorni odbor so izvoljeni ravn. Pogačnik Bogdan, vpok. šol. upravitelj Fran Cvetko, ravnatelj dr. Janko Kovačec in sreski načelnik v pok. dr. Ivan Senekovič. Po živahni debati je zborovodeči zaključil lepo uspeli zbor s pozivom k še vztrajnejšemu delu za dobrobit splošno-sti in človečanstva. Tekmovanie za kal že odločeno Lepo trofejo si bo naibrže priboril ISSK Maribor, ki je včeraj drugič porazil Železničarje — Rapid je imel trd oreh s Slavijo Humor In politika Novinar (japonskemu generalu): Go-spod general, zdi se mi, da je to nov top-Japonski general: Ne! To )« novi metalec izgovorov na velike razdalje Rešeno vprašanje španskih prostovoljcev Vprašanje odpoklica španskih prostovoljcev je sedaj že rešeno. Ugotovili s£> namreč, da v Španiji sploh ni prostovoljcev ... VSE ZA MAŠKERADO prinaša v bogati izbiri po nizkih cenah Tekstilana BUDEFELDT Oglejte si špecijalno izložbo. Pedagoška tcmnoUtvakja Tekmovanje za Maverjev zimski pokal Organizacijsko se bliža koncu. Prihodnjo nedeljo se bo delo se je odražalo v dobro obiskanih vršilo zadnje kolo, v katerem se bosta predavanjih za članstvo, izobrazbi sa- srečala ISSK Maribor in SK Slavija ter marjanov In bolničarjev, nadalje v skrbi železničar in SK Rapid. Ker je skoro za bolno deco, v raznih zbirkah, filmskih j sigurno, da bo ISSK Maribor prihodnjo predavanjih ter protiplinski razstavi, nedeljo zmagal nad Slavijo, lahko že da-Sreski odbor si je v prizadevanju čim- Ues poročamo, da je letošnji zmagovalec prejšnje gradnje lastnega doma v Mari- v tekmovanju za Maverjev prehodni zim- boru ustanovil poseben odbor, ki mu predseduje san. višji svetnik dr. J u-r e č k o. Sliko iniciativnega društvenega dela razberemo iz tajniškega in blagajniškega poročila. Prvo je podal dr. Ivan Zorjan, drugo g. Vodopivec Emil, dočim je delo sekcije podmladka R. K. orisal načelni'.: sekcije g. Mirko Ravter. Posebno pohvalo zashižl vztrajno ski pokal ISSK Maribor. Do prihodnje nedelje pa je situacija naslednja: ISSK Maribor 5 3 2 0 17:10 SK Rapid 5 2 3 0 9: 6 SK Železničar 5 2 1 2 23:12 SK Slavija 5 0 0 5 6:27 SK Rapid : SK Slavija 2:1 (0:1) , , | Rapid se je moral včeraj zelo potru- kakor na pntner nov. Blagajna beleži din 13.602.75 dohodkov ter din 17.253.75 izdatkov, dočim je premoženjsko stanje naraslo na 26.000 proti ISSK Mariboru ali Železničarju. Na drugi strani pa so se Slavijaši borili z zavidanja vrednim elanom in požrtvoval- din. Odboru je izdatno priskočil na po-|nostjo. Dejstvo je, da pridobiva Slavija moč banovinski^odbon zlasti v pogledu j od tekme do tekme na tekmovalni rutini in lahko trdimo, da je Slavija od letošnjega tekmovanja za Maverjev pokal največ šolskih kuhinj. Podmladek je organiziran na 19 šolskih zavodih, kjer deluje 75 pododborov s 2354 člani oziroma članicami. Pomoč, ki so jo nudili šolski odbori siromašni deci, je bila vsestransko izdatna in so tej skrbi posvečale veliko pozornost zlasti klasična ter realna gimnazija in učiteljska šola. Šolske kuhinje so oskrbele siromašnejši deci izdatno hrano, dočim so odbori skrbeli za številne prireditve in predavanja. Sekcija R. K. jc zbrala 63 siromašnih in okrepitve potrebnih otrok, ki so bili odposlani v kolonije v Kaštel Lukšič, odnosno v Bakar. Denarni promet beelži din 42.853.40 prejemkov ter din 33.448 izdatkov. Prisrčne pozdravne besede smo slišali iz ust delegata 'banovinskega odbora, ki je izročil obenem pozdrave predsednika ban. odbora g. dr. K r e j č i j a in ki je izrekel mariborskemu sreskemu odboru toplo priznanje s pozivom, da skrbi tudi nadalje z vso vnemo za našo deco ter da posveča vso pažnjo čim bolj poživljenemu delu samarijaffskih in bolničarskih tečajev. Letošnjemu občnemu zboru je bil vtisnjen še prav poseben svečan pečat z odlikovanjem odnosno izročitvijo odlikovanja šefprimariju klrurglčnega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. Mirku Černiču. Glavni odbor R. K. je sklenil, igre sodeč bi bila zmaga SK železničarja tudi upravičena, če bi znali napadalci terensko premoč izrabiti v golih. Tako pa je enajsterica SK Železničarja prevzela vlogo, ki jo je igral do nedavnega ISSK Maribor. Moštvo je namreč predvajalo lepo kombinacijsko igro in. v lepoti umrlo... ISSK Maribor je predvajal svežo igro, ki je bila predvsem koristna, zlasti v drugem polčasu. Vsak napad je predstavljal veliko : -varnost, zlasti z desne strani, kjer je bil nosilec vseh akcij izvrstni Miloš. Z izjemo levega krila je bila vsa napadalna vrsta naravnost odlična. Tudi ostali deli moštva so v splošnem zadovoljili, zlasti ožja obramba, ki je morala včeraj opraviti veliko in težko delo. Sodil je g. Kasper. Bil je gotovo objektiven, toda v presoji offsidov in fau-lov ni bil vedno siguren. Ob tej priliki apeliramo na merodajne činitelje, da se napravi red na tribuni in da se strogo