PISMA BRALCEV
SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK!
Dne 21. marca je na železniškem prehodu na Pokopališki ulici vlak povozil učenko drugega razreda OŠ Vide Pregarc. To ni bila prva žrtev na tem prehodu in v njegovi bližini. Cetudi je bila tokrat morda kriva deklica sama, to ne-pomeni, da si lahko zatisnemo oči pred pravim vzrokom nesreč na tem kraju. Ta vzrok pa je neurejen prometni položaj na tem področju.
Zeleno jamo loči od velikega preostalega dela naše občine nadvse prometna glavna jugoslovanska železniška žila. Po šti-rih tirih vozijo vlaki vsakih nekaj minut v eni ali drugi smeri. V Zeleni jami je velik del moščanskih tovarn, tik ob železnici pa sta tudi osnovna šola in vrtec. Onstran proge, v Mostah, so vse življenjsko pomembne institucije: občinska skupščina, banka, blagovnica, trg, zdravstveni dom, lekarna, kulturni dom itd. Čez železniški prehod mora torej iti vsak dan v obeh smereh ve-liko ljudi, poleg odraslih tudi veliko otrok.
Zelena jama ima namreč poleg tega samo še dva, a dokaj odročna prehoda na moščansko stran: podvoz na Kajuhovi ulici, ki je pač primeren za avtomobiliste, nikakor pa ne za pešce; in podvoz na Tovarniški ulici, ki pa je za velik del Zele-nojamčanov, ki želijo v center Most, prav tako od rok. Skratka, večina uporablja prehod na Pokopališki cesti. Tam pa so zaradi gostega železniškega prometa zapornice dotnala kar naprej spuščene. Vlaki pogosto stojijo pred vstopnim signalom na že-lezniško postajoin zapirajo tudi cestni prehod. Veliko občanov zato prečka progo ob spuščenih zapornicah ali pa gredo čeznjo kar po »divjem« prehodu, nekaj deset metrov proč od »prave-ga«. Neredko vidimo odrasle — pa tudi malo starejše otroke —, ki se vzpenjajo prek stoječega vlaka ali pa celo lezejo pod njim. V situaciji, ko nikdar ne veš, ali boš ob zapornicah čakal ali ne in kako dolgo boš čakal, je precej naravno, da Ijudje, ki se jim mudi, prečkajo progo tudi tako!?
Občani Zelene jame so že večkrat predlagali gradnjo po-dhoda bodisi na Pokopališki ali pa v podaljšku Zvezne ulice. Prav v tem drugem primeru ni nobenih posebnih ovir. Podhod bi bil naravno nadaljevanje Zvezne ulice. Zaradi razlike v ni-voju zemljišča na obeh straneh proge bi bilo potrebno cesto po-globiti samo na eni strani. Vsi predlogi pa so bili doslej zaman. V štiridesetih letih po osvoboditvi Zelena jama ni dočakala, da bi bil ta podhod zgrajen! Da ni denarja so se izgovarjali pri-stojni takrat, ko smo gradili vse mogoče in zapravljali — in se bodo, seveda, izgovarjali sedaj, ko denarja menda res ni. Na-mesto da bi organizirali gradnjo, dvigujejo prst in opozarjajo na previdnost. To je udobneje, a žal ne dovolj učinkovito, da bi preprečilo človeške žrtve pa hkrati zagotovilo, da bi občani nemoteno in po najkrajši poti prišli, kamor so se namenili.
BLAŽ MESEC