KATOLIŠKI OIISIJOAI
lrs misiones crtolicrs
November-december 19 87 NOVIEMBRE-DICIEMBRE
ZAKLJUČNA ŠTEVILKA
„Od sončnega vzhoda do zahoda se bo darovala mojemu Imenu najsvetejša daritev", tako nekako je napovedano o Kristusovi daritvi - maši že v Stari zavezi; ta napoved je po 2.000 leti h pač že izpolnjena, saj ni dežele, kjer se ne bi s sveto mašo častil Bog. — Na tej sliki vidimo desno o. Jožeta Cukala S.J., ki po indijsko somašuje gori pod Himalajo.
El servicio de los laicos en las misiones y para las misiones
Meditacičn dominical del Santo Padre (18 de octubre de 1987)
1.	N u estra oracion mariana asu me hoy una proyeccion especialmente amplia en la perspeetiva del “Dia mundial de las Misiones”. La celebracion recalca la actualidad y la urgencia del compromiso misionevo. Al expresar mi pro<unda prati tud a cuantos, en distintas partes del mundo, se dedican c, la eausa de la evangelizacion, deseo subrayar, en consonancia con el tema del Sinodo de los Obispos, la importancia vi tal del servicio que desarrollan los laicos “en las misiones y para las misiones”.
El Concilio, al hablar de las jovenes Iglesias, ya preciso que “al momento de fundar una Iglesia hay que atender sobre todo a la constitucion de un maduro laicado cristiano” (Ad gcntes, 21). Con motivo de mis visitas pasto-rales ai muchas de las Iglesias jovenes, he tenido la alegria de constatar que la orientacion del Concilio se esta llevando a cabo. Son čada vez. mas nume-rosos los laicos que, en los consejote pastorales, o en el ejercicio de les distin-tos ministerios instruidos, o en las asociaciones y movimientos, colaboran activamente y de forma cualificada con los obispos y los sacerdctes en diversas iniciativas de apostolado. Esta vitalidad del laicado en las misiones es un signo consolador de que la Iglesia se desarrolla en el espiritu querido por el Senor, de comunion y colaboracion.
2.	i Como no recordar en este contexto la aportacion de esa benemerita falange de apostoles laicos que son los catequistas? Hemos de reconocer que “prestan con grandes sacrificios una ayuda singular y enteramente necesaria para la expansion de la fe y de la Iglesia” (Ad gentes, 17). Bajo la guia de los sacerdotes, los catequistas se comprometen con sacrificio a proponer la doctrina evangelica y a organizar los actos liturgicos y las ob ras de caridad. Mi agradecimicnto se dirige tambien n los catequistas animandolos a continuar generosamente su servicio tan precioso.
3.	Hay que reservar una especial mencion a otra falange de laicos que presta su servicio en tierras de mision. Quiero referirme a esos laicos cristia-nos volvntarios que, en virtud de una vocacion interior, van a las misiones y se dedican, durante un cierto numero de afios, a diversas tareas, realizan-dolas de modo competente, con espiritu de servicio y en comunion con los Pastores. Tambien ellos son enviados por la, Iglesia. Tambien a el,los se les entrega el Crucifijo como ideal y ayuda. Quiero que sepan que el Papa esta a su lado y les anima a ser siempre y antes que nada autenticos testigos de su fe y expresion concreta del intercambio de caridad entre las Iglesias.
Por intercesion de Maria, Estrella de la Evangelizacion, y de los Martires inscritos esta manana en el libro de los Santos, confio a Cristo el Senor, primer misionero del Padre, toda la comunidad eclesial, para que crezca en la conciencia de ser misionera y continue dando una colaboracion efectiva a los generosos anunciadores del Evangelio.
(Del „Osservatore Romano11.)