pazi. da bodo imeli dostop na tribuno le tisti, ki imajo tribunske vstopnice. Ne gre, da bi tribuno zasedla gotova skupina, ki z navijanjem in. kričanjem vznemirja osebe, ki so plačale tribunski sedež. pridobila. Sodil je prav dobro g. Bizjak. ISSK Maribor 2:1 : SK Železničar (0:1) Oba nasprotnika sta se zavedala važnosti tekme in sta nastopila v najmočnejših postavah. N.a igrišču ob Tržaški cesti se je zbralo do 1200 gledalcev. Tisti, ki so včeraj prisostvovali tekmi med starima rivaloma, so lahko zadovoljni ugotovili, da so videli lepo tekmo. Razočarani so bili morda le najognjevitejši pristaši SK Železničarja, ki so pričakovali siguren uspeh svojega moštva. Po poteku Ostale nogometne tekme Liubiiana: Nogometni turnir: SK Ljub liana II".Hermes 2:1, Ljubljana LKranj 7:2, Ljubljana LLjubljana II 4:1 Zagreb: Qradjanski:BSK 4:1, Hašk: reprezentanca I. razrednih klubov 9:2. Osijek: Bata:Slavija 1:0. Beograd: Novisad:Beograd 6:3. Varaždin: ČSK:Svoboda 6:2. Carigrad: SK Jugoslavija:Dzidzek 1:0 Gradec: Sturm:Admira 5:1, GAK: VVacker 6:4, Stidbahn:FC Graz 7:0, Grafkorn:Hertha 5:3. Parlament obmejnih kolesarjev da odlik uje zaslužnega člana ter ustano- Včeraj dopoldne se je vršil pri Zamorcu redni občni zbor Mariborskega kolesarskega podsaveza, v katerem so včlanjeni vsi kolesarski klubi na območju bivše mariborske oblasti. Zborovanje, na katerem so bili zastopani vsi včlanjeni klubi po svojih delegatih, je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Mihael Lešnik, ki je po uvodnih formalnostih podal kratko poročilo o podsaveznem delovanju v preteklem letu. Obširno poročilo je vitelja organizacijo R. K. v Mariboru z ozirom na njegovo svoječasno neustrašeno predvojno udejstvovanje pri srbskem Rdečem križu za časa balkanske vojne ter njegovo neprekinjeno sodobno huma- na to podal agilni tajnik g. Rudolf S t e i u- bichler, iz katerega je razvidno, da si je tajništvo prizadevalo, da zbudi večji interes za podsavezno delovanje. V splošnem so bili uspehi v pretekli poslovni 'dobi zelo dobri in je podsavez s svojimi no službo v korist celote. V znak prizmj- 'prireditvami dvignil kolesarstvo na za-nja za to vzorno humano in nacionalno vidno višino. MKP, v katerem je včla-dek) je prejel g. dr. M*rko Černič prizna, njeno 11 klubov, in sicer SK Železničar, nie in drugo najvišje odlikovanje R. K. Perun. Maraton. EdchveiSs, SK Mislinje, v naši državi. Predsednik sreskega od- Klub slovenskih kolesarjev v Celje, Dra- bora dr. Jančič je s primernim nagovo- I va (Ptuj), SK Konjice in Korotan (Dra-rom izreči! odlikovancu zlato kolajno z vograd), je priredil lani 6 uspelih dirk. diplomo. Njegovim prisrčnim čestitkam .Klubi, včlanjeni v Mariborskem kolesar- Urednikova pošta K. R., magdaienski okraj. Res? Delo slovenskih pedagogov v srbščini- Znana slovenska pedagoška književnika E. V r a n c, učitelj v Studencih pri Mariboru in Jos. Dolgan, šol. upravitelj v Planini pri Rakeku, sta ob lanskem razpisu najboljšega učnega načrta za ljudske šole v Jugoslaviji prejela 1. nagrado v znesku 3000 din. Centrala jugoslov. učiteljskega združenja je sedaj ta nagrajeni učni načrt izdala v srbščini. Načrt je zbudil veliko pozornost ter je kot pro^ jekt predložen ministrstvu prosvete, ki ga bo ob noveliziranju učnih načrtov nedvomno upoštevalo, saj predstavlja načrt za 8 letno šolsko obveznost zaključen kompleks splošne izobrazbe, upoštevajoč pedagoška načela najmodernejša šolskih reform v povojni dobi. Učiteb Vrane je izdal že leta 1935. prvi projekt, ki je takisto izšel v cirilici in je bil takoj razprodan. Lani je izšla obširna razprava pri Slov. šol. matici »Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in pra-esi«, ki se prevaja tudi v srbščino. Skupno s Šol. upraviteljem J. Dolganom sta letos pri Učit. tiskarni izdala »Podrobni učni načrt za slovenske ljudjske šole«, prva sistematična zbirka snovi v strnjenih letnih enotah za izbor po krajevnih potrebah in prilikah. Ogromno dele, K1 ga nimajo niti tujci! Ponovno se je pokazalo, da Slovenija v prizadevanju zf moderno šolsko preosnovo daleko prednjači! Želimo le, da bi se prizadevanja pobomikov uresničila in bi Jugoslavija šolskem oziru čimprej stopila na kultu -no višino drugih narodov! Nic takšnega. Niste prvi, niti zadnji, da van> dandanes prisluškujejo pri vratih. O tern m latiloo dnleo govorili in še več napisali- skern podsavezu, pa so priredili 26 dirk, na katerih je startalo 150 dirkačev. Najaktivnejši kolesar je bil dirkač SK Železničarja Štefan Rozman, ki se je lani udeležil 20 dirk ter je bil najuspešnejši kolesar na področju MKP. Rozman, ki je lani praznoval 10-letnico aktivnega udejstvovanja v kolesarskem športu, je startal na 175 prireditvah ter skupno s treningi prevozil 31.440 km. V času svojega udejstvovanja v kolesarskem športu je zasedel 117 prvih mest. 24 drugih in 8 tretjih mest. Velike zasluge za razvoj kolesarskega športa na področju MKP ima tudi Klub slovenskih bolesarjev v Celju, ki je bil lani najagilnejši klub v MKP, za kar je občni zbor izrekel predsedniku g. Mirku F a j s u priznanje in zahvalo. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal vestni blagajnik g. Jakob Lupša, je razvidno, da so znašali dohodki MKP v preteklem letu din 1488, izdatki pa din 1407. Poročilom tehničnega referenta g. Šape c a in g. Močivnik a, ki je poročal v imenu nadzornega odbora, ter BoiieoHske aomu bi lahko dolgo govorili B. N., Tržaška cesta. Da. Najpreje s° napravili skupno prošnjo. Odgovor rotovške gospode se je glasil: Vsakdo od danjkovcev naj sam predloži prošnjo. Potem je vsakdo zase napravil prošnjo. Odgovor rotovške gospode je bil: Nimam0 stanovanj, sami si poiščite. Sicer pa..* Ta dodatek — sicer pa in naprej — pa je tako značilen, da mu ni primere in da bo o njem svoječasno mnogo govora ter pisarije. T. S- Koroška cesta. Ste dobro poučeni. Je začasni vodja obrata, pa mi naš državljan. ^ Obč'nskj urad razglaša, da je min. financ podaljšalo rok za vlaganje davčnih prijav za pridobnino do vključno 15. februarja, do katerega dne bo sprejemala prijave tudi občina. V dvorcu posestnika Uršič Alojza na Zg. Brežnici se je uradno ugotovila svinjska kuga. Za regulacij0 Ličnice bodo predvidoma potrebovali nekaj delavcev ter se naj zanimanci javii0 zadevno v občinski pisarni po sprejetju razrešnice so sledile volitv6 in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Mihael Lešnik predsednik, Mirko Fajs I. podpredsednik, Vinko Cajh' ko II. podpredsednik, Rudolf Steinbichl®r tajnik, Jakob L. ipša blagajnik, Vink0 Glavič tehnični referent, Mirko Šapec namestnik tehničnega referenta. Odbornik1-Anton Hlebš, K. Hausmaninger, Frani0 Bertoncelj, F. Štrucl, Štefan Rozmah’ Drago Smrekar, Franc Vehovec, Frani0 Unger, Joško Aman. Nadzorni odbor: Ah' ton Močivnik in Avgust Šumer. mwm Ruski koncertni večer V soboto je priredila mariborska »Ruska matica« svoj vsakoleten ruski večer, združen s koncertom ruske glasbe. Bil je to IV. tovrsten večer Ruske matice, katerega se je članstvo tuk. ruske kolonije in ostalo aiarib. občinstvo kljub istočasnim drugim prireditvam udeležilo polnoštevilno. Koncertni spored so tvorile izbrane pesmi in operne arije velikih ruskih glasbenih mojstrov. Njihova 'dela so v zadnjih 100 letih močno uplivala še celo na glasbeno kulturo zapadnih narodov. Imena kakor: Čajkovski, Bo roden, Musorgski, Rimski-Korsakov i. dr. se izgovarjajo danes z isto pomembnostjo kakor Bach, Mozart, Beethoven, Wagner i. dr. Sodobni ruski skladatelji kakor: Stravinski, Prokofjev, Šostakovič i. dr. hodijo samo ob rami z velikimi sodobnimi skladatelji zapada, kakor Ruvel, Iloneg-fer, R. Štraus, Bery, Schonberg itd. Res ie sicer, da nam sobotni koncert ni motel nuditi izčrpnega vpogleda v stoletno ilasb. ustvarj&nje dvesto milijonskega naroda, kljub temu pa mas je skrbno pripravljeni spored poglobil v ustvarjajočo silo tega gigantskega naroda. Popolnoma odveč sta bila na sporedu solospeva Hri-stiča (»Elegija«) in Konjoviča (»Chan-son«), ki sta kljub svoji lepoti v tem okviru nekako motila svojstveni karakter ruske glasbe, kateri je bil posvečen celoten večer. Vsi trije solist; so podali obsežen spo-red dobro disponirano in povsem zadovoljivo. — Gdč. Oljdekopova, članica ljublj. opere, je podala Čajkovskega arijo iz »Pikove dame« (»Že bliža se polnoč«) in Krševarovo »Tišina«; dalje Čajkovskega arijo iz opere »Evgenij Onje-gin (»Pismo Tatjane«), Dargomižskega arij<> iz opere »Rusalka« in Kaševarovo ;'Minula so leta«. Gdč. Oljdekopova, ki ie svojo pevsko karijero začela (če se ne motim) v ljubl.i. operi, žanje danes že Znatne uspehe. Navedene arije in pesmi )e Podala s svojim polnim, lepo šolanim dramatskim mezzosopranom zelo prepričevalno in globoko občuteno. Posebno je njenemu glasu ležala znana arija iz opere ^Evgenij Onjegin« (Pismo Tatjane), ki jo Je odpela v slovenščini, z globokim za nosom, tako da jo je občinstvo nagradilo s spontanim in burnim aplavzom. Posebno čisto zveni pevski glas v visokem registru, vendar pa ji ne moremo odrekati niti lepote glasu v nižini. — G. A n a-*ol Monoševski, član zagrebške 0Dere, je sodeloval že na lanskem ruskem večeru. Pedal je -Borodinov recidiv in arijo Vladimirja Igoreviča iz ope-re »Knez Igor« in Greč ninovo »Uspavanka«; dalje Artemovskega arijo »Črn °blak« iz opere »Kozak za Donavo« in 'nolitev »Gospod nebes in zemlje« iz iste °Pere ter oba že omenjena jugosl. solo-speva. Tudi g. Monoševski kaže v svojin podajanju prepričevalno in globoko ninevano glasbeno frazo. Njegovemu lirskemu, nekoliko prenežnemu tenorju se 'udi prilega bolj višina. Tudi točke g. ”ionoževskega