: j St. «71 (C. C. eon la porta) W IM«, V IMCtelfQ, 13. HOVimbri 1927. - Lato VI. Pmuucu Številka 36 e«L Letnik Lil i . . **h »k«, zabr&U, V ponedeljka. Naročnina: ca 1 mesec L 6.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo meeeteo 30 »t- — Oglasnina za I mm prostora oTske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravnlltvo: Trst (3)f ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poMljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vraEajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne «Edinost». PoduredniStvo v G o r i c i: ulica Giosu* Carducci It. 7, I. n. Telef. 5t. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Poroko m razporoke V zadnjem 5asu »e mnogo pi-Be in govori o propadanju druži-'no ter o pojavih, ki so temu neizogibna posledica. Družina, katera sloni np. zakonu, je omajala v svojih temeljih. O tem hočem spregovoriti drugič v posebnem članku. Za danes si o-^lejmo nekaj toftk o zakonu in njega ločitvi v številkah, kakr-feie nam je podal lanskega leta dekan cociološke fakultete na univerzi v Ford hamu omo najbrž v navzkrižju, vendar pa ono moramo vsi priznati, da razpad zakona: vodi do propasti moralnega in normalnega socialnega življenja. Ideal, da si mladi mož izbere ženo po svoji ljubezni, katera mu prinese v zakon nedeljivo in nepreklicno obiju1 o zvestobe in ljubezni ter najdražje, kar more ustvariti Človek, to je otroke, ta ideal je zanj največja sreča. To je njegov dom. Isto velja glede mladenke, katere mladostne sanje so: mož z neomajno voljo, kateri ji brez pridržkov da svojo ljubezen ter jo vodi roko v toki skozi pot življenja. To je ideal in kdo se tega ideala drži?! O tem bi nam povedala knjiga (Morala in evolucija« ter c M orala v razvoj 11» od L. D. Hopiiousea, kateri pravi: Zakon velja kot neločljiv pri divjih Aiuiamanezih, pri nekaterih pa-puanskih plemenih Nove Gvineje ter enako na Sumatri pri Igorotih in Italonih, na rilipi-liah pri Veddili, na Ceylonu in posebno v rimsko-katoliški cerkvi, katera smatra zakon za neločljivega. A ne samo to. Imamo že nebroj plemen, katera smatrajo zakon kot nekaj svetega in neločljivega. Ni nič čudnega med civiliziranimi narodi Evrope in Amerike, da priznala in uči neločljivost zakona edino katoliška cerkev; vendar 'j>a je tudi tu nebroj ločitev, ki i i h ne moremo drugače tolmačiti kot posledice razdrapane Evrope in Amerike ter moralne jvropalosti takozvane zapadne civilizacije. s Busiji je obstojal zakon, katerega ločitev je bila izvršena V teku petih minut proti i>lači-lu gotove svote, ako sta bila oba zakonca zadovoljna. Pri tem je obstojala edina ovira, da nihče ne sme Več kot trikrat v letu ekleniti na novo zakona. Sicer jc tudi ta Eldorado boljševiske-ga katekizma v praksi do vedel do katastrofe, tako da so začeli resno misliti, da se država nima vtikati v zadeve zakona. V Švici, kjer ločitev zakona ne povzroča bogsigavedi kakšne sitnosti, vsaj večjih ne kot v Ameriki. odpade na 16 zakonov 1 lo-fitev. V drugih državah je položaj mnogo ugodnejši. A' Franciji odpade ena ločitev na 21 zakonov, v Nemčiji in Novi Zelandiji 1 na 24, v Norvegiji na 80, v Švediji na 33, v Angliji s Škotsko in Irsko na 96, medtem ko pa v katoliški Kanadi 1 ločitev na 161 zakonov. Na Japonskem je bilo leta 1920. — 1 ločitev na 8 zakonov. Amerika je dosegla žalostni rekord. Leta 1890 je imela Amerika 17.1 zakonov proti eni ločitvi, 1900 — 1 na 12,7, 1906 — 1 na 9,3, 1922 — 1 na 7,6. I*ri tem pa dela izjemo država Karolinija, kjer je ločitev zakona nemogoča. Predstavljajmo si samo, kaj to jK>meni! V petdesetih letih je narastlo število na 2 miliona 250.069 razbitih družin, razbitih domov. Medtem ko sociološka veda s*remi za tem, da dii človeku možnost si ustvariti družino in jo negovati, jo trga povojna morala in razdrapanost. So slučaji, v katerih je nemogoče obstati v zakonu poleg propalega moža ali propale žene, in tu je tudi prav, da taki zapadejo ločitvi. Vendar pa s tem ni rečeno, da so vsi milio-ni ločencev v vrsti teli izjem. Človek, s količkaj zdravimi možgani se mora zgražati nad zakonom, ki je vladal v Rusiji I in ix) katerem se je zakon dal | ločiti za 1 Vi dolaija. Saj tudi ni j čuda! Danes smatrajo mnogi, od j Učenjaka in znanstvenika doli j do - 22. uri. Dnevni red tega zasedanja se je po vsej priliki nekoliko spremenil, kaj;i načelnik vlade ni podal že na tej seji svojega poročila o notranje-in zunanje-političnem položaju, marveč so poročali on. Turati, glavni tajnik fašistovske stranke, o moči in delavnosti stranke, on. Rieci o fašistovskih na-raščajniških in balilskili organizacijah, in igeneral Bazan o milici in njenih nalogah. V sredo se je svet bavil s šol. vprašanjem ter je fpo razpravi o predmetu «šola in režim» sklenil, da se bosta šola in telesna vzgoja italijanske mladine tdo-cela pofašistili. Odobrila se je ponovno poslednja šolska reforma, ki jo je izvedel bivši ^naučili minister Gentile. Povdarjena pa je bila na drugi strani potreba sistematične telesne vzgoje in, da se mora šola še mnogo bolj navzeti praktičnega življenjskega duha. Tozadevno bodo »v kratkem sledile odredbe in naredbe raznih ministrstev. Dan nato je veliki svet na svoji četrti seji razpravljal o novem nacionalnem predstavništvu. V Italiji bo fašistovska stranka odslej edina politična skupina, ki bo obenem vladna stranka. Vse ostale organizacije bodo gospodarsko-produktiv-nega značaja in bodo temeljile na sindikalno - korporacijski podlagi. Novi predstavniki nacije bodo izbrani kot zastopniki trinajsterih velikih državnih korporacij. Volilne pravice ne bodo imeli vsi državljani, kot je bilo doslej, marveč le oni, ki bodo dokazali, da tvorijo aktivne elemente v naciji. Število poslancev se bo znižalo od 500 na 400. Senat bo ostal bistveno *ak, kot je sedaj, reformiran bo le v zadevah njegovega notranjega poslovanja. Vse te nove smernice bo treba izoblikovati v nove zakone v času od novembra do januarja, ko se bo veliki fašistovaja svet spet sestal. Zasedanje Velikega fašistovskega sveta se bo nadaljevalo v pondeljek." V petek so proslavili po vsej Italiji rojstni dan Nj. Vel. kralja. Načelnik vlade je potJal kralju dve brzojavni čnstitki, kot ministrski predsednik in kot minister oboroženih sil Italije. V prestolnici se je vršila ob tej priliki velika vojaška parada. Včeraj se je raznesla vest iz Bukarešte, da Uo romunski zunanji minister Titulescu koncem tega tedna odpotoval v Italijo in da bo njegovo potovanje političnega značaja. V teh dneh je doletela ^oinjo Italijo spet težka vremenska