Misijonske vizije
SLOVENSKA MISIJONSKA VIZIJA
Letošnji ..Katoliški misijoni" so na predlog idejnega urednika Franca Sodja objavljali uvodnike o pogledu na misijonsko bodočnost sveta pod naslovom ..Misijonske vizije". Sodja sam je razpravljal pod misijonskim vidikom najprej o Cerkvi v enaindvajsetem stoletju in je objavil vizijo o Kitajski in Afriki, dočim sta se misijonarja jezuita Vladimir Kos in Jože Cukale posvetila razmišljanju o viziji Cerkve na Japonskem in v Indiji. Ob letošnji Misijonski nedelji naj pa mi tu vržemo vsaj bežen pogled na slovensko misijonsko vizijo, ne toliko, kaj bo s krščanstvom med Slovenci, ampak kako naj bi slovensko krščanstvo še bolj sodelovalo pri misijonskem delu, ki je za krščanstvo bistveno.
Ko smo se po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji doma znašli v tujini, smo s seboj prinesli marsikaj dobrega, tudi misijonskega: čutili smo s Cerkvijo problem njenega razširjanja in začeli sodelovati pri nje rasti. Med nami se je kmalu ustanovila Slovenska misijonska zveza pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki naj bi ohranjevala in poživljala misijonsko miselnost in nas navajala k misijonskemu sodelovanju, ter povezovala vse izvendomovinske misijonske delavce v zaledju med seboj in posebno z vsemi slovenskimi misijonarji.
Misijonska zveza je delovala v luči gesla „Svet Kristusu — Kristusa svetu". Če danes po 40 letih in v času po zadnjem svetovnem koncilu pregledamo to geslo, najdemo, da je še vedno umestno, saj izraža program celotnega poslanstva Cerkve: posredovanje sadov Kristusovega odrešenja in evangelizacijo narodov v vedno znova se porajajočem človeštvu. Pod to geslo res spada najprej tudi vse misijonsko prizadevanje, vendar ne označuje svojskosti misijonskega dela, ki je: gradnja Cerkve tam, kjer je še ni ali je še preveč nerazvita.
CERKVENO GLEDANJE NA MISIJONSTVO.
Kristus je prav zato ustanovil Cerkev, da bi se vsi ljudje vseh časov po njej zveličali. A ta Cerkev mora biti najprej med ljudmi primerno navzoča, vidna; pri vsakem narodu se mora najprej pojaviti, graditi, in to je misijonsko delo. Misijoni so področja človeštva, kjer se Cerkev šele poraja. Zato revija ..Katoliški misijoni" ni vključevala v svoje obravnavanje na primer Južne
Amerike, ki ji pravijo „najbolj katoliški kontinent11, pa čeprav ta kontinent sestavlja takozvani »tretji svet11. Kajti v teh skoraj 500 letih, kar so kolonizatorji v teh krajih začeli Cerkev graditi, se je ta povsem zgradila in v življenju utrdila, razen nekaj otokov indijanskih rodov v notranjosti kontinenta, ki jih moremo res šteti še med misijonska področja. Nezadostno število dušnih pastirjev. nerazvita urbanizacija, nizko socialno stanje prebivalstva, to še niso znaki misijonske dežele, ako je Cerkev tam že stoletja navzoča in delujoča. Zato je papež Janez Pavel II. v poslanici, ki jo je poslal III. latinskoameriškemu misijonskemu kongresu, zaklical: »Latinska Amerika, vstani, prišla je ura, da postaneš misijonarska!11 To se pravi, latinska Amerika je že dozorela za misijonsko delo, da se presaja tja, kjer Cerkve domala še ni; ni več misijonska, ampak misijonarska dežela. — Ko se mnogi izražajo, da sta recimo Pariš ali Ljubljana misijonski deželi, je to zamenjavanje pojmov, tam je res mnogo ljudi nekrščenih, a v teh nekdaj tako krščanskih krajih je bila in je Cerkev že zdavnaj zasidrana in je tudi danes dovolj vidna, da se more vsak po njej zveličati, če le hoče. Zato Pariš in Ljubljana in podobni kraji ne spadajo pod misijone. Tu gre za sicer kolikor toliko razkristjanjene, a še vedno krščanske dežele. Če pa bo kdaj v Evropi prišlo do tako globokega propada krščanstva, da bo na vseh področjih izgubila krščanski značaj, bo pa podobno, kot nekdaj jako krščanska Severna Afrika, postala spet misijonska dežela.
