101ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 101–110
@arko Lazarevi}
Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do druge
svetovne vojne
@e uvodoma je potrebno izpostaviti, da se z odpiranjem teme o slovenskem nacionalnem
interesu v gospodarstvu podajamo na spolzek teren, kjer nam lahko hitro spodrsne. Pomi-
sleki, ki mi narekujejo za~etno previdnost, izvirajo iz nedore~enosti samega podro~ja, o ka-
terem nameravam govoriti. Gre namre~ za opredelitev pojma nacionalnega interesa. Na najbolj
splo{ni ravni je definicija jasna. Gotovo je nesporno, da je visoko tehnolo{ko razvito, u~inkovito
in donosno gospodarstvo v slovenskem nacionalnem interesu, kar je predpogoj kakovostno
enakih vsakdanjih ‘ivljenjskih razmer. Tako zadevo opredeljujemo v dana{njem ~asu. A tudi
preteklost ni stregla z druga~nimi opredelitvami. Besede so bile resda razli~ne, a po sporo~ilu
enake. Na za~etku 20. stoletja so tako zapisali: »Sredi {uma, vika in krika strastnih dnevnih
politi~nih bojev in razprtij ne smemo nikdar pozabiti, da narodno gospodarsko ‘ivljenje sledi
svojim lastnim zakonom, neodvisno od politi~nih programov in da smo na ~vrstem razvoju in
napredku na{ega narodnega gospodarstva interesovani enako vsi, brez razlike strank, da je
torej tukaj to~ka, kjer moramo v lastnem interesu vsi slo‘no sodelovati, vsi stanovi in vsi
posamezniki, v skupni blagor ljudstva in posameznika«.1
To je ve~ kot o~itno izhodi{~na podlaga dru‘benega konsenza, kjer se je zaradi velike
posplo{itve, brez te‘av mogo~e poenotiti. Proti tako opredeljenemu nacionalnemu interesu,
ki neposredno ne ogro‘a nikogar, ni imel in nima ugovora noben dru‘beni subjekt, ne glede
na dojemanje sveta in dogajanja v njem. Pravo vpra{anje, to je to~ka razlo~evanja, pa nastopi
tisti trenutek, ko v ospredje postavimo dilemo, kako do tega priti? In kot je v ‘ivljenju v
navadi se zaradi mno‘ice poti za~nejo te‘ave. Te‘ave se za~nejo tudi zato, ker so na poti do
cilja {tevilne podrobnosti, ki terjajo nenehno opredeljevanje oziroma presojo poti do kon~nega
cilja. Zato znajo biti interpretacije nacionalnega interesa, pa ~eprav izhajajo iz enakih empiri~no
ugotovljenih razmer, v svojih zaklju~kih dale~ narazen, ~e ‘e ne povsem nasprotne. Razlog
ti~i v razli~nih izhodi{~ih, ki generirajo razli~ne odgovore na dru‘beno in gospodarsko stvar-
nost. Razli~na izhodi{~a pa so bila pogojena tudi z nazorsko razlikujo~imi se pogledi, z
nasprotujo~imi si ekonomskimi in socialnimi interesi, z nasprotujo~imi si videnji vsakokrat-
ne stvarnosti in predstavami o preteklosti in prihodnosti. Vse to potiska problematiko nacio-
nalnega interesa v domeno politike, na podro~je prepletanja interesov razli~nih elit, tako
politi~nih, gospodarskih, kulturni{kih...
Dileme so torej prisotne ‘e na samem za~etku, v celoti se razgrnejo s tem, ko sku{amo
opredeliti, kaj stoji za nacionalnim, zlasti v okolju narodnostno me{anega prebivalstva. V
konkretnih situacijah je to zelo pomembno. Ali so zadeve res tako enostavne, da je ‘e sama
pripadnost slovenskemu narodu porok uresni~itve slovenskega nacionalnega interesa? Kam
{teti ekonomsko aktivnost tistega dela prebivalstva, ki se ni uvr{~al med Slovence? Kaj je
torej pomembnej{e, pripadnost narodu ali geografskemu okolju, ki ga opredeljujemo kot
slovensko etni~no ozemlje? Kako namre~ presojati posamezne odlo~itve, kako prepoznati
1 Narodni gospodar {t. 1/1900.
102 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
oziroma razlo~evati posamezne interese od splo{nih, ki naj bi ustrezali nacionalnemu intere-
su? Je nacionalni interes skupek parcialnih interesov ali gre za neko vrednoto, na katero vsi
prisegajo? Kako razmejiti konkretni podjetni{ki interes v razmerju do splo{no dru‘benega/
nacionalnega interesa? Kateri ima ve~jo legitimnost, zlasti ko pride do konflikta podjetni{kih
in nacionalnih interesov, ~e jih uspemo kot take opredeliti? Kateremu dati prednost? Kako
ravnati ob dejstvu, da je problematika nacionalnega gospodarskega interesa v bli‘nji sose{~ini
in tudi oddaljenej{i tujini praviloma sprejeta kot ekonomski nacionalizem? Je to v sloven-
skem nacionalnem interesu? Ali morda ni?
Vsi ti vpra{aji, pri ~emer bi na~elno razpravljanje o razli~nih vidikih nacionalnega intere-
sa lahko raztegnili v nedogled, so mi{ljeni le kot opozorilo, kot opomin, da je odprtih vpra{anj,
pomislekov, ugovorov in negotovosti oziroma nedoslednosti ogromno. Povrhu vsega pa
histori~na izku{nja pri~a, da enozna~nega odgovora na problematiko nacionalnega interesa
ni. Resda je ‘e od nekdaj znan izrek, da je zgodovina u~iteljica ‘ivljenja, vendar je na drugi
strani tudi res, da nam Clio kakor anti~na Pitija v presojo ponuja bolj ali manj dvoumne
odgovore. Sprijazniti se moramo, da enostavnih odgovorov na zapletena vpra{anja pa~ ni
mogo~e najti.