nesreča. Povodom hudih nalivov so reke in potoki hudo na-rastli, voda je prestopila bregove in preplavila obširna polja. Valtellinska dolina je pod vodo. Poplava je spet porušila mostove in razdrla ceste, ki so bili po poslednji poplavi komaj spet popravljeni. Vodovje reke Adde, ki se je razlilo po njeni dolini, je porušilo nekaj hiš in v Sondriju je bila občutno poškodovana tudi prefektura. V n. V Mi, da* iS. ■orombra im Bedoniji v pokrajini Parma je vrem-eusko katastrofo spremljal tudi potres. Ob lignrski obali pa ije divjalo morje. V Genovi Je t)tl celo onemogočen pomorski •promet, tako da tudi «Augu-etus», največja motorna ladja na svetu, nd mojrel o pravem Času odpluti proti Južni Amerjki. INOZEMSTVO V petek popoldne je bila v Parieu podpisana prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo, ki so se zanjo *zanimali po vsej Evropi. S tem dogodkom so se bavili poglavitni italijanski iieti, ki »o se napram pogodbi postavili na stališče, da pogodba škoduje akciji za evropski mir, in so zatrjevali, da je ostala Italija kljub protiita-lijanski osti te pogodbe docela mirna. Pogodba je bila sestavljena v tem zmislu, da se pogodbeni stranki medsebojno obvezu jeta. da ne bosta začeli med sabo vojne, razen v slučajih, ki jih bo določila Družba narodov, da se bosta druga drugo pod pil ali ter da bosta vzajemno branili sedanji politični ]>oložai Evrope. V konvenciji o arbitraži je bilo določeno, da bodo vsi eventuelni spori, ki bi sp ne dali rešiti na prijateljski način, predloženi mednarodnemu razsodišču. Pogodba bi naj bila sklenjena za dobo 10 let. Prijateljstvo med Fraficijo in Jugoslavijo traja že več let in si* je okrepilo posebno tekom in ob koncu svetovne vojne. Tozadevna pogodba je imela natnen, le formalno potrditi in sankci-jonirati prijateljske odnošaje mod obema državama. Pripravili so jo že lani in takratni ju-goslovenski zunanji minister Ninric jo jn tudi z;.časno podpisal. Polnoveljavno pa je iz zunanje-poMtttnili razlogov niso hote U skleniti. Letos so to pogodbo le še nekoliko spremenili ter konCno tudi sklenili. V bližnjih dneh bo podpisana tudi trgovinska pogodba med obema državama, ki je bila le prej pripravljena in izdelana. V tem tednu 00 se vršile v Jugoslaviji tudi tri seje narodne skupščine, ki so se nanašale skoro edinole na interpelacije. V petek je bilo zasedanje narodne skupščine odloženo, bržkone do 20. novembra, ko ji bo vlada morala predložiti državni proračun za leto 1928-29. V četrtek zvečer sta se po daljših pogajanjih združila sa-mostrojno-demokratski in hr-vatsko-seljaški poslanski klub v enoten poslanski klub, ki se i-menuje Seljaško-demokratska koalicija. Vršila se je ta dan svečana skupna seja, na kateri so sprejeli resolucijo o ustanovitvi novega parlamentarnega kluba. V Romuniji se položaj Še ni docela razjasnil in nevarnost državnega prevrata še ni odpravljena. Ponehale pa so z druge strani senzacionalne vesti o terorju in o preganjanju karoli-stov, to je pristašev princa Ka-rola. Koncem tega tedna se je preiskava proti bivšemu državnemu podtajniku Manoilescu zaključila in pričel se je proces pred sodiščem drugega armad-nega zbora. Početkom tega tedna so se vršile v Rusiji veijfee proslave. 7. novembra 1917. so boljšcviki zavzeli Moskvo in proglasili novo državno oblast. Rusija je dobila uradni naslov Zveza sovjetskih socialističnih republik. Letos so praznovali 10. obletnico tega dogodka. I dobil* nalog izplačevati odnosna nakazila. DNEVNE VESTI Nova poslanska zbornica Včeraj smo objavili sklepe velikega fašistovskega ^vcta, ki so nanašajo na preureditev nacionalnega predstavništva v Italiji. Omenjeni tek lopi predstavljajo seveda le splošna načela, na katerih bo zglajen novi volilni red, ki bo posta! stvarnost se le v 1. 1928. Eden izmed poslov sedanje zbornice, izvoljene še po starem volilnem redu, bo med drugim tudi, da bo razpravljala in sklepala o tej važni ustavni reformi. Nova zbornica, kot se prikazuje skozi načela, ki jih je sklenil veliki svet, ne bo še korporativna zbornica v pravem pomenu besede, temveč bo predstavljala nekak prehod med prejšnjo in novo uredbo ter bo služila obenem tudi kot političen poskus, 11a čigar podlagi se bo potem nadaljevalo preureje-vanje narodnega predstavništva v smeri li korporativni zbornici. Zelo važno je pri vsej reformi dejstvo, da je določena v njej velikemu fašistovskomu svetu vloga posebnega ustavnega činitelja v novem volitvenem mehanizmu. In ker je veliki svet organ režimske stranke, ivelja isto tudi za fašistovsko stranko kot tako. Listi posvečajo tem reformnim načelom obširne komentarje. v katerih naglašajo njih zgodovinski pomen in obenem prehodni značaj. Stari sistem političnega in volitvarskega predstavništva je umrl — pravi «Se-colo». Novi siste/u kovpoiativ-nega predstavništva bi z-" bii trotov na papirju, toda ni še dozorel v zavesti nacije. Po" zmagi nad zlom občega predstavništva. ki je bilo politično nekompetentno, se ne more skočiti takoj v drugo nevarnost predstavništva interesnih kategorij, ki bi moglo razvajati nacijo v parlamentu ter zlomiti oni blok volje in 0110 enotnost volje ter ono načelo sodelovanja, ki se disciplinirajo avtoritativno, dokler ne postanejo enotno čustvo in enotna zavest nacije. Prihodnja zakonodajna doba bo j>oskus in priprava za definitivno obliok korporativnega predstav ništva. Nova zbornica — piše o tej stvari «Giornale d'Italia» — bo torej obširna realizacija nove efike fašistovske države in njene začete sindikalne in korporativne uredbe, toda imela bo lice prehodne ustanove, ki asimilira in zapopada v okviru možnosti že dovršena dejstva, smatrajoč pa. da ta dejstva niso še dosegla končno 11 -jo možnega razvoja. «Popolo d?Italia» se dotika v svojem uvodniku, je jtbve- čen sklepom velikega sveta, tudi vprašanju, ali bodo mogle biti voljene v novo zbornico tudi žtnske. V resoluciji pravi — ni omenjeno, ali morejo biti ženske, ki so med morebitnimi volilci, tudi izvoljene. Z naše strani odklanjamo to možnost, ker smatramo feminizem le za eno izmeti številnih civilnih in političnih zablod naše dobe. OTVORITEV AKADEMSKEGA LETA NA TKŽAŠKI UNIVERZI Danes, v nedeljo 13. nov., se bo ob 11. na svečan način o-tvorilo novo akademsko leto na trža.Vki trgovinski univerzi. Otvoritveno predavanje bo imel prof. Fr. De Gobbis, ki bo razpravljal o vprašanju bilanc anon. družb v zvezi s padanjem in dviganjem denarne vrednosti. Rektorat sporoča, da se. bodo redna predavanja za vse štiri letnike pričela v pondeljek, 14. t. m. Rok za vpis na univerzo