Najprej naj bo torej slovenska misijonska vizija razčiščeni pogled in pojem o tem, kaj so misijoni, kje so, kje niso, kdo je misijonar, kdo ni. V tem pogledu je tudi v slovenski Cerkvi še velika zmeda. Primer: Najnovejši Letopis slovenske katoliške Cerkve in po njem lani revija »Ognjišče11 sta prinesla podatke o slovenskih misijonarjih in misijonarkah. Med tem ko »Katoliški misijoni11 naštevajo v svojem naslovniku misijonarjev komaj okrog 80 misijonskih moči, jih lani za misijonsko nedeljo »Ognjišče11 navaja 133. Odkod ta razlika? »Ognjišče11 šteje med slovenske misijonarje na primer tudi več redovnic in duhovnikov, ki delujejo po raznih deželah Latinske Amerike, katere pa osebno poznamo in tudi njihove delokroge, pa moremo z gotovostjo reči, da ne delajo v misijonskih deželah, pa četudi ta ali oni deluje med prvotnimi, a že krščanskimi prebivalci dežele.
Jasnost o tem vprašanju je potrebna tudi iz praktičnih razlogov: Ko hočemo razdeljevati misijonsko pomoč, ki jo zberemo večinoma iz darov »ubogih vdov11, je pomembno razločevati, kdo je misijonar in kdo ne, komu gre pod misijonskim vidikom delež,
komu ne. Ni vseeno, če na primer letno zbirko kakih 40.000 dolarjev sklada ..Katoliških misijonov" v pomoč slovenskim misijonarjem razdelimo med 80 ali med 133 misijonarjev. V prvem primeru pride na vsakega povprečno 500 USA dolarjev, v drugem komaj 300. Podobno se bi moglo dogajati ob prelepem delu tukajšnje mladine, tudi slovenske. V počitnicah hodijo evange-lizirat versko nepoučene ljudi, na takozvanih „misijonih“, mladi slovenski ljudje, ki začutijo v sebi misijonski poklic, pa se zadovoljijo z nekaj tedenskim apostolatom v nerazvitih področjih, kjer je res tudi versko življenje še revno, a je Cerkev že navzoča, in so ljudje že kristjani, namesto da bi isti mladi idealisti posvetili svoje sile v resnično misijonskem delu, če že ne vseživljenjskem, pa vsaj nekaj letnim, na primer na Madagaskarju ali v Zambiji.
..MISIJONSKA OBZORJA" — VSESLOVENSKI MISIJONSKI
LIST.