***
V zgodovinski perspektivi se je tematika nacionalnega interesa kazala na razli~ne na~ine,
vsaka doba je prina{ala svoje poudarke, ki so bili odvisni od splo{nih socialnih, politi~nih in
gospodarskih razmer. Za obravnavano dobo, to je dobo enega stoletja, pribli‘no od srede 19.
stoletja do druge svetovne vojne, je potrebno ‘e uvodoma poudariti praviloma prevladujo~i
kriterij nacionalnega/slovenskega kot osnovno to~ko opredelitve. Slovensko lastni{tvo gospo-
darskih subjektov je bil cilj in kriterij »narodnega interesa«. Nobena doba pa ni enozna~na,
zato bom opozoril tudi na izjeme in na odstopanja oziroma ob~asna protislovja.
V drugi polovici 19. stoletja je na Slovenskem potekal proces slovenske emancipacije, iz
kulturne je samodejno prera{~ala v politi~no. Sestavni oziroma hkratni del tega procesa je
bila tudi gospodarska emancipacija. Mislim na izgradnjo lastnih gospodarskih struktur in
ustanov. Zaradi narodnostno me{ane strukture slovenskega ozemlja se je slovenska emanci-
pacija oblikovala kot odgovor na politi~ne in gospodarske te‘nje drugih narodov. V pre-
te‘nem delu Slovenije nasproti Nemcem, na obrobju slovenskega prostora proti Italijanom in
Mad‘arom. Kaj kmalu je postalo jasno, da je lahko tudi gospodarski element pomemben
vzvod v politi~nem boju. Kmalu so se pojavile besede in pozivi, ki so pozivali k nacionalni/
politi~ni diferenciaciji tudi na gospodarskem podro~ju v imenu ob~e koristnih ciljev politi~ne
okrepitve slovenskega naroda. Gre za pojav, ki bi ga danes mirno imenovali nacionalni interes.
Leta 1875 med Slovenci postane nacionalno povsem izpri~an kriterij razlo~evanja tudi na
gospodarskem polju. Ljubljanskim narodno zavednim slovenskim ‘enam polo‘ijo v usta
slede~e besede: »Ali ni lep{e trgovati, ~e ostanemo med sabo?« Ta slogan je bil samo lep{e
izra‘ena slovenska ina~ica, v avstrijskih razmerah pogosto uporabljanega klica »Svoji k
svojim«. Slovenci naj bi poslovali samo s Slovenci, Nemci pa kakor ‘elijo. Ekonomski pri-
tisk naj bi prisilil nasprotno stran k upo{tevanju slovenskih gospodarskih, kulturni{kih in
politi~nih interesov. Osrednji slovenski ~asopis tega ~asa, to je Slovenski narod, je bil ve~ kot
jasen: »Za~enja se tiha agitacija, katera na{im slovenskim ljudem govori: kupuj vse, ~esar
treba{ in kar more{ pri slovenskem narodnem trgovcu. V {tacuno nem{kutarjevo, v delavnico
ponem~enega in tistega, ki z nem{kutarji vle~e, voli in vpije -– pa ne hodi. Svoji k svojim«.2
2 Slovenski narod, 22. 4. 1875. O nem{kih trgovcih in obrtnikih. Citirano po Dragan Mati}: Nemci v Ljubljani,
1861–1918, Ljubljana, 2002, str. 130–131.
103ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Ti pozivi so bili povsem v duhu ~asa, bojkoti so bili legitimno sredstvo v politi~nem boju.
Enak princip presoje sveta skozi le~o nacionalnega so uporabljali tudi drugi. Slovenci pri tem
niso bili nobena izjema, prej zamudniki. Slovensko-nem{ki gospodarski bojkoti so bili aktualni
vse do konca monarhije, ~eprav vsi niso pustili otipljivih posledic. Nemci Slovencem niso
ostajali dol‘ni, kar dokazuje zaupna bro{ura s konca 19. stoletja, v kateri so na{teti ljubljanski
trgovci in obrtniki zanesljivo zapisani nem{tvu.3 V teh sporih je {lo predvsem za prerazpo-
rejanje trgovinske mar‘e, saj je glede na gospodarsko strukturo slovenskega prostora, povsem
stvarna domneva, da so eni in drugi imeli iste dobavitelje, ponavadi izven slovenskega prostora.
Sicer pa je medsebojne gospodarske bojkote te‘ko presojati. Ne samo zato, ker ne pozna-
mo njihovega dejanskega obsega in trajanja, temve~ ker posledi~no tudi ne poznamo njiho-
vega stvarnega u~inka. Pa to pravzaprav sploh ni pomembno, bojkoti so svoj namen dosegli.
Nedvomno so imeli pomembno posledico v vsakdanjem ‘ivljenju. Sirene nacionalnih klicev
so z bojkoti, kot orodjem, mo~no prispevale k jasni homogenizaciji na obeh bregovih, k
jasnemu nacionalnemu opredeljevanju mnogih omahljivcev. Opozoriti pa tudi velja, da so
bili gospodarski bojkoti v vsakdanjem ‘ivljenju dosledno te‘ko izvedljivi. Breme, ki so si ga
nalo‘ili na ple~a, je bilo te‘ko. @ivljenje, v katerem vsakodnevna, takoreko~ samoumevna
dejanja postanejo prvovrstno politi~no dejanje, akt nacionalne opredelitve, ni mogo~e opisati
kot prijetno in znosno.
Ko se po ~asovni lestvici premaknemo navzgor, naletimo {e na en znamenit bojkot, ki je
potekal po znanih septembrskih dogodkih v letu 1908. V izjemno zaostrenih politi~nih raz-
merah so se slovenski politiki odlo~ili za postopno uni~evanje Kranjske hranilnice,
najstarej{ega denarnega zavoda v slovenskih krajih. Z neresni~nimi govoricami o poslovnih
nepravilnostih in posledi~no prete~i nelikvidnosti so spodbudili mno‘i~no dvigovanje
prihrankov. Naval vlagateljev, ki nemudoma terjajo svoje vloge, je lahko ‘ivljenjsko nevaren
za vsako denarno ustanovo, kajti obi~ajne likvidnostne gotovinske rezerve so vedno omejene
in ne zado{~ajo za mno‘i~na takoj{nja popla~ila vlagateljev. V takem primeru se banka ali
hranilnica sorazmerno hitro znajde v precepu. Terjatev nikakor ne more tako hitro izterjevati,
da bi lahko zadovoljevala svoje upnike, kar vlagatelji/imetniki hranilnih vlog so. In ravno to
je bil adut, na katerega so stavili slovenski politiki.