je Že potekel. V izjemnih slučajih pa se ima-trikulacija in vpis dovoljujeta še do 30. novembra. Delovanje občinske tržne polletje v minulem tednu. V tednu od 4. do 10. novembra t. 1. so organi občinske tržne policije izvršili s sodelovanjem mestnih stražnikov naslednje operacije: Obiskali so 1338 prodajaln, med njimi 282 pekarn, in so-poleg: tega stalno nadzorovali vse trge in posamezne stojnice; izvršili so 253 zaplemb raznih pokvarjenih živil na trgih in v prodajalnah; zaplenili so 1 mlekarski vrč, ker je bil neraben; dvignili so 12 vzorcev raznega blafa v s. rho kemične a-nalize; izvršili s > 80 preizkušenj mleka; vložili so 32 ovadb radi zdravstvenih nedostatkov v industrijskih obratih; vložili so 3 ovadbe radi prestopkov proti splošnim zdravstvenim zakonom; vložili sa 3 ovadbe radi kršitve obstoječih določb o ceniku in odredbe glede označbe cen na vsem blagu, izstavljenem v prodajo: odmerili so 8 glob radi prestopkov proti tržni policiji. Iz našega urada Gregor Jurisević - Golac: Vam je bila .likvidirana pokojnina na podlagi zdravniških ugotovitev drugega invalida istega imena. Čim se je prišlo pomoti na sled, so bila ukinjena nadaljna nakazila in določena zdravniška preiskava za Vas. Zadeva je vsekakor v zaključnem stadiju. Franc P. Maral Pevrae: Smo požuri-li pri plačilnem uradu, da bi pooblastil kompetentno zakladnico radi izplačitve zas tankov. Bo v kratkem urejeno. Frančiška vd. špacapan - Vrde-la: Zadeva je še v preiskavi pri višji zdravniški komisiji, ki mora izreči svoje mnenje glede bolezni, kateTa je povzročila vojakovo smrt. Antonija vd. Heržsk - Rocol: Vam je pokojnina likvidirana, z ministrskim ouiokom št. 56002 od 12. 1. 1927. Tržaška zakladnica je ■a: N! najti Vaie proAije. Olmevi-te jo, pa priložite dokaz (poštno potrdilo ali - če potom Županstva -datum in proto kolno številko), da je 1>ila prošnja pravočasno vložena. Marija vi Vatovec - Sufcorfe: Zadeva je v teku in bo v kratkem zaključena. Tozadevni odlok Vam bo kmalu vročen. Terpin Josip - Idrija: Vam je likvidirana pokojnina z ministrskim odlokom št. 59t>70 od 10. 6. 1927 v znesku letnih 729.— lir. Videmeka zakladnica je dobila nalog izplačati odnosna nakazila.. Nasledniki pek. Hodnik - Ka~ nomlje: Ke bo pokojnina, dovoljena in bodo dediči dobili prisojilno listino, naj vložijo na videmsko zakladnico prošnjo na kolkova-nem papirju dveh lir za izplačitev nedvignjenih obrokov. Prošnji priložijo: 1) Mrtvaški list upokojenca na kolkovanem papirju lir 1.— ter pravilno overovljen; Z) Prisojilna listina (kolk. papir 3.— lir); 3) Pokojninska knjižica; 4) Potrdilo lokalnega registrskega urada (na kolkovanem papirju lir 1.— o sukceksijski prijavi'; v tej naorar biti vključen tudi penzijski obrok. Fr. Kober - Idrija: Za vse informacije obrnite se na Vašega odvetnika kateremu ste poveril zadevo ter mu v ta namen izdal po notarju overovljeno pooblačilo. Ana vd- Vončina - Idrija: Za izplačitev nedvignjenega obroka pokojnine Vašega moža umrlega 29. 5. 923, bi morala prositi na R. In-tendanza di Finanza — Sezione Tesoro in Trie^te v roku dveh let po smrti. Po zamujenem roku se izgubi vsaka pravica. M. 2. - Bovec: Brezobrestno po-sofilo o katerem želite pojasnila izgleda v praksi precej dmjja^no. Ne dobite likvidnega denarja, pač pa v «karfelah» nominalne vrednosti recimo 5§3 lir, katere morate potem prodati po dnevnem borznem tečaja, recimo £5-4.— lir in s tem tekočim izkupičkom ste Sele v stan« poravnati Vaše obveznosti. Sicer pa o podrobnostih le nstmene. Frančiška Polh - Barka: Ob priliki, ko pridete kaj v Trst, oglasite se v našem uradu ter prinesite s seboj pokojninsko knjižico. M. Bros: Nam ni znano drugo razen besedila, ki je izšlo v oglasu 25/10. V vsaki večji lekarni povprašajte po taibletah onega profesorja (navedite ime in naslov). Ako se obrnete nanj direktno, Vam pošlje katalog, ki navaja podrobnosti. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Po podzemskem rovu v bančni u-rad- — Brezuspešen zlikovski napad na blagajno. V petek popoldne so svedrovci izvršili velikopotezen, nenavadno drzen vlom, pri katerem bi se bili skoro polastili ogromnega plena. Vlomili so namreč v agencijo bančne ga zavoda «Banco di Roma«, katere uradni prostori se nahajajo na Corso Garibaldi. Pri tem tatinskem podjetju pa niso rabili ponarejenih ključev, ker so si izbrali nenavadno - podzemsko pot. Iz velikega kanala, ki teče pod ulico Arcata, so namreč izkopali stranski rov, ki je vodil naravnost pod arhivni urad bančne agencije. Po tem rovu, ki so ga oči v i dno pripravili fce par dni prej, so v petek med 12. in 15. uro vlomili v urad. Najbrž so računali — in niso se motili — da bo ta dan blaga-jna dobro založena s cvenkom. Iz arhiv-nega urada so se zlikovci vtihotapili v blagajniški oddelek, kjer so takoj -naskočili blagajno. Najprej so jo skušali vlomiti pri ključavnici, a ker se jim to ni posrečilo, sojo začeli vrtati na desnem boku. Ze so razparali zunanjo jekleno ploščo, ko so iz neznanega vzroka — inajbrž so se' Hbali, da bi jih kdo ne presenetil — morali o-pustiti že napol dovršeno delo in zbežati. Da bi jih kdo ne motil pri begu. so iz previdnosti zaklenili za seboj vrata, ki vodijo iz blagajniškega oddelka v arhivni urad. Vlomilski poskus sta odkrila dva uslužbenca agencije, ki sta ob uri prišla odpret uradne prostore. Ko sta namreč hotela odkleniti glavna vrata, sta namreč presenečena ugotovila, da tiči v ključavnici debel žebelj, ki je bil od znotraj zvit, tako da ga ni bilo mogoče izvleci. Uslužbenca sta morala poklicati kovača, da je odprl vrata. Ko sta nato stopila v urad, sta našla vse v največjem neredu. Vsi predali so bili namreč vlomljeni, knjige razmetane po tleh. velika omara, ki je navadno stala oh zidu, je bila pomaknjena sredi sobe, tako da je zakrivala okno Na ta način so očividno hoteli zlikovci preprečiti, da bi jih kdo ne videl iz ulice. O dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj uvedla tozadevno preiskavo. — V blagajni Je bilo spravljenih 80.000 lir. Nezgode pri M«. Iz ladjedelnice S. Marco Je Ml včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 32-letni tetak Josip Sluga, stanujoč v ulici Mottno m vento št. 51. Možu je pri defu padel na 1evo nogo teftefc k&e ieleja in osu brado peškodovađ nogo pod gležnjem; zlomil mu je tudi kosti v stopalu. Siromak, ki je bil sprejet v -kerurgični oddelek, se bo moral »draviti najmanj S tedne. — V ladjedelnici S. Rocco v Miljah se je včeraj popoldne ponesrečil 33-letni mizar Josip Saksida, stanujoč v ulici Fornace Št. 11. Ko je delal pri cirkularni žagi, je priStei po nesreči z levo roko pod klino, ki mu je hudo razrnesarila dva prsta Ponesrečenec je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se^ bo moral zdraviti par tecferov. — Na parniku «Alga», zasidranem v prosti luki Duca DA os t o, se je včeraj popoldne odvezala močno napeta jeklena vrv ter o-Svrknila 45-letnega kotlarja Jurija Tomazoviča, ki je delal tam blizu, s tako silo po desni nogi, da mu jo je zlomila na kompliciran način pod kolenom. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonič-no poklicali aa lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 6 tednih. Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti «Po hribih )e ivfe, po dolih )e mzi (Nar. pese«i.) V hribih je zapadel sneg, v doline je pritisnil mraz. Zima je začela Po precejšnjem deževju, ki je trajalo poslednje dni, se je vreme sinoči zneslo tudi nad Gorico. Zvečer je med neprestanim bliskanjem brez grmenja padala precej debela toča, ki pa ni trajala dolgo. Prejšnji topel, skoro južen veter se je -nenadoma spre vrgel v sever in danes je po mestu pusto in dolgočasno, mraz .je. Hribi, ki jih je videti iz doline, so zasneženi celo do Vrhovelj nad Brdi, ki se belo ble-ste iz še zelenih Brd. Krnsko pogorje in vsi hrbti, kar se jih vleče od Krna proti Crni prsti in zopet na dr/go stran, na Bovško, so debelo zasneženi. Turizem se bo torej omejil začasno na nižje vrhove. Isanos, Caven, Trstelj in tako dalje, ker za zimske ture nikakor ni «e pripravno v visoke gore, radi mehkega snega in plazov, ki drse po skalah in čerah. Nevarnost je posebno zdaj zelo velika, ker je sneg mehak in neutlačen, kot moka, če je suh, kot blato, že je moker. Neurje v Idrijski dolini ni naredilo skoro nobene škode. V7ode so narastle in majhen usad je bil na cesti med Sv. Lucijo in Bačo, katerega pa so takoj odstranili, tako da se promet vrši ves čas v redu. Pridno jih zapirajo Policijski agentje so zaprli po noči nekega Andreja Bel trama z Vogerskega ker so našli pri njem nož prepovedane dolgosti. Mož se je tisti večer tudi malo preveč seznanil z Bahom. Isto tako so zaprli ker sta nadlegovali mirne pasante, neko Karolino Marcuzzi, 38 let staro, iz Renč, ter Valerijo Požari, 24-letno iz Ločnika. Požar. Prihaja novica, da sta v Starem selu pri Kobaridu posestniku Andreju Korenu pričela goreti hlev in senik. Ogenj mu je uničil vse letošnje seno in podrl omenjeni stavbi. Koren trpi nad 20.000 lir Škode, ki je pa deloma pokrita z zavarovalnino. Odprte lekarne. Danes, v nedeljo, dne 13. novembra 1927, bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, via Rastello št. 20.; do ene ure popoldne pa lekarni Kurner, Corso Vittorio Emanuele &t. 4. in Alesani, Via Carducci št. 12. _ 8 TOLMIN3KEOA 2e preteklo poletje je neki dopisnik s Tolminskega med drugimi ekonomskimi problemi v «Ve-dotti deirisonzo« opozoril tudi na pomen male, takoime-novame "domače ali ribniške« lesne Industrije. Mi opozarjamo s tem nekoliko pozno, vendar se še vedno lahko upošteva za to zimo naše mnenj« o vsem tem. Dopisnik pravi: «Gor-sko prebivalstvo ne zna izkoristiti dolgih zimskih dni in večerov, kor je prvič nekam brezbrižno v iskanju novih gospodarskih virorv na eni strani, ter ker ni v obrti strokovno izobraženo. Dejetvo pa je, da bi bil to precejšen vir do-hodkov.» Za nas vedno obstoja dejstvo, da je živinoreja, oziroma mlekarstvo poglavitni vir dohodkov. Pomladna, poletna in deloma tudi jesenska doba zaposli po večini naše gorsko ljudstvo z napravlja-nj«em krme za zimo in pomlad. Glavni del krme se večinoma pri-> pravlja visoko v gorah v strmih senožetih. To pripravljanje zaposli in zahteva pridnega dela že v poletni dobi. Zimska doba in seveda poznojesenska pa je posvečena spravljanju te krme v dolino. To je zopet drugo mučno delo. S tem eo že v precej&nji meri zaposleni naM ljudje. — Na drugi strani pa prinese zima mraz. na katerega pa se naše hribovsko ljudstvo pripravi že prejšnje leto, t. j. predhodno zimo. Sekanje in pripravljanje drv zopet* v veliki meri zaposli naše hribovske prebivalce. Naž kmet, pa bodiai v tam ali onem čaau, po leti aH po sisni pre&ivi v brezdelju le malo-kateri dan. Radi tega ee z imenovano malo obrtjo ni pečal niti v prejšnjih dobah. Ne zanikamo dobrin, ki bi nam jih prinesla ona mala lesena obrt; toda Se is par navedenih dejstev je rasddno, sakaj se naš kmet te obrti do sedaj ni poprijel. Seveda moramo na dragi yrtrani (pripomniti, d« gre mimMritf a nafta prosta ura po nepotrebnem t lvgttbo, predvsem pripominjam to m nađe ten-«to». Dane« tuba rob« iAafc nioott velikega trga. To pa je skoraj edino, kar bi morali proizvesti naži moSki. Drugo je pri ženskah. Za primer si lahko vzamemo Idrij-Čanke in okoličanke Idrije. Idrij-čanke na pr. izvozijo leto za letom precejšnjo množino kleklanih čipk. Idrijske čipke na drugi strani pa so tudi znamenite. Izvažale 5o se po Avstriji, Nemčiji in drugih državah že davno pred vojno. Isto se je g'odilo med vojno in tudi sedaj v povojni dobi. Ta vrsta male obrti je v onih krajih zelo razvita. Isto bi lahko dosegli tudi pri nas na Tolminskem potom postopne in resne izobrazbe v navedeni obrti. Par zimskih tečajev za kleklanje in bili bi deloma uvedeni v to delo. Treba bi hilo le nekoliko resnosti in volje. Na drugi strani bi zopet pripomnil, da bi se popri je U tudi bolj trdno vsaj onih majih obrti, ki bi nam pripravljale izdelke, ki jih rabimo predvsem za dom, kot so na pr. pripravljanje volnenih stvari za dom: nogavic, spodile obleke, pletenine, razne kulfflStfske in druge predmete, ki jih vedno rabimo in ki bi jih ne bilo treba nabavljati za drag denar. Tu pa taui je naše ljudstvo opustilo (o domače izdelovanje, smatrajoč morda tako delo za zamudno nič vredno. Privaditi se pač moramo radi gospodarske krize dar.es marsikateri stvari, ki bo koristila predvsem nam samim. Praktična uporaba časa in nekaj izobrazbe in izpopolnitve in v tej stvari hi nam vsekakor ne škodilo. Končno poudarim, da bi nam prinesla, če bi imeli ravno čas na razpolago, marsikaj i taka maln domača obrt. Bila bi predvsem 10 neka konjunktura, zveza med drugim letnim delom, ki bi donesla na drugi strani i kak krajcar. Seveda bi pri tem deiu najbolj upoštevali 0110 vrsto izdelovanja, ki bi nam največ donesla. To pa je zaenkrat ženska vrsta izdelovanja. Kot konec bi poudaril to: Nastopili so dolgi zimski večeri. Marsikateri naš Gorjan si jih rad privošči kot počitek. Razločevali pa bi mi počitek od počitka. Rekel bi: Izi*abi tudi te ure, ki so ti proste, na prijeten