je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom, tako da je ob zaključku dodal še Balakirevo »Gruzinska pesem«. Oba solista je spremljal z vso diskretnostjo jn tehnično uglajenostjo marib. toanist g. dr. R. K 1 a s i n c. Podal je tudi kot samostojno klav. točko štiri skladbe podobnega moskovskega skladatelja Prokofjeva (»Caprice«. »Bajka«. »Šala« in *Rignadon«), ki so v tej razvrstitvi tvo-r,le suitno obliko. Skladbe so pisane v s°dobnem lapid rneni slogu in vsebujejo mnogo dognanj sodobno usmerjene g'asbene tehnike. G. dr. Klasinc je bil pladbam veren interpret, v kolikor mu Je to dopuščal inštrument. Koncert, ki je bil skrbno pripravljen, 'O dobro uspel, ter je poživel stagnacijo v katero e zapadlo v zadnjem čsu majorsko koncertno življenje. Prof. K. Pahor, -—‘■j .n- ■ i i ■ mmmmmmmm— Dunajska vremenska napoved za jutri, 0rek |5 februarja; V severnih Afpah Pretežno oblačno. mestoma sneg, nara-s,-^nie mraza. V južnem alpskem pod-roč**[ najpreje sne«, kssneje splošno zboljšanje. Tragična smrt mladega častnika: Padel ie s konia in se ubil Včeraj popoldne okoli 4. sta prijezdila v močnem diru iz Rošpoha proti Kamniškemu drevoredu podporučnik tuk. 45. pešpolka Radivoj P a r a m e n t i č in so-tovariš potporučnik. Nekateri pasantje so slišali, kako je Paramentič, ki je jahal za svojim tovarišem, zaklical »Stoj«, česar pa njegov tovariš ob močnem peketu konjskih kopit mi mogel slišati. Konj se je moral ob neznanem predmetu preplašiti. Paramentič ni mogel obvladati svojega konja in se je zgodilo, da je R. Paramentič ob križišču, kjer se odcepi znana poljska pot iz kamniškega drevoreda proti Vinarski šoli, omahnil preko konja. Nesrečno naključje je hotelo, da je priletel z glavo ravno na majhni betonirani del mostička, kar je bilo zanj usodno. Njegov tovariš je doznal za nesrečo šele tedaj, ko je prestrašeni konj zdirjal mimo njega s praznim sedlom. Takoj je odjezdil nazaj in pogledal, kaj se je zgodilo njegovemu tovarišu, ki so mu pasantje, ki so bili priča 'groznega prizora, takoj priskočili na pomoč. Zatem ga je izvo-šček, ki je pripeljal mimo, odpremi! v tukajšnjo vojaško bolnišnico, kjer je nesrečni Paramentič kmalu zatem podlegel usodnim poškodbam. Potporučnik Radivoj Paramentič je bil v krogu svojih znancev in tovarišev zelo priljubljen. Bil je resen in vnet častnik, k-; je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Doma je iz Valjeva, kjer je tudi dovršil svoje študije do odhoda na vojaško akademijo. V Mariboru je služboVal tri leta. Njegovo tragično smrt pomiljujejo vsi, ki so ga poznali in cenili. Vzornemu mlademu častniku svetal spomin, žalujočim naše toplo sočutje! Union kino: »Hči upornika«, film veselja in zabave v nemškem jeziku, z dražestno Shirley Temple. ms—ana^—■umi—m mi m i«hbbw—i fkuadna gtedtrfisk ■»■■■■■■■—nn—iaiinnt■ iiiimiii i Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto. Torek, 15. februarja, ob 20. uri *Noč v Kairu«. Red B. Sreda, 16. februarja: Zaprto. Četrtek, 17. februarja ob 20. uri: »Veronika Deseitiška«. Red D. Abonenti reda B dobijo v torek opereto »Noč v Kairu«, ki vedno bolj ugaja in je bila zlasti v soboto od občinstva /elo simpatično sprejeta. 48 udeležencev 6. Orožnovega smuka Včeraj se je vršil 6. Orožnov smuk, ki V smislu propozicij so letos prevozili Pose ga je udeležilo rekordno število vozačev, 56 številu, od katerih jih je prišlo 48 na cilj. Snežne prilike so bile na vsej 50 km dolgi progi prav dobre. Na predvečer Orožnovega smuka, v soboto, so se zbrali udeleženci pri Mariborski koči, kjer je zbrane planince in smučarje pozdravil v imenu prireditelja mariboi-ske podružnice SPD g. inž. arh. J e 1 e-n e c. Nato je spregovoril zaslužni zimskošportni organizator dr. Orožen, Ki je orisal pomen smuškega maratona ter izročil Borutu Hribarju in Bredi V o-g 1 a r j e v i jubilejni srebrni znak. Vsakoletni vodja Orožnovega smuka g. Evald Koren je nato obrazložil tekmovalcem potek proge ter izročil udeležencem lanskega Orožnovega smuka lep častni znak. 15 let robi je Pred velikim kazenskim .senatom mariborskega okrožnega sodišča se je mora!, kakor smo že poročali, v soboto zagovarjati 23letni trgov, pomočnik Alojz Žajdela iz Ptuja, ker je 20. marca leta 1937 v Berkovcih izvršil roparski napad na 801etnega posestnika Janeza Kolteria ter mu odvzel 1500 dinarjev gotovine. Obtožnica pravi, da je Žajdela starčka zgrabil za vrat ter mu z nožem zagrozil, da ga bo ubil, če mu ne izroči denarja. Ker pa mu starček ni hotel prostovoljno izročiti denarja, ga je zgrabil za grlo in ga udaril s tako- silo po glavi, da je Kolterer nezavesten obležal na cesti, nakar mu je ropar odvzel vso gotovino in pobegnil. Istega dne je napadel na cesti tudi posestnico Viktorijo Cmor, ki jo je s samokresom pobil na tla, da bi jo .zropal toda druga žrtev ni imela pri sebi nobenega denarja. Pri razpravi .ie Žajdela vsako krivdo zanikal in to kljub temu, da sta ga obe njegovi žrtvi spoznali. da je bil on storilec. Žajdela je bi! razen tega obtožen, da je izvršil skupne s svojim 22!etnim bratom Francetom raz-ns tatvine. Alojz Žajdela je bil obsojen na IS let robije ter na trajno izgubo častnih pravic, njegov brat Franc Žajdela pa na 2 leti strogega zapora. [z zdravniške službe. Dr Ana Prijat-Ijeva je premeščena iz Novega mesta k mariborski splošni bolnišnici. — Zdravnik volonter pri tuk. splošni bolnišnici dr Vlado Wolf je premeščen za banov, uradniškega pripravnika pri banovinski boltršnioi v Slovenjgradcu. Diplomirala sta v soboto na juridični fakulteti ljubljanske univerze gg. Bogomir Kostanjšek od Sv. Marka niže Ptuja in Karol Peštevšek iz Maribora. Do ponedeljka dne 14. t. m. opoldne se še lahko prijavite za izlet s Putnikovim mdoernim avtokarom v G r a z. Vožnja in vizum le din 100.—. Odhod v sredo, dne 16. ob 8. uri izpred »Putnika«. Izsledena. Poročali smo, da je izginila pred 14 dnevi od doma lOletna Stanislava Lorbekova. Vest o izginotju deklice je prineslo tudi »Jutro«, ki ga je čital neki Naknadni pregled motornih vozil. V smislu razpisa kraljevske banske uprave v Ljubljani dne 31. I. 1935 II. No. 1154/2 se bo vršil naknadni redni letni pregled vseh motornih vozil iz okoliša predstoj-liištva mestne policije v Mariboru in obeli mariborskih srezov dne 16. II. 1938 od 15. ure dalje na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, Plinarniška ulica. Pod kolesjem avtomobila ... 34letni delavec Čebulec Viktor, stanujoč na Pobrežju Lovska ulica 19 ter uslužben pri horje naslednji udeleženci, ki bodo pre-|g. Kadrmasu v Melju, se je napoti! davi jeli častni znak: dr. Oroižen, inž. Rungal-jna svojem dvokolesu v službo. Medpo-dier, Breda Voglarjeva, Walter Burger, j toma pa ga je dohitel neki avto, katere-Evald Koren, Borut Hribar, Vili Blanke | mu se je hotel Čebulec izogniti. Pri tem (Ptuj), Miiller (Ptuj). Molitor (Ptuj), Ra- pa je po nesreč.-etn naključju zdrsel s dič (Zg. Polskava), dr. Scherbaum, Jevč- kolesom- vred pod kolesje avtomobila, nikar. Kronvogel, Purkelo. Danica, Šker- Kolo je odletelo daleč stran, Čebulec pa lec, Kopič, Scharner (Ptuj), Schaffer, je obležal na mestu nesreče nezavesten in v krvi s težjimi notranjimi poškodbami. Lastnik vozila ga je naloži! na svoj avto ter ga zapeljal v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ga obranili pri življenju. P nesrečeni Čebulec je poleg notranjih poškodb utrpel še težje poškodbe po glavi in rokah ter je njegovo trenutno stanje zelo resno. Strahovalca Slovenskih goric obsojena. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodi! 381etnega Cirila Skledarja in kletnega Antona Urlepa, vsakega n i 2 in pol leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, ker sta lani novembra in decembra izvršila številne vlome in tatvine ter pokradla vse, kar iima je prišlo pod roke. Specialista Mussnig, Kasper (Ptuj), Vresnik, Vesiak, Valentinčič. Borovnik (Ruše). Seršen (Selnica), Škrabi.- Kotnik. Mattl. Motoh, Prah, Čelofiga, Pinterič, Fras. Heinrich, Gamser, Ivanuša, Škraber, Jeglič, Ornig, Martini (Celje), Hutter. Danica Naverš-r.ikova, Verzel, Penteker (vsi iz Ptuja). Stiberc. Helena Denckerjeva, Bertoncelj in Tedi Voglar. sorodnik Lorbekove v Gorišnici, ki je danes dopoldne sporočil tukajšnji policiji, da se deklica že delj časa nahaja pri njemu.Deklico je takoj odpremi! v Maribor ter jo izročil staršem, ki. so bili v velikih skrbeli. Vodstvo sanatorija \ Mariboru, Gosposka ulica 49, sporoča, da pokojna gospa ! sta bila zlasti za vlome v kurnike in sta Fras, o kateri smo prinesli v soboto za-j ukradla nad 100 kokošk, ki sta jih ceneno hvalo, ni bila operirana v tem zavodu. • prodajala raznim prekupčevalcem. Mariborsko družabno življenje v potnem jeku in teku Predpustni vrvež se ie stopnjeval v soboto do viška. Na periferiji je bila cela vrsta družabnih in društvenih prireditev. V središču mesta so bili posamezni lokali polno zasedeni, številna društva so imela svoje dobro uspele družabne in plesne prireditve. V Narodnem do m u so se zbraii prijatelji Nanosa v lepem številu ter živahno sodelovali pri pestrem predpustnem sporedu in VI. primorskem plesu, ki se je že čvrsto zakoreninil v krogih mariborskih emigrantov in domoljubov. Vesela razgibanost je združila staro in mlado v predpustnem veselju. Pri Orlu pa so imeli svoj lepo uspeli družabni večer s plesom mariborski ž e-lezn iški uradniki, organizirani v svojem stanovskem združenju. V prijetnem družabnem iii tovariškem razpoloženju je potekel večer ob poskočnih zvokih pomnoženega salonskega orkestra in veseli razživljenosti ob šaljivih nastopih, srečolovu ter drugih posrečenih točkah V Kazini jc bilo po končanem koncertu. ki ga je priredila tukajšnja Ruska matica, tudi veselo rajanje ter prijetno razpoloženje, ki je združilo v topli prijetnosti številne prijatelje tukajšnjih ruskih emigrantov ter polnoštevilno zbrane člane tuk. podružnice Ruske matice. Včeraj je priredila gasilska četa na Peanici svojo zabavo. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in so Mariborčani napolnili obširne prostore Kerenčičeve gostilne na Pesnici, Med gosti smo opazili bivšega mariborskega župana dr. Li-polda, žbomičnega svetnika Pinterja, g. Lenarta ter dr. Weixla in g. Ernesta Goloba iz Trojice. Gostilniški prostori so bili lepo okrašeni, da si se počutil kakor v gaju, in so vztrajali obiskovalci na zabavišču do pozne noči. Pohvalno je treba omeniti g. S. Kranjca, gospo in g. Kerenčiča, ki so posvetili mnogo truda in skrbi, da je prireditev tako lepo uspela. Tragičen konec mladega življenja pod hrastom V št. liju v Slovenskih goricah se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevaia človeško življenje. 241etni posestniški sin Josip Gornik iz št. lija je namreč v gozdu svojega očeta spravljal hlode. Pri podiranju dreves pa je prejšnji dan obležalo neko hrastovo drevo pri podžaganju na strmini. Ko pa je hotel Gornik odsekati vejevje, se je drevo premaknilo in zgrmelo po strmini nizdol. Pri tem je drevo Gornika podkopalo ter ga tako zmečkalo, da je nesrečni Gornik ves v krvi obležal ne- zavesten. Ko ni bilo Gornika delj časa domov, so ga domači šli iskat ter ga našli v omenjenem položaju. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da je bilo Gorniku raztrgano črevesje in mehur, razen tega pa da je zadobi! težke poškodbe na glavi. Nesrečnega Gornika so prepeljali na dom, kjer pa je kmalu zatem podlegel smrtnonosnim poškodbam. Tragična smrt mladega Gornika je zbudila v vsem ta-mošnjem okolišu globoko sočustvovanje. h iMjutja iu sveto Drevo vseh dreves, drevo zlobne ženske, dinamitno drevo iaduje UtefaatM vesli Mehika je zanimiva po pestrosti živali, pa tudi po pestrosti rastlin. V tej ameriški državi so našteli kar 10.000 najrazličnejših vrst rastlin. Tako rase v Mehiki velikanska cipresa, ki doseže izredno starost. Kakor pravijo, rase najstarejša ve-! kanska cipresa na pokopališču Svete Marije blizu mesta Oaxaca. Sodijo, da je to drevo staro najmanj tri tisoč let. Nekateri pa so celo trdno prepričani, da ne bo preveč, če rečejo, da je ta cipresa .stara že 10.000 let. Imenujejo jo drevo vseii dreve«. Toliko ie ta cipresa slavna, da ]c neki pesnik napisal nanjo pesem*. Ta čudovita cipresa je visoka 43 metrov. Kdor bi jo kakorkoli poskušal vsaj malo poškodovati ali bi si drznil vrezati z nožem svoje ime v njeno kožo, bi mu bile ure štete. V pokrajini Mordosu v Mehiki rase drevo, ki ga imenujejo drevo zlobne ženske. Tudi to drevo spada med najbolj svojevrstne na svetu. Kdor se ga le malo dotakne, ga popade mrzlica ali pa si zastrupi kožo, da nikdar več ne ozdravi. Na vsako drevo te vrste je pribito opozorilo: »Nevarno!« Iz kakšne snovi so ta drevesa, je do danes* še uganka. V isti pokrajini rase poleg tega tudi drevo z imenom dinamitno drevo. Teh ureves se je nevarno dotikati. Njegov sad ie približno tako debel kot pomaranča. Ko dozori, se sam od sebe razpoči takšno silo, da se razleti na drobne koscc. Kogar bi kos tega čudnega sadu zadel, bi ga lahko hudo ranil. Iz tega dinamitnega drevesa pridelujejo baje tudi strihnin. V mestu Cuernavaci imajo svojevrsten rastlinjak, ki nima v vsej Mehiki enakega. V tem vrtu stoji vila, v kateri naj bi bila stanovala svoječasno cesar Maksimilijan in cesarica Šarlota. Tu rase čiko z* zelo okusnim sadom, podobnem krompirju. Čiko uspeva samo v Mehiki. To je najljubši sad tamkajšnjih domačinov in ga opevajo tudi najstarejše narodne pesmi. O njem pravi legenda, da je bil to tisti sad, ki ga je Eva dala Adamu v raju. V pokrajini Tehuantepeca je drevo papaja s sadovi, debelimi kot srednjedebele buče. Že ko je drevo staro eno leto, rodi dvajset do sto takih sadov. Te buče so rumenkaste in imajo v sredini ko ogije črne pečke. Papaja usp2va tako bujno, da je na njem videti cvet in sad drugo poleg drugega. Najznačilnejše pa je, da imajo sadovi in listi papaje to lastnost, da ohranja meso, ki ga ljudje polagajo nanje, zmerom sveže. Pa ne samo to: Meso, ki je bilo prej pusto in trdo, postane mehko in sočno. Najbogatejša pokrajina Mehike je Chia-pas na jugu. Tu rase veliko število dreves, iz katerih izdelujejo najdragocenejše pohištvo. Od nekaterih izmed teh dreves je les tako trd, da se je ohranil čisto nepokvarjen, čeprav je bil pokopan pod zemljo več sto let. Chamberlain pripravila vlad$tvo velesil LONDON, 14. februarja. V zadnjem času so se v britanski vladi pojavila nekatera nesoglasja. Zunanji minister