Kranjsko hranilnico je slovenska stran silno ~rtila, o~itali so ji neprikrito uvr{~anje na
nem{ko stran. Bila je simbolni steber nem{ke politi~ne in gospodarske mo~i na Kranjskem.
Kranjski hranilnici ni bilo v pomo~ niti dejstvo, da so uradne dr‘avne nadzorne institucije
pregledale njeno poslovanje in da niso na{le stvarnih razlogov, ki bi opravi~evali strah dela
prebivalstva za svoje vloge. Nadzorniki so javnosti sporo~ili, da je bila hranilnica glede na
strukturo in ro~nost nalo‘b sposobna vzdr‘ati tudi dalj ~asa trajajo~e odpovedovanje vlog.
Napoved se je izkazala za docela pravilno. ^eprav so se hranilne vloge zni‘ale za dobro
petino, Kranjska hranilnica ni omagala, prizadejana pa ji bila velika, sicer v denarju te‘ko
merljiva, {koda.4
Bojkot Kranjske hranilnice je bil mogo~, ker so Slovenci v preteklih desetletjih izgradili
svoj lo~en ban~ni sistem, ki je vklju~eval kreditne zadruge, hranilnice in ban~ne delni{ke
dru‘be. In ravno popolna slovenskost, vodstev in poslovanja v denarnih zavodih, je bilo kri-
terij narodne koristnosti/nacionalnega interesa. V nasprotnem je bila institucija uvr{~ena na
drugi politi~ni/nacionalni breg in kot smo videli v primeru Kranjske hranilnice tudi sankcio-
nirana. Dejstvo je, da je bila finan~na sfera povsem lo~ena na slovenski in nem{ki, ki sta
obstajala eden mimo drugega. Tako dosledna lo~itev je bila mogo~a le na finan~nem podro~ju,
3 Slovenska kronika 19. stoletja, 1861–1883. Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 279–280.
4 Mati}, nav. delo, str. 345–354.
104 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
v proizvodnih dejavnostih si take lo~itve trga oziroma odjemalcev nikakor niso mogli privo{~iti.
Dosledno lo~evanje nem{ke in slovenske sfere je bilo bolj aktualno na narodnostno me{anih
obmo~jih, primer tega so bila {tajerska mesta.
Vzemimo za primer Celje kot tipi~en in nazoren primer, kjer so bili nem{ko-slovenski
nacionalni boji zelo srditi. V tako majhnem mestu sta si dolgo stali nasproti Mestna hranilni-
ca, trdno v nem{kih rokah, in slovenska Celjska posojilnica. Prva je bila regulativna hranilni-
ca, torej pod politi~nim patronatom ob~inske uprave, druga je bila kreditna zadruga, povsem
neodvisna od oblastnih struktur. Resda je bila posojilnica mlaj{a, vendar se je finan~no hitro
krepila. Ker je bila zadruga, ni mogla opravljati dolo~enih poslov, ki so bile izrecno pridr‘ane
regulativnim hranilnicam. Ker so uradniki v mestni hranilnici dosledno odklanjali kakr{nokoli
poslovanje v slovenskem jeziku, so, ko je bila mera polna, slovenski veljaki enostavno skle-
nili ustanoviti svojo hranilnico. Tako so ‘upani celjskih okoli{kih ob~in, ki jih dru‘ilo prise-
ganje slovenstvu kot politi~ni opredelitvi, leta 1889 enostavno ustanovili Ju‘no{tajersko hra-
nilnico. Njen sede‘ so postavili v celjski narodni dom. Opazovanje rasti finan~ne mo~i nas
pripelje do ugotovitve, da sta bila oba sektorja pribli‘no enako mo~na. @e ob prelomu stoletja
so se slovenski denarni zavodi glede obra~anja vsot denarja ‘e izena~ili z mestno hranilnico,
pa ~eprav so pri~eli z delom na za~etku osemdesetih let 19. stoletja, skorajda dvajset let
kasneje kot mestna hranilnica.5
Celjski primer ni bil osamljen. Ker slovensko narodno gibanje najve~krat ni moglo
uveljavljati svojih te‘enj v obstoje~ih hranilnicah, ki so se zlasti na [tajerskem zapovrstjo
uvr{~ale v Slovencem nasprotno stran, so za~eli ustanavljati svoje institucije. Pri tem ni bilo
izklju~no vodilo samo politi~no/narodni interes temve~, kar je potrebno posebno poudariti,
tudi stvarna gospodarska potreba. Ponudba kapitala je bila majhna, obrestne mere temu pri-
merne, pokritost prebivalstva nizka. Slovenci so se tedaj oprijeli kreditnega zadru‘ni{tva.
Odgovor na vpra{anje, zakaj ravno zadru‘ni{tva, je bil enostaven. Pri registraciji kreditnih
zadrug je bil vpliv dr‘ave minimalen, pobuda je bila povsem svobodna. ^e je pobuda ustre-
zala zakonskim merilom, je registrsko sodi{~e to vzelo na znanje in zadruga je lahko za~ela
poslovati. Poleg tega ne smemo dajati vnemar dejstva, da so bili zagonski stro{ki in potrebno
finan~no zaledje ravno pri kreditnih zadrugah izjemno nizki. Povsem druga~e je bilo pri
ob~inskih hranilnicah ali ban~nih delni{kih dru‘bah. Pri prvih je bilo nujno potrebno imeti
ustrezno politi~no ve~ino v ob~inskih odborih, za ban~ne delni{ke dru‘be pa je bilo potrebno
pridobiti dovoljenje finan~nega ministrstva. Vsekakor bistveno te‘ja pot, ki jo je ote‘evala {e
nuja po veliko ve~jih vsotah realnega premo‘enja.