In tu naj pristopimo k drugi podobi slovenske misijonske vizije: prehod od ..Katoliških misijonov" k „Misijonskim obzorjem", in kaj bi bilo pri tem v prihodnosti najbolj zaželjeno. »Katoliški misijoni" so v času 64 let svojega obstoja iskali odgovor na vprašanja, kaj vse spada pod pojem »misijoni", in se skupno s celotno Cerkvijo končno prebili do te jasnosti. Ta misijonski list je vstopil v življenje po sklepu slovenskega Katoliškega shoda leta 1923 in je od tedaj naprej v stari Jugoslaviji in potem takorekoč čez drn in strn, v času okupacije, komunistične revolucije, begunstva in izseljenstva ohranjal svoje življenje in vršil svoje poslanstvo. Doma so KM imeli v najboljših časih kakih 12.000 izvodov naklade. V begunstvu je list pod imenom »Begunski Katoliški misijoni" v začetku izhajal kot raz-množenina v kakih 200 izvodih, nazadnje le kot tipkopis v 10 izvodih. Končno se je list z izselitvijo v Argentino tam spet pojavil tiskan in v nakladi, ki je dosegala tudi 4.000 izvodov. Prva številka je izšla leta 1948 ob odhodu dr. Janeža na Kitajsko meseca aprila, skoraj 40 let tega. Čeprav list še danes ne more legalno v domovino, je vendar vseh teh 40 let ne le v izseljenstvu in zamejstvu, ampak tudi v matični domovini vplival, tako na ohranjanje misijonske misli kot na formacijo novih misijonarjev. Ves čas smo namreč po posebnih kanalih, takorekoč na črno mogli pošiljati v domovino nekaj desetin izvodov, poleg onih z letalom pošiljanih vsem slovenskim misijonarjem v svet. Razmere v domovini so se med tem iz časov naj večjega terorja nekako normalizirale in se je pojavljalo vedno več tudi verskega tiska. Tako so izdajatelji »Katoliških misijonov" začeli misliti na možnost, da se »Katoliški misijoni" spet začno izdajati v domovini, saj
režim je po posebnem zakonu onemogočil vsak vstop izseljenskega tiska v matično domovino in zato tja masovno list ni mogel prihajati. Na razgovore o vrnitvi „KM“ domov je prišel iz Argentine urednik lista in že tedaj je bilo dogovorjeno, da se list res začne spet izdajati doma.
Vse to je končno privedlo do Prvega vseslovenskega misijonskega simpozija v „Sloveniku“ v Rimu, ki je rodil resolucijo, naj se v Sloveniji začne izdajati misijonski list, kar se je potem omejilo zaenkrat le na skromno mesečno misijonsko zaglavje v „Družini“ pod naslovom ..Misijonska obzorja", ki ga je predlagal pokojni vodja slovenskega misijonskega dela mons. dr. Vilko Fajdiga. Ko se je lani oktobra obhajal v Tinjah II. vseslovenski misijonski simpozij, je pa ta s škofovim pristankom že sklenil, da se list res začne izdajati, in sicer zaenkrat kot priloga verskega tednika „Družina“ petkrat letno. Nadškof je stavil pogoj, da bo list vsestransko moderno urejevan in da se mu zagotovi gmotni obstoj. Nič pa ni bilo pogoja glede načina izdajanja, da na primer ne bi mogel kdaj izhajati povsem samostojno.
Sklep II. Misijonskega simpozija je kar hitro postal resničnost, kajti že aprila letos se je pojavila prva številka „Misijon-skih obzorij", ki je vse prijetno presenetila, tako vsebinsko kot oblikovno. A takoj je nastalo zaskrbljujoče vprašanje, kaj bo z vzdrževanjem tega skoraj luksuzno tiskanega lista na 16 velikih straneh v 90 000 izvodih, ko ni bila nikjer navedena cena ali naročnina in se je nasprotno list začel pošiljati in razdeljevati brezplačno, računajoč, da bodo odjemalci lista prostovoljno zadosti darovali v listov tiskovni sklad. Kot so „KM“ predvidevali, razmere v domovini še daleč niso tako ugodne, da bi ta sen postal realnost. Vse kaže, da odziv darovalcev ne bo kril niti stroškov izdajanja lista, kaj šele, da bi potom lista slovenski misijonarji dobivali več gmotne opore za svoje delo v misijonih. Tako se v teh mesecih odloča bodoča usoda ..Misijonskih obzorij". Zaenkrat je misijonska seja v Sloveniji določila, da se bosta dve številki, ki imata še iziti do konca leta, izdali še kot priloga ..Družine" v isti oziroma podobni obliki, z novim letom pa bodo poskusili izdajati list povsem samostojno in ga pošiljati proti plačilu naročnine.