Eden hoče najprej rešiti špansko vprašanje in vprašanje sodelovanja v Društvu narodov, dočim je predsednik vlade Chamberlain za takojšnji pričetek pogajanj z Italijo in Nemčijo. Chamberlain je pripravljen pri- ! znati okupacijo in aneksijo Abesinije ter proučiti vprašanje finančne pomoči Italije-Chamberlain zahteva revizijo dosedanje politike Italije in Nemčije, da ustvari pod* lago za nov pakt velesil, ki naj predstavlja stalno ustanovo za ureditev vseh p*' rečih evropskih problemih. Avstrijska vlada v permanentnem za* sedaniu — Situacija nai se razčisti, da ne bo nobenih napetosti DUNAJ, 14. februarja. Kancelar dr. Schuschnigg je poročal včeraj popoldne zveznemu predsedniku Miklasu o razgovorih v Obersalzbergu. Sledila je večurna konferenca ministrov. Posvetovanja se danes popoldne nadaljujejo. Je to od viharnih julijskih dni iz leta 1934 prvi tako-zvani »kronski svet« ter je sklepati, da gre za važne odločitve. Doznava se iz uradnih krogov, da gre za dopolnitev sporazuma od 11. julija 1936, ki naj obstoječa nesoglasja glede razlage sporazuma odstrani in ki naj ustvari tako jasno situacjo, da ne bo v bodoče med Nemčijo in Avstrijo nikakšnih napetosti več. Dekle, ki se ne nasiti V Bratislavi nr. Slovaškem živi 12 let stara deklica, ki pa ni nikdar sita. Dekli-ca je liči visokega češkoslovaškega uradnika. Torej se staršem dobro godi . i imajo vsega dovolj, vendar pa se je otrok moral te dni zagovarjati pred mladinskim sodnikom zaradi kraje živil. Dskle je kradlo vse, kar se da pojesti. Tako ni bila nobena reč pred njenim strašnim tekom varna ne v domači hiši na drugod. Hodila je k sosedom, v trgovine z živili in drugam ter pojedla vse, kar je videla. Seveda je vse zmaknila, er denarja pač ni imela toliko, da bi bila plačala vse, kar je mogla pojesti. Priče so pred sodnikom potrdile, da je dekletce neko dopoldne v štirih urah po--dlo silne množine živeža še potem, ko ie doma nad vse obilno zajtrkovalo. Doma je z domačimi za zajtrk dobilo in po-;dlo juho, velik kos mesa, porcijo zelja n porcijo cmokov To ji pa še ni bilo dovolj. Po obilnem zajtrku je snedla še kilo mešanega narezka, dve kili medu, \2 obloženih kruhov, štiri škatlice sardin, pol kilograma slaščic in pol kilograma dateljnov. Otroka so oddali v dravstveni zavod, kjer bodo opazovali, aj mu manjka. Me pozabi naročnine! Eva. Eva se zamisli pod drevesom spoznanja. nato pa reče žalostno: »Veš, Adam, kaj se mi zdi najhujše? Da bodo ljudje govorili, da sem vzela prvega, ki mi je prišel pod roke.« jfiffrfrfgffffrf Gtffžkt Zastoj v izvont jak. V izvozu jajc je sedaj nastala stagnacija, tako da so cene jajcem na našem trgu nekoliko popustile. Ker je kontingent jajc za Nemčijo izčrpan in v doglednem času ni pričakovati poživitve izvoza jajc. bodo cene na domačem trgu najbrže še padale. Radio - Ljubljana Po n e de 1 j ek, dne 14. feb.: 12.: Operetni venčki (plošče) — 12.45: Poročila— 13.: Napovedi — 13.20: Operni zbori (plošče) — 14.: Napovedi — 18.: Prva pomoč pri zastrupljenju (dr. Anton Brecelj) — 18.20: G. Eaure: Balada za klavir in ork. (plošče) — 18.40: Brižinski spomeniki (prof. F. Vodnik) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zanimivosti — 20.: Operna glasba (radijski orkester) — 21.: Plošče — 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. tesemi! i PARIZ, 14. februarja. Po vesteh severnih radijskih postaj in po vesti, ki so je sprejeli ria ledolomilcu »Tajmir«, se je ledolomilec približal Papanjinovi plošči, tako da so na plošči že opazili reflektorje ledolomilca, o čemer so takoj radiotele-grafičnim potom obvestili »Tajmir«, ki se prebija skozi temno polarno noč v svitu močnih reflektorjev. Radiotelegra- fist na plošči Krenkelj je upostavil zvezo z ledolomilcem in ga neprekinjeno obvešča o položaju plošče. Z ledolomilca so ugotovili, da je plošča prof. Papanjina zelo majhna in bil mogoč pristanek letal na neki drugi veliki plošči v bližini 2 km, s katere bo mogoče izvesti reševanje članov ekspedicije ter njihovih instrumentov. BANSKI SVET ZASEDA LJUBLJANA, 14. februarja. Danes dopoldne se je sestal banski svet pod predsedstvom bana dr. Natlačena. Udanostne, oziroma pozdravne brzojavke so se poslale Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, kraljevemu namestništvu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošču. Sledil j® izčrpen banov ekspoze o finančnem in gospodarskem položaju dravske banovine, ki obsega 50 natipkanih strani in ki ob času poročila še traja. (O proračunu smo poročali že v sobotni številki. Op. ur.) Šoštoki Koroški borci se organizirajo. Preteklo nedeljo so se zbrali pri Cerovšku prvič po 19 letih koroški borci iz Šaleške doline. Sestanek je vodil učitelj g. Majer, ki je v daljšem poročilu obrazložil navzočim potrebo krajevne organizacije Legije koroških borcev iz naše doline. Izvolil sc je pripravljalni odbor krajevnega odbora Legije koroških borcev: predsednik g. Kozlevčar Josip, tajnik g. Majer Srečko, blagajnik g. Pevcin Franc in ostali. Radeče: Šoštanj. V nedeljo 13. t. ni. gostuje v Šoštanju Šahovski klub iz Radeč, ki bo odigral s tukajšnjim Šahovskim klubom prijateljsko tekmo. Vlada močne roke. »Očka, kaj pa je to vlada močne roke?