In ravno na podro~ju ban~nih delni{kih dru‘b se nam v razpravljanju o slovenskem nacio-
nalnem interesu poka‘e zanimivo protislovje. V primeru ban~nih delni{kih dru‘b so bili Slo-
venci sorazmerno veliki zamudniki. Banke, ki so jih opredeljevali kot »slovenske« so nasta-
jale {ele v prvih letih 20. stoletja. Z Ljubljansko kreditno banko, ki je bila kot prva tovrstna
ustanovljena leta 1900, se je jasno pokazalo, da se je oblikovala dvojna vrsta tujosti oziroma
bolje re~eno neslovenskosti. Slovencem koristni tuji kapital, se pravi kapital v slovenskem
nacionalnem interesu in Slovencem »nekoristni« tuji kapital. Denarni zavod nem{ko opre-
deljenih sode‘elanov, recimo Kranjska hranilnica, ni mogel veljati za slovenskega, ni bil v
slovenskem nacionalnem interesu, pa ~eprav je posloval izklju~no na tem prostoru in izklju~no
z doma~imi sredstvi, tudi ali predvsem slovenskimi. Nasprotno pa je banka (Ljubljanska
kreditna banka) ali zavarovalnica (Slavija) z absolutno ~e{ko prevlado lahko veljala za slo-
vensko ustanovo in s takim statusom tudi u‘ivala vso podporo slovenskih politi~nih veljakov.
5 @arko Lazarevi}, Razvoj institucij finan~nega posredni{tva v Celju do konca prve svetovne vojne. Iz zgodovi-
ne Celja 1848–1918. Celje, 1998, str. 127–154.
105ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
In kje najti razlog takega po~etja?
Banka ali zavarovalnica je namre~ zadostila politi~nim kriterijem, kajti njeni interesi so
se prekrivali z interesi slovenskega narodnega gibanja. Njeni poslovni interesi so se prekriva-
li z interesi slovenskih politi~nih in gospodarskih elit, saj je omogo~ala krepitev njihove
ekonomske podlage.6 V duhu na{e razprave bi rekli, da je bila uresni~itev starega in preizku-
{enega gesla »sovra‘nik mojega sovra‘nika je moj prijatelj« v slovenskem nacionalnem inte-
resu. Vsekakor gre za svojevrstno ironijo.
Podrobno preiskovanje slovenske gospodarske zgodovine bi nam {e postreglo z mno‘ico
drugih primerov. Na tem mestu pa bi rad predstavil {e eno od zanimivih situacij, ko sta pri{la
navzkri‘ podjetni{ki in recimo temu »nacionalni interes«. In ne gre za konflikt na nacionalni
osnovi, temve~ notranje slovenski nesporazum. Kot vemo je v zadnjih desetletjih 19. stoletja
pri{lo do naglega razmaha zadru‘ni{tva. Vzcvetele so mnoge zadru‘ne oblike, najbolj {tevil-
no kreditne zadruge. Njim so se pridru‘evale {e proizvodne in potro{ni{ke. Zadru‘ni{tvo je
na ravni dru‘benega konsenza veljalo za najbolj primerno obliko, ki lahko malemu narodu z
drobno gospodarsko strukturo, omogo~i uspe{no adaptacijo aktualnemu kapitalisti~nemu redu
in materialno okrepitev v nacionalnih bojih. Dokler zadru‘ni{tvo ni ogro‘alo nikogar, tudi ni
bilo sporno. Presoja pa je postala povsem druga~na, ko so, zlasti v katoli{kem taboru pod
vplivom in vodstvom Janeza Kreka, za~eli s snovanjem potro{ni{kih zadrug po pode‘elju,
socialdemokrati pa po delavskih sredi{~ih.
S temi zadrugami so pobudniki in praktiki ‘eleli zni‘ati cene vsakdanjih potreb{~in, izlo~iti
so ‘eleli trgovce na debelo in na drobno. Nabava blaga je namre~ potekala centralizirano
prek zadru‘nih zvez. Tak pristop je seveda pomenil znatno bolj{e nabavne in s tem tudi
prodajne pogoje. Celoten sistem potro{ni{kih zadrug je bil zasnovan na najni‘jih mo‘nih
stro{kih z minimalnim dobi~kom, ~e se ‘e niso zadovoljili samo s pokritjem stro{kov. Tako
so v potro{ni{kih zadrugah tudi dosegali znatno ni‘je kon~ne cene. Ni‘je cene naj bi pripo-
mogle k okrepitvi kupne mo~i na pode‘elju in v delavskih sredi{~ih ob nespremenjenih dohod-
kih. Posledi~no bi kmetje lahko malo ve~ namenili za prepotrebne investicije, delavci pa v
izbolj{anje vsakdanjih ‘ivljenjskih razmer.
S tem pa so nosilci zadru‘nega gibanja dregnili v osir, saj je potro{ni{ko zadru‘ni{tvo
pomenilo sicer bolj potencialno kakor neposredno gro‘njo interesom slovenskih trgovcev.
Povsem razumljivo, saj je imel povpre~en slovenskih trgovec majhno trgovino, brez velikih
rezerv, zlasti na pode‘elju. Ob~utljiv je bil ‘e za najmanj{a nihanja v povpra{evanju. Dokler
je politi~na agitacija preusmerjala potro{nike iz nem{kih v slovenske trgovine je bilo zado-
voljstvo na slovenski strani vsesplo{no. Potem pa skorajda naenkrat ni~ ve~. V obrambo
slovenskega trgovstva so iz liberalnega pola slovenske politike, ki je postal zastopnik trgov-
skih interesov, naslavljali na zadru‘nike ploho za ploho o~itkov in ob~asno tudi zmerljivk.