To je torej slovenska misijonska vizija v pogledu slovenskega misijonskega lista: da lepo začeta ,,Miši jonska obzorja" premagajo vse težave, da postanejo vsebinsko še boljša kot „Kato-liški misijoni", da so glasilo vsega slovenskega misijonskega dela, vez med vsemi misijonarji in misijonskimi sodelavci in vir večje pomoči njim, buditelj in organizator novih misijonskih poklicev,
Misijonar o. Jože Cukale S.J. je tole pripisal k tej sliki, ko jo jp poslal: ,,Kristus Indije simbolično prikazuje z desnico, da je Učenik, in z levico, da vsi potoki ži Vi jen jo vro iz njega11.
in ne nazadnje, da bi tudi v zamejstvu in izseljenstvu dobil novi list dovolj naročnikov in tako nadaljeval s poslanstvom, ki so ga 64 let izvajali ,.Katoliški misijoni".
Smo pa Slovenci res lahko veseli, da je med nami, kjer koli smo, toliko zasidranosti v misijonstvo, da tega niti preganjanje cerkvenega življenja v domovini in popolna odsotnost misijonskega tiska tamkaj ni moglo zamoriti. In ohranitev in pomnoži-tev tega lepega misijonskega sodelovanja med Slovenci doma in po svetu je naša tretja slovenska misijonska vizija.
VEDNO VEČ SLOVENSKIH MISIJONARJEV!
Med tem ko smo iz izseljenstva kmalu začeli pošiljati prve nove misijonarje na misijonsko polje v ipcmoč redkim preostalim, so se začeli počasi utrinjati tudi doma novi misijonski poklici, ki so odhajali pred vsem v afriške dežele, zlasti na Madagaskar in v Zambijo. Med 80 misijonarji, kolikor jih danes štejejo „Katoliški misijoni", jih je blizu polovica, ki so v zadnjih desetletjih odšli iz domovine v misijone. Ne vemo za primere, da bi komu od rojakov, ki so v tem obdobju želeli iz domovine v misijone, režim ta podvig oviral; nasprotno, ker jih smatrajo tudi za nosilce slovenske prisotnosti v svetu, jim preje to omo-
gočajo, čeprav ne iz verskega vidika. Slovenska Cerkev se more v okviru svojih svetišč nemoteno poslavljati od njih, jim blagoslavljati misijonske križe na pot, jih sprejemati in pozdravljati, ko se vračajo na dopust, pisati o njih delu, itd. To priliko, ko imajo misijonarje med seboj, verniki tudi uporabijo, da misijonarje in njih misijone obdarujejo, kajti denarne pomoči jim uradno ne morejo pošiljati, kar je prav za prav edina neugodnost v odnosu režima do slovenskih misijonarjev.
Že v času Misijonske dijaške zveze med vojno se je med mladino in izobraženstvom začela širiti ideja o sodelovanju laikov na misijonskem polju, o laiških misijonarjih, ki gredo vsaj za nekaj časa na pomoč misijonarjem duhovnikom in redovnicam v misijone. Idealni prototip slovenskega laiškega misijonarja je pač dr. Janez Janež, ki svoje izredne kirurške sposobnosti in zmogljivosti že 40 let žrtvuje Cerkvi v misijonih, najprej pet let pri Kerecu v Chaotungu na kitajski celini, potem pa kot sodelavec kamilijanskih misijonarjev v njihovi veliki bolnišnici v Lotungu na Taiv/anu. Jezuitski misijonar o. Jože Kokalj je v času svojega delovanja v Zambiji pritegnil k sodelovanju nekaj laiških