način, ki ga bo> dosegel potom knjig. Knjige te ne hodo zaposlile telesno; duševno pa boš obenem užival in pridobival znanja, da si botš pozneje lahko iajšal trud na način, ki ti ga podajo knjige. Na razpolago so nam razne: Imamo «Matico» in še polno gospodarskih in drugih knjig. Treba je le volje in razumevanja. Ko je to dvoje doseženo, so nam vrata k napredku odprta. Ljudje si pomorejo do boljših go: spodarskib položajev potom dela, kulture, učenja. K temu nas pripelje le naša pridnost. Rm. VOafiRSFO. Blagoslovljen je no vib zvenov Danes se vrši v na&i vasi slovesna hlagoelcnritev novih zvonov. Deeet let amo morali poslušati u-bito brnenje kovinastih predmetov, ki so nam nadomestovali zvonove, katere nam je vojna pobrala. Končno bo zopet zazvonil srebrni glas preko naše vasice in na-Sega polja ter nas vodil v gospodovo hišo in k počitku. KANAL. Tudi ta zeleni kril. Kot s!i8imo> bomo tudi pri nas dobili v kratkem podružnico zelenega križa. Hodo neurje na Botikem Soča je bila od dežja prejšnjih dni precej narastla in bučala je v svojih nizkih bregovih. Hudourniki so napolnili njeno strugo v. u-mazano vodo, ki se je penila ob čereh in hitela navzdol po dolini-. Tak je bil večer v sredo in nihče ni pričakoval hudega. Ves večer pa je pihal veter, ki je postajal močnejši, tulil in vil krog voglov in se podil okrog dimnikov na strehi. Vendar ni povzročal ne škode in ne strahu. Tako je kot običajno potekel večer našim Bovčanom, ko se naenkrat spremeni veter okrog enajste ure v pravi ciklon in dež v tako eilovit naliv, da je drla voda po cestah kar v potokih, da §0 se zajezili kanali in bruhali vodo v zrak, da so gorski hudourniki na-rastli v silovito moč raz pen.j ene vode, drii v dolino, valili s seboj skale kot mož visoke, ruli drevje tal ga a koreninami in vejami vred odnašali do prve pripravne točke za }ez, kjer so se ujeli počrez s tokom vode, ki je namesla zadaj kamenja, prsti, peska in drla potem €rea vse to vedno daije v do-itno, noseč e seboj po voden j. Veter Je postajal od hipa do hi-B» str&ftoejči 2e je začel privzdi- ii.oj ia^B o iflj govatf lesena deščic« na strahaj^ in jih lomiti. Tu pa tam, posebno v Ceasoči, Ima nizko lego, je udrla voda spod n *e prostore In v kuhinjo režo. Tedfg ae je začelo iele. Ma»-fcere so klicale svoge otroke, jlti v,; naglici oblačile in spravljale nat varno, gospodarji in odrasli 9o-pravo živinskih hlevov: Razpisan je natečaj za nagrade živinorejce/m dežele, ki bodo v teku 31. maja 1928. napravili nove in moderne hleve za svojo živino, oziroma, ki bodo popravili in potrebno izboljšali obstoječe hleve. Nuurade so: 2 nagradi po L 2500, v>aka za napravo novih hlevov za najmanj 4 glave živine; 5 nagrad po L 1500, vsaka za napravo novih hlevov za najmanj 2 glavi živine: 8 nagrad po L 1000 vsaka, za izboljšanje (popravo) hlevov na splošno. Prošnje za nagrado je treba nasloviti na kmet. urad tekom 31. marca 1928 z navedbo priimka in imena, očetovstva in občine prosilca, kraj kjer se ho nahajal, odnosno kjer se nahaja novozgrajeni ali popravljeni hlev. Nadalje se morajo prosilci podvreči odobrenju dela, ki se ima izvršiti, če to odgovarja zahtevam pravilne zgradbe in onim umnega kmetovanja in živinoreje in sprejeti morebitne spremembe, ki bi jih predlagal kmetijski urad. Po dovršenih dejih in predno bodo predlagane nagrade predložene ministrstvu. bo kmetijski urad ugotovil, če dela odgovarjajo potrjenemu načrtu. Ravnatelj: Profesor dr. Leo Petroaio. Potrebna jiojasnila tlaje tukajšnji odsek kmet. urada in tudi okr. kmet. zadruga v Trnovem. Znanost in umetnost Največji če S ki romanopisec umrl Ceh os lov avs k o javnost je pred dobrim tednom neprijetno presenetila vest, da je znani književnik Matej Čapek-Chod umrl: podlegel je nevarni operaciji. Žalostna vest je vzbudila splošno iznenađenje. ker je bil Oapek kljub svojim 67 letom nedavno še zdrav in čil in nihče bi ne mislil, da ga bo bolezen tako kmalu spravila v grob. Njegova smrt je težka izguba ne samo za češko literaturo, temveč za vso svetovno književnost. Njegova pisateljska dela so zelo visoko cenili in jih bodo prej ali slej gotovo prištevali k mednarodnim trajnim kulturnim dobri na-m. Karel Matej Capak-Chod se je rodil dne 21. februarja leta 1860. v Domžalieah v Chodskein okraju. Večino svojega življenja je preživel kot novinar. Ta poklic, v katerem se je izkazal kot izvrsten opazovalec, mu je nudil priliko, da je spoznal najraznovrstnejše^ ljudske sloje. Svojo književno karijero je pričel leta 1890. z mnogimi črticami in z dvema romanoma, v paterih je navzlic njuni naturalistični vsebini prišel do izraza njegov epski talent. Toda njegova pisateljska umetnost je dozorela mnogo pozneje, ko je dopolnil 50. leto. Tedaj je pričel pisati svoje velike romane, ki jih bodo vsekdar prištevali med najlepše bisere češke književnosti. V svojem prvem romanu, ki mu je dal naslov «Gaspar Len», opisuje duševno borbo preprostega zidarja, ki kuje naklepe za zločin. V drugem, romanu «Turbina», opisuje propadanje bogate meščanske družine, ki mu da povod nagla sprememba gospodarskih razmer. V svojem tretjem delu. v «Anto-nini Vondrejen», v katerem je dosegel višek pisateljske umetnosti, pa opisuje tragičen potek življenja talentiranega umetnika, ki ga ugonobijo notranje in zunanje ovire, ki mu jih stavi na pot nemila usoda. Njegov roman «Jin-drove» je dramatičen konflikt med očetom in ^njegovim nezakonskim sinom. V svojem zadnjem romanu «ViIem Rozkoc» se vrača Capek-Chod k umetniškemu življenju. Vsi ti romani in povesti, med njimi novele «Patero NoveI», «Pa-tero tfoti», «Nove Patero», «Z mesta i obvodu», ^Silaci a Slabaši», «Ad hoc» in druge, ga predstavljajo kot silnega realista, ki črpa snov za svoje dogodke iz stvarne sedanjosti in zna mojstrsko zadeti njene dobre in slabe strani. Pot Capkcvega življenja ni bila posuta s cvetjem, vendar pa je veliki pisatelj doživel tudi marsikatero zadoščenje. V zadnjih petnajstih letih so ga priznali '/-a enega največjih čeških romanopiscev, pred par tedni pa je bil v tretjič odlikovan z državno nagrado za svoje literarno del«. Ta nagrada je najvišje odlikovanje, ki ga more doseči češki pisatelj. Gospodarstvo PBEBZNAMBA KMETIJSKIH POTREBŠČIN. Za tekočo gospodarsko sezijo je otvorila Tržaška kmetijska družba predznam.be sledečih kmetijskih potrebščin. Umetna gnojila. Vagonska naročila sprejema za superfoslat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Sprejema naročila tudi za posamezne kvintale. Semenski krompir Ker naročimo leto* semenski krompir iz Holandske, opozarjamo kmetovalce in zadruge, ki si hočejo zasigurati inozemski krompir za seme, da ne odlašajo z naročili, ker se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Seme detelje m lucerne. Na to vrsto se»meri bi moral naš kmetovalec polagati veliko važnost. Spomladi je najboljša vrsta teli semen že oddana in ostane navadno le izbirek in cena dražja. V zalogi imamo: Vse vrste zelenjadnih semen, kakor špinače, redkve, solate, so-latine, kolerabo, zelja, vrzot, če-bulček za, sajenje itd. Kazne vrste travnih in poljskih semen. Krmila za itvino: Orehove tropine, klajno apno, laneno seme in ptičjo krmo. (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI BERLITHCHOOL vodi v vseh jezikih. Via F&bio Filzi 23, pouk io pre- 1542 VDOVEC, 43 leten, želi znanja z vdovo v svrho ženitve. Ponudbe pod -Vdovec» na tržaško upravništvo. 