Ta razprava, ki v slovenskem zgodovinopisju {e ni osvetljena, nam tudi govori o pojmova-
nju nacionalnega interesa, ka‘e nam, kako je dojemanje nacionalnega interesa relativna katego-
rija. Zelo nazorno pri~a o konfliktu med interesi posameznikov, dru‘benih slojev in interesnih
skupin ter ob~e koristnimi cilji. Pri~a o tem, kako se parcialni zasebni interes ovija v celofan
vi{jih dru‘benih ciljev. Del zadru‘ni{tva za del slovenske politike in prebivalstva naenkrat ni
imel ve~ legitimnosti slovenskega nacionalnega interesa. Ravno nasprotno, potro{ni{ke zadru-
ge naj bi neposredno ru{ile slovenski nacionalni interes, ker so s konkuriranjem obstoje~im
trgovcem delovale proti slovenskemu nacionalnemu interesu, kakor so ga videli zastopniki
slovenskih trgovcev. Njihova argumentacija je sicer zanimiva, pa ~eprav z dejstvi nekoliko
{ibka. In ravno {ibkost je nenazadnje vzrok, da vendarle pose‘ejo tudi po nacionalnem. Kot
6 @arko Lazarevi}, Banke in tuji kapital pri Slovencih. Ban~ni vestnik, {t. 5/2002.
106 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
zadnji argument namre~ izpostavijo svoje slovenstvo. Ne gre, da bi Slovenci ekonomsko
iz~rpavali Slovence, to je slovenske trgovce.
Naslednji odlomki nazorno ilustrirajo to zanimivo argumentacijo obrambe parcialnega, zaseb-
nega interesa pred ob~o dru‘beno koristnostjo. Ilustrirajo svojevrstno razumevanje nacionalnega
interesa skozi optiko svojega gospodarskega polo‘aja. »Dru{tva (konzumna, op. @. L.) pa kjer
bi se prodajal cuker in kofe na drobno, kjer bi se popivalo ponarejeno vino in ‘ganje, kjer bi
duhovniki prodajali dekletom svilnate robce itd, so neka kranjska {pecijaliteta. Nek gnjil izra-
stek na narodno-gospodarskem telesu… vcepljen v to telo v strankarske namene…Ona
sistemati~no uni~ujejo na{ trgovski stan ... Le one de‘ele, katere imajo trgovski stan dobro
razvit, pona{ati se morejo s svojim blagostanjem…Kdor ima res kaj srca za mili na{ narod,
mora skrbeti po svojih mo~eh, da se ta za~eta trgovina v kateri smo se komaj nekoliko otresli
tujstva, prav skrbno goji…^e bodemo pa jeden druzega uni~evali, postanemo kon~no vsi la~ni
bera~i, katere bode gospodarsko mo~nej{i tujec v kratkem vse premagal in vpregel v svoje oje.«7
***
Naslednja pomembna in izpovedno jasna to~ka na kateri lahko sledimo razpravam, ki vse-
binsko sodijo v kontekst nacionalnega gospodarskega interesa, je ~as razpada Habsbur{ke mo-
narhije in nastajanja jugoslovanske dr‘ave. Bolj se je bli‘al konec prve svetovne vojne, tem bolj
se je podiral dotedanji svet. Razmere so postajale ~edalje manj pregledne in te‘je obvladljive;
pri~akovane ali zgolj slutene prihajajo~e spremembe pa velike. Stvarnost je zaradi prihodnosti
zahtevala pravo~asne in premi{ljene ukrepe. [e kako aktualne so bile misli Milka Brezigarja –
ki je z analiziranjem tedanjosti sku{al dobiti vpogled v »v novi svet«-, ko je zapisal, da se bodo
spremembe zgodile v slovenski prid: »ako se bomo znali prilagoditi pravo~asno velikim izpre-
membam; ako pa ne bomo razumeli znamenja ~asa, bomo gospodarsko uni~eni«.8
Brezigar je predvsem opozarjal na nujnost spremembe razvojnega vzorca, ki naj da ve~
poudarka industrializaciji in prehodu iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje v vseh
panogah. Le-to naj bi bilo porok za dosego dru‘bene blaginje; omogo~ilo naj bi tudi izvajanje
ustrezne socialne politike, ki je po Brezigarju bistven element uravnote‘enega gospodarske-
ga razvoja. Od vseh njegovih poudarkov je bila v {ir{i javnosti najve~ pozornosti dele‘na
zahteva, da morajo biti prete‘ni lastniki gospodarskih organizacij narodno neomajni ljudje,
kajti »ves dobi~ek iz na{e zemlje mora ostati na doma~i grudi, da se tukaj porabi v produkti-
vne svrhe ter se ‘ njim oplode na{e de‘ele«. Uresni~itev tega je bila mogo~a le z zagotovitvijo
lastni{tva in nadzora nad lastnim gospodarstvom; Slovenci morajo biti »zaposleni ne le kot
te‘aki ampak tudi kot voditelji«.9
Prevladujo~e vzdu{je v Sloveniji v prevratnih letih je bilo izrazito usmerjeno proti gospo-
darski aktivnosti tujcev na slovenskih tleh.10 Gibalo je postalo geslo o za{~iti slovenskega
7 Obravnave de‘elnega zbora kranjskega v Ljubljani. 40. zvezek, Ljubljana, 1899. VI. Seja dne 5. aprila 1899,
str. 119–135.