ženskih moči, od katerih ena, višja bolničarka Barbara Rous, še danes deluje na severu Zambije. Ko so začeli slovenski lazaristi in skupaj z njimi tudi škofijski duhovniki delovati na Madagaskarju, je Misijonski zavod v Argentini poslal pet laiških sodelavcev, najprej kar tri skupaj, potem pa dvakrat po enega na Madagaskar, ki je vsak od njih daroval po tri leta za misijone. Ko teh ni bilo več iz Argentine, je še za časa zadnjega argentinskega slovenska Koroška poslala enega, ki je pa zbolel in se moral vrniti, potem pa domovina drugega, ki se po končanem triletnem delu zdaj poslavlja, pa škof in naši misijonarji prosijo za novo moč namesto njega. Misijonarka usmiljenka s. Marjeta Mrhar, ki oskrbuje velik dispanzer v Tangainonyju, tudi na Madagaskarju, kamor prihaja po zdravstveno pomoč do tristo potrebnih vsak dan, je zaprosila slovenske bolničarke, naj ji pridejo na pomoč, in jim je najprej s pomočjo škofa in dobrotnikov sezidala hišico, pa so začele prihajati. Najprej ena iz Kanade za eno poskusno leto, istočasno druga iz Slovenije za najmanj tri leta, spet druga iz Kanade za več let, pa spet iz Slovenije dve, katerih ena se je morala vrniti, ko niti še ni prišla dobro na cilj delovanja. Zdaj je pa spet Slovenija poslala dve na delo, in sicer upokojeno zdravnico in bolničarko. Tako je trenutno na Madagaskarju pet bolniško oziroma zdravniško izobraženih laiških moči, od katerih bodo tri v Tangainonyju, dve pa v Ranomeni pri slovenskih misijonarjih in misijonarkah
Simbol slovenskih misijonarjev naše dobe je pač pokojna s. Ksaverija Pirc OSU, ki je nad 60 let delala v misijonih in umrla sredi dela 93-letna.
usmiljenkah. Doma pa se vodju misijonskega dela mons. Mikužu javljajo nove dekliške moči za vsaj nekaj letno delo v misijonih.
Ta nova slovenska možnost laiških misijonarjev, ki pa ni samo slovenska, je slovenske škofe privedla do početka posebne ustanove po imenu „Missio“, ki so jo poklicali v življenje najprej v oporo laiškim misijonarjem in misijonarkam, potem pa tudi vsem drugim apostolskim delavcem, ki v drugih področjih želijo posvetiti kot laiški sodelavci svoje življenje Bogu in Cerkvi.
Kakor smo lahko veseli tega razcveta nekajletnih laiških misijonskih poklicev, pa je vsekakor umestno pripomniti, da so te laiške moči, tudi če so kdaj celo življenjske kot v primeru misijonskega zdravnika dr. Janeža, vendarle le v pomoč glavnim delavcem na misijonskem polju, duhovnikom in redovnicam, ki navadno ostajajo pri delu v misijonih, dokler ne obnemorejo. Lepota laiškega misijonskega poklica, ki je navadno tudi nemajhna žrtev, ko mladi ljudje darujejo naj lepša leta svoje mladosti Cerkvi, naj ne zamegli pomena in važnosti življenjskih misijonarjev. Škoda bi bilo, če bi se mladi človek, ki začuti v sebi Kristusovo vabilo: Pojdi še ti v moj vinograd..., zaustavil le ob nekajletnem žrtvovanju, ne da bi bolj prisluhnil temu vabilu in se pred Kristusom vprašal: Ali me morda vabiš k popolnemu žrtvovanju...