1547 SLOVENSKA družina odda sobico s hrano. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1548 ---------- DRUŽABNIK, s kapitalom najmanj L 10.0CG.—, se išče. Ponudbe pod -Zastopnik)) na tržaško upravništvo. 1550 Milica Kraros ' Josko Ivančič poročena Trst, 13. novembra 1927. 120« GOSPOD srednje starosti želi znanje v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, okrog 40 let staro, bivajočo v mestu. Samo resne ponudbe pod •Samobor* na upravništvo Edinosti. 1549 MLEKARNA, ljudska kuhinfa, gostilna v sredini mesta se oddajo. Ponuabe pod «Gostilničar» na tržaško upravništvo. 1551 POSTELJA se odda poitenemu mladeniču. Petrovič, via Rrsmondo 12/1, 1552 KOLON, za posestvo v tržaški okolici, se išče. Pojasnila Trst, vaa Imbriani 6/1, desno od 2—4 ure v podeljek. ^1554 HIŠA, s trgovino, pripravna za gostilno ali -pekarno se proda ali zamenja. Na-islov pri tržaškem upravništvu. 1555 POMOČNIKA za mehanična deta pri avtomobilih sprejme Henrik FHipič, Du-tovlje. _1556 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran kiromant v Via del-la Pieta 12. Vrata 6. Govori slovensko. 1557 PEKARNA in trgovina se oddata v najem, skupaj ali vsaka zase. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1540 iCA aviorizirana sprejema noseč*. Govori slovensko- Siavec, via G naši konsuruenti takih prevar, javljamo jim sledeče znake, ki zadostne javflifo pristnost volne L Ime „MANUFATTlUlA dlsi na zunanjih etiketah vsaki Šireni. II. Tvornička znamka Di LANE IN BORGOSESIA" pisano nztzžn j bc-vojev bodisi na malih etiketah, ki so nalepljene na jI OS Konsument, ki se hoče obvarovati prevare, naj mt kupi pod nobenim pogojem volne, ki ne nosi označene znamke in etikete. Različne kvalitete se uidi razločujejo po različnib barvah (modro, rumeno itd.). Proti ponarejevalcem !n nepoštenim konkurentom bo postopala „MAi\UFAT-TURA D! LANE IN BORGOSES1A" po zakenu, kakor dokazuje sodniški iztek (Turin, 25. marca 1927 V leto) proti Maglificio v Borgosesia, ki je stavil na očividnost ime Borgosesia na prejab, ki jih jc proizvajal, ki pa niso bile izdelane od MANUFAKTURE VOLNE V BORGOSESIA. Zastopnik v Trstu CICARDI ALDO Via S. Nicol6 29 i PODLISTEK Črni Bovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (45) Spisal Jamas Oliver Curwood Prevel France Magajna. «Kakor ljubim svoje življenje, njorieieuT Bigot, nadzornik Nove Francije je!» je dahnil Pierre Col-l>ert. «In z njim...» <'Je mademoiselle Ana St. De-tiis!» jfli mogel. Mogoče je navsezadnje, da poj dem še nocoi v grad St. Louis ali pa v nadzornikovo palačo. Pred vsem te pa prosim, da mi pokažeš pot k domu Nancike Lot-biniere!» Pierre Colbert ni odgovoril. Vodil je Davida skozi terno po strmi ulici nekaj časa in nato krenil proti ulici Saint Lo-uis. da so številne luči gouvernerjeve palače ostale za njima. Tu je postal in začel naštevati na prste. «Dalje ne pojdem,» je rekel, ko je končal. «De«seta. hiša. na levi strani je. Glej, da se ne unotiš in ne trkaš na šestnajsti hiSi, kajti tista je dom goepe Ang-elike de Pean, žene moia, ki ga poznaš, in intimne prijateljice nadzornika. Tudi ona je fcila gojenka urštoJLn-skih nun. Meetni glavar je gx>tovo doma! Ko I>c5 opravil in J?i morda še vedno .Želel toplega prenočišča in kaj za pod zeb, tedaj povprašaj kogarkoli, da i i pokaže, kje je dom Pierra Colherta, ki stoji v bližini kipa svetega Janeza Krst-nika. Ce pa nocoj ne pride.s in bi jutri ali morda pojutrišnjem potreboval skroaiinega prijatelja, se kar domisli, da so me Sene-Čani skalpirali m da imam za dolgo-puškarje jako meliek prostorček v svojem srcu. Lahko noč. prijatelj U «Lahko noč, Pierre Colbert!« je dejal David. Obrnil se je proti guvernerjevi palači m kmalu doepel na velik štirij&dki prostor. Temno pa je bilo tako, da ni mogel v kleti ničesar drugega nego samo žar velikih svetilk, ki so ga obdajale. Obrnil se je na robu proti desni in stopal naprej, dokler se ni ustavil pred neko oviro, ki se je prikazala pred njim. Z grozo pomešan vzklik se mu je iztrgal iz ust. Velikanski prepad se je odpiral pred niini. ovira pa, za katero se je v rsupnenju in strahu oprijel, je bila mrzia železna ograja. Stotine čevljev globoko pod seboj je gledal na male tohmmčke rumene svetlobe. Bile so to goteče svetilke, ki so se zdele, da so milje oddaljene od njega. Mali trg pred cerkvijo Naše Gospe Zmag je ležal skoro navpično pod njim, še vedno razsvetljevan od gorečega kre«a, in namjem je videl gibajočo se množico, ki se je drenjala okoli k a stenskega odra kakor šop pritlikavih duhov. Slišal je kričeče preklinjanje stare Guerinke in krohot gledal- cev je medlo priplaval do njega. Mraz, veter, naletavajoč droben sneg, strašni prepad, odurno mučenje, praznota noči in njena sa-inota ter zoprnost, vse to je povećavalo smrtni lilad, ki se je naselil v njegovo srce tedaj, ko je videl, da Anica v Bigotovi družM zapušča samostan. Kam je neki od^la z nadzornikom? Kako je to, da se je ta stvar dogodila po noči, ko mu je vendar dostikrat pravila. da samostanski red baš to odločno prepoveduje? Izjemno dovoljenje? Kaj je Pierre Colbert neki mislil s temi besedami? Ob glasu Škrlpajočih kole« na cesti se je obrnil. Nenadni nemir, ki ga je obšel tedaj, ko je frnl Ani-Čin smeii m videl Bigota, ko ji je pomagal v kočijo, &a je obšel tudi sedaj in primoral, da se je približal kočiji, ko se je ustavila. Tudi tu je bila svetilka, ki je v koči-jaževi roki nizko nihala. Dva moža sta izstopila. Čul je rožljanje njunih mečev. 2enske pa ni bilo. Zopet se je ustavil in poslu Jal poziv vojaka, ki Je stal na .«tra±i pri vratih palače. Korakal je drz-; no proti njemu dokler ga slednji m ustavil. «Počasl, fant! Zakaj tako naglo? Kakšen pomen kna dolga puška,, ki jo nesefi skoro do vrat guvernerjevega bivališča?