8 Pogled v novi svet. Ljubljana, Slovenska socialna matica, 1918, str. 16.
9 Milko Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje, Omladina, 1918.
10 Naj tukaj v ilustracijo tega razpolo‘enja navedemo le nekatere politi~ne cilje Jugoslovanske demokratske
stranke na gospodarskem podro~ju: »Prva zahteva modernega gospodarskega programa, ki je z narodno samoodlo~bo
spojena, je misel, da mora biti vse premo‘enje, ki se nahaja na zemlji naroda, tudi njegova last… Zahtevamo nacijo-
naliziranje vsega narodnega gospodarstva, trgovine, industrije in obrti. Danes je skoraj vsa na{a zunanja trgovina,
veletrgovina in vsa na{a industrija v rokah tujcev. Tuji kapital je pripeljal s seboj tuje trgovske voditelje in tuje
in‘enirje. Tudi bolj{e pla~ani delavci so pripadniki tujega naroda, doma~in pa mora opravljati v teh tudi tujih
podjetjih te‘a{ka dela. Le mala obrt in mala trgovina je v na{ih rokah, a tudi ta je obsojena v to, da dela tlako tujemu
veleobratu, tujemu kapitalu. Podjetja na slovenski zemlji morajo priti v slovenske roke. Ho~emo, da bo kapital slu‘il
na{im ljudem in da se bodo porabili vsi pridelki in vse dobrine za oploditev na{ega gospodarstva in da bodo zapo-
sleni Slovenci ne samo kot te‘aki, ampak tudi kot trgovski in tehni{ki voditelji« (Slovenski narod, 6. 7. 1918)…
107ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
premo‘enja. Hitro so ‘eleli popraviti krivi~no preteklost. V tej retoriki je prednja~il liberalni
pol slovenske politike. Prisluhnimo trdim besedam: »Glavno prizadevanje pa je ubraniti se
prepojitve nacijonalnega gospodarstva s tujim podjetni{tvom. ^emu naj bi v trgovini in indu-
striji zavladal tuj element, ~emu naj se okori{~a naravnih bogastev, produktivnih sil tuji
podjetnik«.11 Malo je bilo glasov, ki so opozarjali, da zamenjava lastni{tva na nacionalni
osnovi {e ni zadosten pogoj za dosego nacionalnega interesa. Kajti tudi novi lastniki naj ne bi
bili imuni pred sku{njavo, da varujejo predvsem lastne osebne interese.12
Prav tako so bili redki, ki so v teh letih nacionalne vznesenosti zmogli opozarjati na
uravnote‘en pristop, ki naj bi zagotovil slovensko lastni{tvo gospodarskih subjektov, hkrati
pa ohranil odprtost do tujega kapitala za nove nalo‘be in ne odgnal strokovnega osebja po
podjetjih, ki se ni moglo v celoti poistovetiti s prevladujo~im vzdu{jem po letu 1918. Tako
lahko preberemo: »Ubijati brezmiselno obstoje~e, ne bi bilo pametno, kakor tudi ne preudar-
no odganjati kapital in pa stare izku{ene strokovnjake, ~e jih ne moremo nadomestiti z res
dobrimi silami. Kapitala bo prej primanjkovalo kot ne. Kakor se moramo ogibati tedaj, ka-
dar sku{amo uveljaviti svoj gospodarski vpliv v onih podjetjih na na{i zemlji, ki se sedaj
nahajajo v tujih rokah, nepremi{ljenega {ovinizma in nam mora biti vodnik hladen kup~ijski
razum, tako je treba tudi pri snovanju novih podjetij postopati premi{ljeno in ciljno«.13
Glede na povedano je jasno, da je po letu 1918 nastopil ~as deavstrifikacije oziroma
slovenizacije in to na vseh podro~jih dru‘benega ‘ivljenja, tako tudi na gospodarskem. Slo-
venci so kot konstitutivni del monarhije srbskih Kara|or|evi}ev pridobili politi~no in oblast-
no mo~. Z nekoliko zakonske prisile so lahko razmere obrnili v svoj prid, kar je imelo za
posledico okrepitev slovenske politi~ne in gospodarske samozavesti. Pri~eli so se procesi t.i.
»nacionalizacij«, ko so tuja podjetja spreminjali v slovenska/jugoslovanska, v katerih so imeli
slovenski delni~arji vsaj minimalno ve~ino.14 V spremenjenih okoli{~inah je bilo potrebno
izriniti Nemce in Mad‘are, ~e je bilo mo‘no pa tudi ^ehe in druge, ne glede na naklonjenost
v preteklosti. ^e{ke lastnike so tako brez ozirov izklju~ili iz Ljubljanske kreditne banke,
to‘be ~e{kih delni~arjev so se po sodi{~ih vlekle {e celo desetletje. Pri gospodarskih subjek-
tih, ki so bili v lasti ob~in ali okrajev, npr. regulativne hranilnice ali ob~inska podjetja, so
spremembe nastopile takoj s slovenizacijo ob~inskih uprav.
^eprav je med sodobniki prevladoval ob~utek, da Slovenci niso povsem izkoristili prilo‘-
nosti, ki so se ponujale po letu 1918, pa je s histori~ne distance mogo~e druga~e sklepati.
»Ideja o nacijonalizaciji premo‘enja je mogo~na, njene posledice za slovensko gospodarstvo velikanske va‘nosti.
Politi~na neodvisnost se more le tedaj prakti~no izvesti, ako je tudi glavno premo‘enje, ki se nahaja na ozemlju
naroda, last njegovih ~lanov… Nikakor pa to ne pomeni, da se mora premo‘enje, kakor posestva, podjetja itd.,
podr‘aviti, ampak da mora narod stremeti za tem, da postanejo posestva, podjetja narodna« (t.j. slovenska, op.
@. L.) (Slovenski narod, 11. 7. 1918).
11 Slovenski narod, 16. 7. 1919.
12 Slovenski narod, 31. 3. 1919.
13 Za celovito razumevanje navajam {e del teksta pred citiranim pasusom: »Na{a samostojnost bi bila pomanjkljiva
in nepopolna, ~e bi bili neodvisni samo politi~no, do~im bi v gospodarskem pogledu obstajali odvisni od tujine. Pot
do gospodarske samostojnosti pa je dolga in te‘avna… Kakor ne smemo biti na eni strani malodu{ni in izdvajati
prezgodaj nad svojo tvorilno sposobnostjo (gre za ob~utek gospodarske podrejenosti v AO, op. @. L.), tako nas na
drugi strani ne sme na tem potu k zgraditvi gospodarske neodvisnosti v veliki industriji voditi lahkomiselnost, vzne-
senost, napuh. Ne smemo precenjevati svojih mo~i, ne smemo prenizko ocenjevati nasprotnika (Nemce!, op.
@. L.)…Imamo dve poti: na eni strani moramo skrbeti za to, da obstoje~a podjetja po mo‘nosti dobimo v svoje roke.