« »To, sinko moj, je vlada brez močnih nog.« Ramo DELAVCI ki so bili zaposleni na stavbi s. Mariona ogel Smetanove in Tomove ul. naj sc javijo lakoj pri »Univerzal inštalater«, Maribor, Dvorakova uli ca 10. »24 Izdelujem v lastni hiši STAVBENA IN POHIŠTVENA MIZARSKA DELA vezana, furnirana in navadna Jamčim za lastnoročni izdelek Sprejemam tudi popravila po najnižjih cenah. Kolarič. Tezno, Ptujska c. 187. 745 Prodam CEMENT živo apno, apno v prahu zopet dobite v lesni trs. A. Ceh, Maribor, Betnavska c. 4. 825 Prvovrsten permanentni DINAMIČNI ZVOČNIK premer 15 cm, prodam za 400 din. Studenci Krpanova ul. 27. 823 Stanovanie _u i i LEPO SOBO IN KUHINJO oddam. Vprašati trgovina Lobnik, Nova vas. S2b FANTA sprejmem na stanovanje. Isto tani naprodaj staro moško ko lo. Splavarska 7. 827 Širite ..Večernik" Darujte za Pomožno akcijo *v*sam Uuby No, kaj pravite?« je dejal sir Nicho-i ko sta odšla in je zavladala smrtna isina. >Kako vam ugaja?« -Marsičesa ji še manjka in zdi se mi, :a nima niti iskre duha,« je dejala lady )dneyeva z globokim prepričanjem. • akšen je bil njen odgovor na moje orašan>je.< Nikakor ji ne manjka duha. le v veliki dregi >j bila,« .ie odgovoril Nicholas. '■aj ba tudi tii prijetne, priti prvič v hišo, er te gledajo same kritične oči. In poni je Ruby tudi še zelo mlada.« J n družabnega življenja pač še ne pori,« je dostavila Violeta ter pobrala s o.ie obleke nitko ter jo vrgla v kamin. • Menda se je zelo bala,« je rekel Jack. božica! Ti edini si pravzaprav govoril njo, Nick. Kaj ti je povedala? Ali jc bila icgana in je govorila neumno?« Nikakor ne. Govori malo; a pametno i zdi se mi. da je dobra poštena žena. Geottrey ima pri vsej svoji smoli vendarle še dovolj sreče.« »Sreče?!« je ponovila njegova mati. Bila je slabe volje, ki so jo njeni sinovi poznali in se k bali. ‘ »Na vsak način pa je zelo lepa,« je nadaljeval Nicholas. »Alj se vam ne zdi, Violeta?« »Najlepša žena je, kar sem jih videla doslej,« je odgovorila miss Mauserghova mirno, brez navdušenja, a odločno, čeprav je bila hladne narave, je bila vendar pravična in vzvišena nad malenkostjo, da bj sovražila kako žensko le zato, ker jo lepša kakor ona. »Veseli me, da ste vsi tako zadovoljni,« je dejala ostro iady Rodney. Oglasi! se je Gong in vsi so vstali, ko sta vstopila Geoffrey in Ruby. Sir Nicholas je ponudil Ruby roko in jo odvedel ma obed. Tako se je pričel prvi večer v Rodney Towersu. Ruby vso noč ni mogla zatisniti očesa, tako so ji zle slutnje napolnile dušo. Končno k bila tako utrujena, da ni mogla več misliti, in tako je mirno ležala ter željno pričakovala dneva. Končno je prodrl svit mladega jutra gardine in zastor,e, in neslišno je vstala. iKo se je oblekla, je šla neslišno po stopnicah navzdol; v veži je rekla prijazno hišni »dobro jutro«, ki jc tako Ostrmela, da je pozabila odzdraviti. Ruby pa ji tega r>i zamerila. Ljubeznivo se je nasmehnila prestra&nemu dekletu, šla mimo nje, odprla hišna vrata in stopila v sveži jutranji zrak. Kam naj se obrne? Ruby je bilo vse tako tuje in jo je prav zato mikalo. Končno je sklenila, da pojde skozi drevored: sredi drevoreda je opazila pot, ki je vodila v gozd; krenila je po njej in kmalu je stala sredi samotnega gozda. Okolica je bila pusta in* enolična. Zani-karne jelke in smreke so stale na obeh straneh poti, in vse jc bilo pokrito z umazano sivim snegom. Posamezni krokarji so letali v zraku jn iskali plen. da si uteše svoj glad. Njihovo hripavo kričanje je polnilo zrak. Izprenod je godil Ruby; ogrel ji je kri in rožnato pobarval njena lica. Zadovoljna je stopala po poti vedno dalje, kar opazi, da ji nekdo sledi. Obrnila se jc jn zagledala čudno oblečenega mladega moža. Zardela je, ker ni imela klobuka, ampak samo rdečo ruto ovito okoli glave. Izpod nje jc sililo nekaj kodrov predrzno na dan; to pokrivalo pa ji je dražestno pristajalo. 'I ujec se je počasi približal. Bil .ie teni-tiorjave polti; njegova zunanjost je bila neprijetna. Kodrasti Črni lasje in debete ustnice so ga bližale zamorcem, iz njegovih kot oglje črnih oči je bliskala zvitost, ki je vzbujala nezaupanje. Ruby ni opazil-dokler ni bil tik nje. Nehote se je ustavil*1 in razmišljala, kdo bi bil. Z eno roko Jc dvignila krilo, z drugo pa je držala n» prsih velik bel šal, ki si ga je ogtuila okrog ramen. Vsa njena postava je bila lepa in slikovita. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. \