« «Pravkar sem dospel od rok*. Richalieu in iftčem nađson^k* Bigota. Js U prišel?» «Morda. J*z nisem sata tu, dfc bi pripovedoval. Izgubi se, pro^ sim!» «Toda če je cm tu in s njim caan demoiselle Ana St Denisa IV, cEDIHOST* V Trstu, dne 13. novembra 1S27. Kmetijski stroji: Da omogočimo naSim kmetovalcem nabavo raznih kmetijskih strojev, je dovolil odbor oddajo na obroke, proti pismeni garanciji njihove najbližje kmetijske zadruge. sleedčih strojev; Slamoreznice znamko «Mayfarth», pluge, brane, sadne mline in stiskalnice, mlečne posnemalnike in ostalih strojev. ki jih imamo v zalogi. Tržaška kmetijska družba Trst. ul. Torrebianca 19, tel.44-39. GOSPODARSKE DROBTINE Vinske cene v Banata so razmeroma nizke. Trgruje se belo vino %% po Din 3.25, 10% Din >3.50 in 11% pc^Din 4.—, črno vino približno enako. Državni dolgovi Anglije znašajo 8 miljard angleških funtov. (800 miljard lir). Narodni dohodki Združenih držav so dosegli 1, 1926. 90 milijard dolarjev (1640 milijard lirj, in sicer to po zadnji statistiki dohodninskih davkoy. Ker navedejo državljani vedno rajši nižje vsote dohodkov za bazo obdavčenja, ta statistika gotovo ne pretirava- Sedanje prebivalstvo Združenih držav znaša 117 milijonov duš, na vsako osebo odpade torej srednji letni dohodek od 770 dolarjev <14.000 lir,. Za leto 1921. izkazuje davčna statistika le 60 milijard dolarjev narodnih dohodkov, v petih letih so se torej zvišali za 50 Zn primero bodi navedeno, da izkazujejo angleški davčni u.adi na leto narodnih dohodkov okoli 14 milijard dolarjev, na osebo 340 dolarjev, zaostajajo torej žaleč za Združenimi državami. Po zadnjem izkazu se nahaja v Združenih državah sedaj 4 milijarde 5 milijonov kovanega zlata, kar znaša 56% vsega kovanega zlata na svetu. Zunanja trgovina Čehoslova-ške zaznamuje 7J& mesec oktober rekordni promet, ki znaša skoro 4 milijarde Kč. Izvozni prebitek dosega 154.5 milijonov Kč. V j času januar-oktober tekočega : leta je dosegel izvozni prebitek j 1.886.5 milijonov Kč napram la- j ni 1487 milj. Kč. RfiZNE ZMMIUOŠTT Če ima človek slavaega nečaka. Jeau Lodge je ibil izvoljen za župana mesta Detroita v Zedinjenih državah Severne Amerike. Izvoljen je bil kakor doslej še nobeden skoraj soglasno. In komu se ima zahvaliti za ta nenavadni uspehi Svoji zmožnosti, svoji priljubljenosti? Ne, pač pa svojemu sorodniku, nečaku Lind bergli, znanemu letalcu in junaku prvega prekooceanskega poleta. Lind-berg je samo zanikal, da bi bil on kdaj s svojim stricem v prepiru, češ, da ga stric ni hotel podpreti pri njegovem namenu, in s t-ejn je že pridobil vse volilce za svojega strica. Navadno so se ponašali ljudje s svojim stricem in črpali ugodnosti iz tega sorodstva, v tem slučaju se je pa tudi nečak izkazal. Tudi vzro*r lodltve Te dneve je bil zakon Charlesa Bucherja v Zedinjenih državah ločen. Že kmalu po poroki, t. j. pred 37. leti sta se začela mlada poročenca prepirati, in sicer radi nesoglasja, na kateri strani krožnika morajo ležati vilice in na kate ' nož. Zena je zahtevala, da se i:t »a po auierikanskcm običaju najprej mi so na drobne kose zre-zati in potem komaj z vilicami nesti v usta, zato morajo biti vi4 lice na levi strani krožnika. Njen mož je bil nasprotnega mnenja. O tem sta se prepirala pri vsakem obedu in skozi leta in leta. Nobe-ni hotel odnehati. No, po 37-letmiii prepiru se je hotela žena ločiti in predložila vso zadevo sodniku, ki naj sodi o ločitvi. Sodnik je ugodil, da mora biti nož po mnenju boljših krogov ameriške druibe vedno na desni strani krožnika in zato je trnio-glavnost moža, ki se je držal nasprotnega mnenja, dovolj vzroka za ločitev zakona. Zakon se je torej lo^i-l in vee stroške bo moral plačati mož in Še Ženo bo moral vzdrževati, ker je z nožem na levi strani dal povod za ločitev zakona. 50 tisoč j a jo v plamenu Ko je prišel tovorni avtomobil, namenjen v Milan, v San Rocco onstran mosta črez reko Pad, se je nenadoma vnel in bil hipoma v plamenu. Krmitelj in oseba, ki je sedela poleg njega pri kinnllu, sta se le s težavo rriila. Zgorel je ves avtomobil in pri' tem je bilo uničenih 50 tisoč jajc. Župana iščejo V reki Poprad na Poljskem je utonil župan mesteca Pavlo-wicza. Kljub prizadevanju niso mogrli najti trupla. Ker je bil župan zelo priljubljen, je mestno zastopstvo objavilo v več časopisih sledeči poziv: «Prebi-v&lstvo vseh ob reki Poprad le-ftečiU krajev in sicer od Pavlo-wicza navzdol se poživlja, naj skrbno pazi na trupla utopljencev. ki plavajo po reki, ker se naliaja med njimi tudi naš visoko cenjeni župan. Na sebi je imel siv plašč, rjave čevlje in črno obleko. Posebni njegovi znaki: Jeclja in privzdiguje levo rame med govorenjem. Prvi madiarsk! vojaški ataii Italijanska vlada je sporočila madžarskemu poslaniku pri Kvirinalu, da odobrava, da pri tem poslaništvu ustanovi tudi sedež, madžarskega vojaškega atašeja. Na ^podlagi te odobritve je madžarska vlada imenovala za svojega vojaškega atašeja podpolkovnika Schindlerja, ki je obenem prvi vojaški ataše madžarske republike. Mojster v stenografiji V Parizu se je vršila te dneve na nekem plešišču tekma za evropsko mojstrstvo v stenografiji in strojepisju. Te tekme se je udeležilo osem in dvajset žensk in dva moška. Zmagala je Angležinja Mitchell, ki je napravila 12000 udarcev na stroj v dvajsetih minutah t. j. deset udarcev v sekundi. Loterijske Številke^ izžrebane dne 12. novembra 1927. BORZNA POROČILA. Trst, 12. novembra 1927. Amsterdam 739—745, Belgija 855 —259, Francija 72.10—72.40, London 89.50—89.70, New York 18.34— 18.40, Španija 316—316,, Švica 353.50—355.50, Atene 24.15—24.65, Berlin 436—442, Bukarešt 11.20— 11.60, Praga 54.37X —54.67, Ogrska 319—325, Dunaj 256.50—262.50, Zagreb 32.22—32.52. Uradna cena zlata (11. / 11.) L 355.53; vojnood^kodninske obveznice 71. BARI 5 77 84 30 43 FIRENZE 31 33 37 6 80 MILANO 78 45 76 13 70 NAPOLI U 54 75 11 68 PALERMO > 73 41 82 11 18 ROMA 12 43 28 10 80 TORINO 82 20 3 58 44 VENEZIA 24 38 62 57 73 Odlikovana tovarna A. MOURICA Trst, Via Udine 35 Prodaja na debelo in drobno Jerbasi za zelenjavo in mleko, košare in košarice iz vrbovice, naslonjači in koški za darove. Velika izbera stolčkov za otroke. Košare po naročilu. - Poilljatr« na deželo - 3 Slamoreznice Mayffarlh 8, 10 in 12 col, z verigo (ludl na obroke). — Noži za vsakovrstne slamoreznice po vzorcu. — Pasti „GRELL" za kune In lisice. — Lutzove peči. — Amerikanske žage „Remscheid". amerikanski aparati za brušenje žag. — Železnine. M. KRIŽE - POSTOJNA. trnu SIRUP PAGLIANO prof. GIROLAMO PAGLIANO Firenze, Via Pandolfini št. 18 Naj bolj ie odvajalno sredstvo. Obvaruje In odpravi takoj influenco. Izborao čistilno sredstvo za kri, čisti čreva, ozdravi telesni zapor. — Sloves, ki ga uživa ta sirup že nad 30 let, jamči za njegovo izdatnost. — Varajte se ponaredb! TH91) Odlikovana tvrdka 968 TEMI L GORICa - Via G. Csrducci it 6 DlSivarnlca. • Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, Škarij. brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnlca in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. E. PECENCO Stroji za šivanje, vez en je in pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Huda vacchla 3 Napeljave 2 motor, pogo- 1190 nora. Popravila« _ -IB MafistratoM^ — BrazpladM poakTvasMj« Elettrttne svetiHke in žtrr.lce za Ratfio „METALLUM" Glavna zaloga ▼ Trstu 1,06 A. DIcigrai, Via U. Poionio 3 Edina zaloii. drobnarije na debelo EOGEHIO PIHCHERLE Gorico. Plazu Celin Vlttorto tt U.Un.vljcna I. 1853 - Tel. iot. IM Najstarejša fin tej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošojarjem. Cene zmaraa. (86 d Postrežba talna Angleška motorna kolesa ZENITH svetovna snamka \'%č tipov po zmernih cenah. M6 olje Sternol Potrebščine, gume, posebno oblačilo itd. itd. (1185) Glavno itollfirartn nmt\l* Zsnltli Trst, Via Commerciale 7 NA OBROKE — Oblaka, paletots, ritini pla- ■ I™" iti, tkanina, parila, platno« ■ dainkl, glleta, volna nI pul- I lovar« blago valeur i. t. d. H "" Znižane cene ! Pogoji ugodni! — la Roma 3« III. nadstropj III TOVARNIŠKE tlNB! POTREBŠČINE konte, mehanike In mizarje PELLER, KAN AN A C d. z o. z. Trat. Via %. HICOI6 it. tt Lastno •kladliŽav prosti laki. TOVARNA ftSMSCHSID • KMČ1M Al Gran Rispurmio S. LEVI Trst, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI 1150 mm £.nu t HBI V3LNEMME v vseh barvah od L 2.20 do L 2 50 PAST lil FUSTANM, double face , 4.78 do L 4.90 MOAPOUM centlm. 80 . od . 2.20 do L 3.50 PLATNO NAD0NNA št. 12. 80 centlm. po L 3.— PLATNO za poročno perilo ISOcentim. po L 5.50 PLATNO -Dowlas\ debelo, vis. 150 po L 6.50 SUKNO .pettinato"", fino, meter . . po L 4.— A0R0H za srajce.......po L 3.70 B0R6HI za delavske hlače po 7.—, 9.—, 10.— 12 — in 15.— L meter. ftH iztoa SUHI 21 NIL IPECIALITETA : Platonftno, volnono in fuitaaiatla tor lanska in otro-ika nogavico. Bi m prve vrste. - Postrežbo točna. ZLATARNA Albert Povh Trat, Vin Mazalni 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Oscar Canarutto zlatar in urar Trst, Via Matteo R. Imbriani it 13. Kupuje, prodaja, zamenjuje vrednostne predmete (9M) Sprejema naročila in popravila- Prctiololno z usnjem inievlleKklmlpotrettčlnfiinl P. Rehar Trst, Via Scalinata 3 i FERRO CHINA P13ATTJ OkreoČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST »Via Mazzinl m MOŠKE ih otroke MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 • VIA MAZZINI 32 TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA U TRSTU reglBtrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milano 20, pritličje (vogal XXX ottobre) ■ Tel, 16-04 □ d o □ = PnbbL TYTAN - Trieste. Naročajte „Edinost" Obrestuje hranilne vloge po 5°/« Valja vloge« vksana na odpovad, pa dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvršuje nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo in ostale inozemske trge, Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskoniptira trgovske efekte Uradne ure od 9-127a do^* in cd 27,-4 pop. mi ! fl I K23E2 £ 3 I IIB; m S LJUBLJANSKA ^^^^^■POBKUitHČA V TRSTI) i\mm ia rezenrg Binarjev 69.833.909.- Telefon 5—18, 22-98 CENTRALA V LJUBLJANI SlavHlca ia mm Btajev 60,830.000.- Telefon 5—IS, 22 93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. i i d 1 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čer-nomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, Novi Sad. fiajprifeladnejša zveza i Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97*-127« in od 147-16 Podružnice: Novo mesto, Prevalje, Ruj, Rakek, Sarajevo. Slovenj^radec, Split. - Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina t Centrala v Trstu, Via Felice Ve^eiias? 9 Podružnice: v Trstu, Via Solitario 5. - Tržič: Panzano. — Milje: Largo del Porto. Koper: Via Callegheria. — Gorica: Via Garibaldi 6. NOVE CENE Partija volnenih pletenin v modernih barvah, visokih 140, navadna cena L 40 se prodajajo po..........L 16*90 Razproclajiio blage. Odrezki flanele, kg po.......16-— Odrezkl rožnate bombaževine m . . , 2 90 Brisače, gobaste, bele, kg po.....30*— Robci, svileni, veliki..........5*— Platno. Platno surovo m po........L 1*95 Platno „ 80 cm........2-80 Platno „ 150 cm .... L 4-95 — 6-50 Platno domače, 80 cm.......L 2*95 Platno za rjuhe, 150 cm ...... „ 5*95 Madapolan........L 1 95, 2*90, 3*60 Pelle d' uovo, angleško .... L 3*90, 4-90 Zefir..........L 1*50, 2*20, 2*80 Trliž, 100 cm...........L 3 90 Platno, črtano, belo, za jope...... 4*50 Satin, črn, dvojna visokost...... 4*80 Flanela.......L 1*75, 2*90, 3 90, 4*50 Brisače, črepe, velike . . . . .L 10*—, 12*50 Brisače., gobaste, rožnate ... L 10*— 12*50 Robci a jour......L —*35, —*75, 1*— Veliki dohodi nogavic. Nogavice moške, debele L 2-90 sedaj L — *95 in L 1*95 Nogavice moške, škotski sukanec . . L 3*95 Nogavice ženske........L 1 -95, 3*95 Nogavice ženske, prozor, s šivom „ 2*95, 3*95 Nogavice ženske, svilene, L 8*—. sedaj L 4*80 Nogavice ženske, šemniške, ... L 7*50, 9 50 18-— 12 — L 9-80 4*90 5*90 L 18-90 Nogavice, ženske, šemniške, debele L sedaj L Platenina Kolesarske maje, deške in moške 4*50 5 90 9*90 Maje in spodnje hlače, volnene 16-90 24*90 Oblečice za otroke, debele .... L 4-90 SvilenKne Pletenina, svilena, vis. 140 . . Platno, svileno in damaskirano . Sukno Volneno, fantazija, 140 cm. . . Covercoats 140 cm. ... L 25 sedaj 14 59 Melton, debel,......... 7*90 9-90 Rasni izdelki Štajerske jope, s kožuhovino L 190 sedaj 120 Delavske obleke, popolne, . . . . L 29 39 90 Hlače...........12'90 22*90 Spodnje hlače......... 3*90 9-90 Delavske srajce trpežne,.....8*— 12*90 Volnene odeje......... L 25. Odeje prešite.....L 55*— 70.— 140 „Carnettato", svilnata volna, za vatiranje (ko- pak)............ 13-90 5*90 Povoji, rožnati, meter . ... L 1*50 Naramnice, podveze i, t. d. Rokavice fine,........ 6-50 8-80 Sukanec s 50° o popustom Koretlji 400 yard po L M0 sedaj po 0 95 Sukanec za pripenjanje L 0*20 0*45 0 80 Koretlji 1000 yard, L 4*50 sedaj L 2 50 Sukanec za šivanje-tilofort i. t. d. Kdor bupi pri nas, m najboljše blago z največjim prihrankom, IIB!