Je to proces, ki ga navadno ozna~ujemo »nacijonaliziranje«. Zdrava podjetnost je motor, ki ‘ene gospodarsko
‘ivljenje«. (Slovenski narod, 25. 12. 1919).
14 @arko Lazarevi}, Obrat proti jugu (Ukrepanje ob vstopanju v jugoslovanski gospodarski prostor). Prevrati in
slovensko gospodarstvo v XX. stoletju (1918–1945–1991), uredila Neven Borak in @arko Lazarevi}. Zbirka Eko-
nomska knji‘nica. Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba, 1996, str. 95–106.
108 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Dejstvo je, da so s procesi slovenizacije Slovenci pridobili pomembne gospodarske vzvode v
svoje roke, kar je bila glede na predhodno obdobje ogromna sprememba. Pomislimo samo na
Trboveljsko premogokopno dru‘bo (TPD), ki je zelo zna~ilen primer. TPD je morala, na-
vkljub velikim odporom, vendarle dati ~etrtino delnic na voljo jugoslovanski ban~ni skupini
in preseliti svoj sede‘ z Dunaja v Ljubljano.15 S tako izvedeno nacionalizacijo se je podvrgla
jugoslovanski zakonodaji, ne glede na lastni{ko strukturo, ki je bila v prete‘ni meri {e vedno
sestavljena iz avstrijskih in francoskih ban~nih konzorcijev.
Za slovenske in jugoslovanske oblasti je bila nostrifikacija TPD pomemben dose‘ek, saj
je {lo za tedanje razmere za ogromno, naravnost kolosalno podjetje. Po svojem pomenu in
mo~i je dale~ presegalo slovenske meje, pa tudi jugoslovanske razse‘nosti so mu komaj
zadostovale. TPD je bilo namre~ najve~je jugoslovansko podjetje, bilo je lastnik vseh sloven-
skih rudnikov premoga, poleg tega pa {e nekaj opekarn, cementarn in tovarn apna v Revirjih.
Veli~ina TPD je razvidna tudi iz dejstva, da so njene delnice kotirale kar na osmih borzah,
treh jugoslovanskih (Ljubljana, Zagreb, Beograd) in v petih tujih finan~nih sredi{~ih: na
Dunaju, v Parizu, Pragi, Lyonu in @enevi.16 @e ti podatki so ve~ kot dovolj zgovorni, {e bolj
povedni pa postanejo, ko jim ob bok postavimo dejstvo, da je delni{ka glavnica TPD zna{ala
v povpre~ju kar 35 % vsega slovenskega delni{kega kapitala.
Ko danes govorimo o slovenizaciji gospodarskih subjektov po prvi svetovni vojni, lahko
opozorimo tudi na zelo pomenljivo dejstvo. @e be‘no opazovanje takratnega dogajanja izpo-
stavlja, da so ve~ino »nacionalizacij/slovenizacij« izvajale ravno banke, ki so jih, pogojno
re~eno, uvr{~ali v liberalni del slovenskega prostora. Verjetno ni prav ni~ odve~ pripomba, da
so za »nacionalnim interesom« stali konkretni zasebni materialni interesi.
Ko je dr‘ava sredi dvajsetih let opustila nadzorovanje lastni{ke strukture, je v posamez-
nih primerih pri{lo do »denacionalizacije/deslovenizacije« posameznih podjetij. Odmeven
primer je bila banka Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki jo je slovenizirala Jadranska
banka, dunajski centrali (Creditanstalt) je preostal le 30 % dele‘. V letu 1923 pa je Jadranska
banka za{la v hude likvidnostne te‘ave. Da bi zadovoljila upnike, je pri~ela odprodajati svoje
udele‘be. Tako se je Jadranska banka zatekla tudi k dunajski Creditanstalt in ji ponudila v
odkup delnice Kreditnega zavoda in ve~inska paketa delnic v Pivovarni Union in ljubljanski
Stavbni dru‘bi. Dunajski bankirji so si vzeli nekaj ~asa za premislek in kon~no sprejeli ponu-
dbo ter Jadransko banko izpla~ali. Delnice ljubljanskega Kreditnega zavoda so zadr‘ali v
svojem portfelju, medtem ko so prevlado v Pivovarni Union in Stavbni dru‘bi prepustili
ljubljanskim ban~nikom. Jadranski banki so sledili {e drugi delni~arji in Creditanstalt je bila
kmalu lastnica skorajda 90 % Kreditnega zavoda.
Primer Kreditnega zavoda je v slovenski javnosti budil me{ane ob~utke. Buril je duhove,
postal je to~ka opredeljevanj, spro‘al je obilje negativnih ~ustev. Bil je le najbolj zna~ilen
primer konflikta podjetni{kih interesov in »ob~e narodnih«, kjer se je tehtnica nagnila v prid
zasebnih koristi. To spoznanje je bilo pri ljudeh, ki so svoje okolje opazovali brez ~ustvenih
ozirov, zelo prisotno. Tako je eden izmed njih napisal: »Lepe industrije in tudi banke bi lahko
pri{le v na{e roke, toda gmotni interesi posameznikov, pa tudi na{ih bank je prevladal nacio-
nalnega: prodajali so zopet veliko dra‘je nazaj, tuzemski upravni svetniki pa so samo kimali
in niso vztrajali na nadaljnji nacionalizaciji«.17
Tako je Kreditni zavod postal precenden~ni vzorec, ki je v javnosti spro‘al ob‘alovanje, da
komaj pridobljena gospodarska mo~ in nadzor Slovencem polzita iz rok. Kot primer skrajnega
15 France Kresal, Slovensko podjetni{tvo v industriji. Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1994, str. 62.
16 Compass, 1932, str. 549–555
17 Rudolf Marn, Nacionalizacija in sekvestracija tujih podjetij. Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana, 1939,
str. 369.
109ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
»narodno-obrambnega« stali{~a si oglejmo enega od uvodnikov iz slovenskega ~asopisja, ki
je na to temo sporo~al: »Jadranska banka je sicer pri izpodrivanju Nemcev iz podjetij zasle-
dovala svoje finan~ne interese, vendar je vr{ila z nacijonalizacijami va‘no narodno nalogo.
Ni nam treba poudarjati, kake va‘nosti so industrijska in finan~na podjetja za narodni
razvoj…Po prevratu smo mislili, da je konec hlap~evanja, da bomo neomejeno gospodovali
in razvijali svoje spretnosti v podjetjih na na{ih tleh, kakor se spodobi svobodnemu
narodu…Toda prvotnemu razvoju je sledila reakcija. Pri{la je preko istega zavoda, ki je
poprej prednja~il v sistemati~nem delu za nacijonaliziranje industrije…Jadranska banka mora
svojo nesre~no politiko denacijonalizacije ustaviti in najti se morajo na~ini in sredstva, da se
poskusi vsaj delna reparacija tega kar se je zgodilo. Mi kli~emo vse na{e gospodarske kroge
na re{ilno akcijo. Ne dajte, da se zopet pri~nejo vra~ati ~asi, ko bo Nemec gospod, Slovenec
pa njegov name{~enec, prepre~ite, da postanemo le figura, katero nem{ki igralec premi~e po
ogromni {ahovnici gospodarsko-politi~ne ekspanzivnosti.«18
V primeru Kreditnega zavoda so na ranjeni slovenski ponos nalepili obli‘ sredi leta 1931,
ko je slovenski konzorcij kupil Kreditni zavod. Credianstalt se je iz Ljubljane umaknila zara-
di bankrota kot posledici velike gospodarske krize. Zaradi vi{jih, recimo temu nacionalnih
interesov, se je takratna slovenska oblast aktivno vklju~ila v oblikovanje konzorcija in s svojim
vplivom omogo~ila Hranilnici dravske banovine in Mestni hranilnici ljubljanski, da sta, kot
javni finan~ni ustanovi, vlo‘ili del svojih sredstev, poleg drugih, v nakup Kreditnega zavoda
za trgovino in industrijo. Tako je banka spet postala slovenska in to v celoti, kar je predsta-
vljalo uresni~itev slovenskega nacionalnega interesa. Hkrati je bil odkup velik dose‘ek, saj je
bil to ~as velike gospodarske krize in vsesplo{ne nelikvidnosti. Sodobniki so to znali ceniti.19
Tudi v tem uspe{no zaklju~enem primeru se v ozadju ri{e dolo~eno neskladje med istove-
tenjem slovenstva in nacionalnega interesa. Uresni~itev slovenskega nacionalnega interesa v
primeru Kreditnega zavoda je bila namre~ dose‘ena tudi z nem{ko pomo~jo. Zelo pomemb-
na delni~arja sta bila slovenska podjetnika nem{kega rodu, Ljubljan~an Josef Luckmann in
Celjan Avgust Westen. ^e je bil Luckmann lastnik dela banke ‘e pred prodajo, pa je bil
Westen tisti, ki je s posredovanjem Avgusta Praprotnika, primaknil znaten del sredstev za
prevzem banke.20
Z veliko gospodarsko krizo se razmi{ljanje o nacionalnem gospodarskem interesu po-
makne v ozadje, kajti gospodarske razmere se izjemno zaostrijo, kazalci gospodarske aktiv-
nosti so v izrazitem upadanju. V ospredje stopi mno‘ica eksisten~nih te‘av posameznikov in
gospodarskih dru‘b. V takih razmerah se je te‘i{~e premaknilo, nacionalni gospodarski inte-
res postane iskanje odgovora, kako pre‘iveti krizo in ponovno kreniti na pot blagostanja. In
spet nastopi ve~no vpra{anje, kako do tega priti? V slovenski dru‘bi se vse do druge svetovne
vojne ni izoblikoval odgovor, ki bi ga lahko opredelili kot ob~e sprejetega.21
18 Slovenski narod, 14. 12. 1923.
19 @arko Lazarevi}, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani do druge svetovne vojne. Melikov
zbornik, Ljubljana, Zalo‘ba ZRC, 2001, str. 1007–1016.
20 Ravno tam.
21 @arko Lazarevi}, V prvi jugoslovanski dr‘avi: okolje, gospodarstvo in prevladujo~e ideje. Od kapitalizma do
kapitalizma. Izbrane zamisli o razvoju slovenskega gospodarstva v 20. stoletju. Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba, 1997,
str. 27–54.
110 @. LAZAREVI^: SLOVENSKI NACIONALNI INTERES V GOSPODARSTVU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
S u m m a r y
Slovene National Economic Interest Prior to the Second World War
@arko Lazarevi}
Viewed from the historiographic perspective, Slovene national interests were manifested in diffe-
rent ways. Depending upon the general social, political, and economic circumstances, each period
brought forth its own unique aspects. The prevailing characteristic of the century-long period from
approximately mid-1850s to the Second World War was the emphasis on the national (Slovene) aspect.
In the second part of the 19th century Slovenia was in the process of cultural emancipation which
gradually grew into a political objective. One of the integral parts of this process, and its principal
objective, was economic autonomy of Slovenia. In view of the nationally mixed structure within Slove-
nia this was but an answer to the political as well as economic aspirations of other nations in Slovenia;
especially strong was the German influence evident in the largest part of Slovenia, but there were also
pressures from Italy and Hungary, close to their respective borders with Slovenia. Soon it became clear
that economic elements would play an important role within this political struggle. Before long, there
were appeals for greater national and political differentiation also in the sphere of economy, all with the
objective of political growth of the Slovene nation. A strict division between the Slovene and the Ger-
man was carried out only in the sphere of banking, with the establishment of two parallel networks of
banks. Such mentality continued after 1918 when Slovenes ceased to be part of the Hapsburg monarchy
and were incorporated into the new state of Yugoslavia. In those turbulent years the general attitude of
Slovenia was directed against economic activities of those who were foreigners on Slovene soil. The
slogan about the protection of Slovene property resulted in the process of turning economic objects into
Slovene hands.