VINKO BITEnc bavs, ker vi kmetje nam lisicam silno ...>._ nADAUC Ikl malo zaupate.« »Kar na dan z besedo,« je dejal kmet KMET ROBAVS IN LISICA PASTIRICA SSS:In Hsica se je prihuljen° "' »Vzemi mene za pastirico!« Je živel svoje dni imovit in ugleden Kmetu Robavsu je šlo na smeh. kmet, Robavs po imenu. Imel je vsega »Ne vem, kako bo s to stvarjo. Tvoja v izobilju, še celo preostajalo mu je mati, slavna Zvitorepka, mi je odnesla poljskih pridelkov in jih včasih ni mo- in podavila že mnogo kokoši. Tudi ti, gel spraviti v denar. Zakaj kmet Ro- mislim, nisi nič boljša.« bavs je imel toliko johov zemlje, da Lisica je ponižno dvignila oči proti še sam ni vedel prav natanko za vsa- nebu in s sladkim glasom odgovorila: ko leho, za vsak gozd in za vse pašni- »Kako neki moreš kaj takega soditi ke, kar jih je spadalo k njegovemu o meni! Jaz sem že zdavnaj pretrgala posestvu. vse vezi s svojo žlahto in sem lisica Ko je prišla pomlad, je kmeta Ro- samo še po imenu. Pravkar prihajam z bavsa zaskrbelo, kdo mu bo pasel ži- božje poti, kjer sem se spokorila. Re- vino. va sem zdaj brez posla in kakor nalašč Vsako leto si je bil namreč najel bi bila zame služba pastirice. Pa se pastirja, ampak ta je ostal na pašniku tudi ne bojim, če pride sto vragov, kaj samo dva, tri, kvečjemu teden dni. Po- šele, da bi se zbala tistih strahov, ki tem se je pa vrnil v dolino in je dejal jih tvoji pastirji še videli niso.« kmetu Robavsu: Kmet Robavs si je mislil: »Ne bom več pasel vaše živine. Na Boljša pastirica lisica, kakor pa ži- pašniku straši.« vina brez pastirja. Naročil je še lisici, Kaj je hotel kmet Robavs? naj skrbno pazi na živino, in odšel. Odpustil je pastirja in je šel sam Lisica ni rekla ne bev ne mev in je pogledat v planino, kako in kaj. Pa ostala na planini za pastirico. je videl, da mu je izginila polovica Kmet Robavs je doma povedal no- drobnice, mnogo govedi pa se je po- vico svoji ženi. »Letos se nam pa ni bilo po prepadih. treba bati,« si je veselo mel roke, »da Kmet Robavs si ni vedel pomoči, bi strahovi pastirja pregnali in nam stal je tam in tuhtal, kaj bi ukrenil. živino uničili. Najel sem lisico za pa- Tako premišljujočemu se je nekoč stirico. Ta je korajžna, ne boji se ni- iz goščave približala lisica. kogar in zastonj nam bo pasla.« »Kaj pa premišljujete, očka?« je na- Žena je začudeno pogledala moža, govorila kmeta priliznjeno. zmajala z glavo in rekla: »Oh, nimam nikogar, ki bi mi pasel »Nikoli ne bom lisicam verjela, pa živino, ker menda tod okoli straši.« če živim še sto let. Čuden ričet si sku- »To so same prazne čenčarije,« je hal, radovedna sem, kdo bo sit od zamrmrala lisica. njega.« »Jemnasta, še nikoli nisem kaj take- Čez nekaj dni se je lisica pastirica ga slišala, pa že dokaj let stanujem pod zglasila na Robavsovi domačiji. temi skalnatimi grebeni.« »Kako je tam gori z živino?« jo je Kmet Robavs je poznal premetenost povprašal kmet Robavs. lisice, zato si ni mogel kaj, da bi je ne »O, čisto dobro, vse je v redu, živina pobaral: se pase, da je veselje,« je hitela zatr- »AH mi veš kaj pametnega sveto- jevati lisica. »Samo nekaj sem ti prišla vati?« povedat. Tisto o strahovih bo namreč Lisica je z enim očesom pomežiknila, vendarle resnica. Ampak jaz se jih ne tlesknila z jezikom in odvrnila: bojim in bom vseeno še nadalje ostala »O, jaz vem za prav dober svet, sa- za pastirico. Samo to sem morala stra- mo ne vem, če ga boš upošteval, Ro- hovom obljubiti, da jim večkrat kakšen 188 prigrizek prinesem, pa me bodo lepo tu in tam po golih rebrih. Nekaj govedi v miru pustili. In sem šla, da te po- je žalostno mukalo, o drobnici pa ni prosim za par kokoši.« bilo ne duha ne sluha. Kmet Robavs, dobra duša, je verjel In tedaj je kmet Robavs izprevidel, lisici, dal ji je dve rejeni putki in pri- da ga je lisica neusmiljeno opeharila. pomnil, naj le dobro pazi na živino. Pograbil je krepelce in se jezno ozi- Lisica je obljubila, se zahvalila in ral naokoli, kje bi zagledal hinavsko odkoracala nazaj na planino. sleparko. In potem so se taki obiski ponavljali Lisica pastirica pa se je zasmejala z sleherni dan. visoke skale: Ko je zmanjkalo putk in petelinov, »Kaj pa iščeš, kmet Robavs? Stra- so prišle na vrsto gosi in purani. hov ni več, strahovi so bili volkovi, Kmet Robavs je nekega dne izročil k°k°šJ° pečenko pa sem potrebovala navihani lisici zadnjega gosaka in je f f,in za svojo zlahto Kaj pa sem pri tem dejal: ^teIvT~ ^ °nj *? U ^ ^ b,lla slu' . . . ,,.,.,,.. z»a. Na svidenje, kmet Robavs! »Čudno pa je da tasti strahov! ni- To rek§i je liska mahoma izginila s koli niso siti. Čakaj, grem sam pogle- skak -n ge skri]a y gQsti ^^ ^ pre. dat na plamno.« den je kmet Robavs utegnil skočiti za Lisica ga ni čakala in je sama od- njo. brzela z gosakom navkreber. Od tistih dob je kmet Robavs vedel, Prišedši na pašnik, je kmet Robavs da ni verjeti priliznjenim, sladkim be- od začudenja onemel. Živine ni bilo sedam vsakogar, temveč samo odkri- nikjer, samo kosti so ležale razmetane tim očem in poštenemu srcu. 139