Dejstvo, da imamo Slovenci nekaj desetin graditeljev Cerkve med pogani, nas pa kajpada ne sme varati z mislijo, da smo v pogledu našega sodelovanja pri tem bistvenem poslanstvu vsega katolištva, že ne vem kaj vse storili. Statistike nam nasprotno kažejo, da smo med katoliškimi narodi v tem pogledu še precej zadaj. Nekateri krščanski narodi so v zgodovini pošiljali neprimerno več misijonarjev v svet kot mi, a tu jim je bila res v oporo kolonijalna politika njih držav. Mi Slovenci smo pošiljali misijonarje v svet samo iz misijonskih nagibov. Na drugi strani pred prvo svetovno vojno še nismo živeli v lastni državni skupnosti in ni bilo toliko narodne motivacije za misijonsko delo. To nas v nekem smislu opravičuje spričo maloštevilnih misijonskih moči. A prav vse to pa mora biti današnjim in bodočim Slovencem v pobudo, da se iz čiste ljubezni do Kristusa, Cerkve in poganskih bratov in sestra odločamo za čim večje sodelovanje na misijonskem polju. Kakor je bila v tem ali onem primeru v kolonijalni dobi naslonitev Cerkve in misijonarjev na kolonij alno oblast kdaj v veliko oviro, tako je nasprotno slovenskim misijonarjem njih nenavezanost na civilno oblast dežele, iz katere so izšli, v veliko oporo: ljudje jih sprejemajo brez vsakih kompleksov, o čemer nam morejo marsikaj povedati misijonarji sami. Misel, da smo Slovenci premajhni za gradnjo Cerkve v narodih in deželah, kjer je domala še ni, nikakor ni sprejemljiva. Prav naša majhnost nam narekuje, da skušamo biti veliki vsaj pred Bogom in človeštvom s čim večjim sodelovanjem pri delu za božje kraljestvo na zemlji. Včasih smo v tem smislu povdar-jali: Naš mali narod mora postati velik misijonski narod! Iz maloštevilnega judovskega naroda je zraslo krščanstvo, iz maloštevilnega našega naroda naj se razširja po vsem svetu. Silno vsestransko uspešno delo naših misijonarjev nas prepričuje, da bi tako moglo res biti! Seveda bomo morali biti narodno širokosrčni in se nehati pohujševati nad v misijone odhajajočimi slovenskimi ljudmi, češ da so za narod izgubljeni. Prav nasprotno, tudi če ne upoštevamo božjega gledanja, že v naravnem in narodnem pogledu naši misijonarji v svetu veliko pomenijo; marsikje Slovence cenijo prav po slovenskih misijonarjih.
To bi bila naša tretja vizija slovenskega misijonstva, ko gledamo v našo bodočnost. Zahvaljujoč božjo Previdnost za dosedanje sodelovanje slovenskega naroda pri gradnji Cerkve v svetu, bomo ostvarjali čim ugodnejše pogoje za vedno popolnejše izpolnjevanje Jezusove oporoke tudi od strani našega naroda: Pojdite po vsem svetu in naredite mi za učence vse narode!
Slovenski
nisijonar o. Lovro Tomažin v družbi z udeleženci enega tečaja duhovnih v Domu zanje, ki ga je organiziral v Lusaki, Zambia.
DELO ZA MISIJONE — MOČNA VEZ MED NAMI.
V našem razglabljanju o slovenski misijonski prihodnosti smo Prišli do četrte slovenske misijonske vizije: Misijonska misel in delo bo v prihodnje še globlja vez med vsemi Slovenci.
Danes smo Slovenci morda bolj razbiti kot kdajkoli poprej, ^tnogi govore in pišejo o Trojni Sloveniji, matični, zamejski in izseljenski. Da pa je misijonska misel in sodelovanje prav danes fnočna vez med vsemi tremi Slovenijami, pa morda nihče ne Pomisli.
Da je bilo mogoče organizirati prvi misijonski simpozij pred šestimi leti v Sloveniku v Rimu in pred letom dni v Tinjah na Koroškem drugega, je bilo to zato, ker se plemeniti Slovenci tako doma kot v zamejstvu in izseljenstvu združujejo v eni, Vsem skupni misijonski ideji in delu, posebno v pomoč sloven-skim misijonarjem.
Da je v domovini kljub težkim okoliščinam še veliko misijonskega ognja, to nam dokazujejo od tam izhajajoči vedno novi slovenski misijonarji, o tem prepričuje pojav slovenskega misi-
jonskega lista ..Misijonska obzorja". Da je v zamejstvu misijonsko sodelovanje izredno živo in močno, tako na Koroškem kot na Goriškem in Tržaškem, o tem priča okrog 500 naročnikov ,.Katoliških misijonov" v teh krajih in številni darovi v pomoč slovenskim misijonarjem, poleg pomembnega misijonskega gibanja, ki ga razvija zlasti nam znani rektor Jože Kopeinig za vzdrževanje domačih bogoslovcev v misijonskih deželah; da so slovenski protikomunistični begunci ponesli s seboj v izseljenstvo močno misijonsko dejavnost, je vse slovenstvo doživljalo ob skoraj 40 letnem izdajanju „Katoliških misijonov" v izseljenstvu in ob bogatem in vsestranskem delovanju takozvane ..Misijonske znamkarske akcije" v Severni Ameriki in ob izredno plodnem misijonskem podvigovanju med rojaki v Kanadi in drugod... Vse to bo v slovenski misijonski zgodovini z zlatimi črkami zapisano. Vsi ti misijonski dejavniki so delovali in delujejo iz iste vneme, iz istih misijonskih idej, povezani z isto misijonsko ljubeznijo, za vse slovenske misijonarje, za vso Kristusovo Cerkev. Vidna vez med njimi so bili prav ..Katoliški misijoni", poleg vsega drugega. Med vsemi izseljenci zunaj Evrope je ista misijonska misel močno navzoča in delujoča ter zedinjujoča. Sadove tega enotnega hotenja in prizadevanja so okušali in okušajo prav slovenski misijonarji, ko ne iz domovine, ampak iz izseljenstva (prejemajo iz raznih strani ne le duhovno, ampak tudi gmotno pomoč, ki jim bistveno pomaga pri misijonskem delu.
Vse to misijonsko čutenje, prizadevanje in žrtvovanje je res morda najmočnejša vez med krščanskimi ljudmi doma, v zamejstvu in izseljenstvu, in ta vez bo in naj bo še vedno močnejša ob izhajanju ..Misijonskih obzorij", ki naj vse rojake po svetu zedinjujejo v istem misijonskem hotenju in žrtvovanju. Skupno misijonsko delo naj izhaja naprej in naprej iz te Kristusove vezi, ki je dejal: „Če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi". Vsa trojna Slovenija naj bo vedno bolj povezana v skupnem delu za Kristusovo Cerkev, pa bo Kristus med nami, in „če je Bog z nami, kdo je proti nam", to bo ena od moči, ki nas bodo ohranjevale odporne in močne, v smislu Svetopolkove oporoke.
MISIJONSKI ŠKOF BARAGA — MED BLAŽENIMI!
In peta misijonska vizija? Da bi ne le misijonsko čuteči, ampak vsi Slovenci, čeprav nekateri le pod narodnim vidikom, veselo doživeli prvega slovenskega blaženca oziroma svetnika v misijonarju Ireneju Frideriku Baragu! Ta izredni misijonar, ki je bil rojen leta 1797 in je letos 190 let od tega, je bil že za časa
svojega življenja s svojim zgledom in pobudami mogočno vabilo k sodelovanju Slovencev pri misijonskem delu Cerkve. Po smrti (drugo leto bo 120 let, odkar je umrl v Združenih državah) je pa začel svetiti kot klasičen primer slovenskega misijonarja in zgled vsem misijonskim delavcem v zaledju, in čeprav še ne proglašen, že od ljudstva izvoljeni zavetnik vsemu slovenskemu misijonskemu delu. Slovenski begunci smo si ga izbrali za zaščitnika in pomočnika na negotovi poti v izseljenstvo. Ko smo se mi naselili v Argentini, smo se mu za rešitev v svobodo in lepo skupnostno življenje zahvaljevali s tem, da smo se vrgli na delo za njegovo beatifikacijo, vedoč, da njemu ni toliko za to, ker je že na cilju, pač pa da ga mi potrebujemo na oltarju kot priprošnjika. S pobožnostmi, tiskanjem njegovih življenjepisov in drugih baragijanjskih knjig, z Baragovim vestnikom, s proslavami in z umetniškimi stvaritvami smo širili zanimanje za njegovo svetništvo in na vse strani priganjali k delu za njegovo beatifikacijo, celo s stotinami podpisov in s prošnjami na vodstvo Svete Cerkve. Nepozaben je na primer mogočni dramski oratorij o Baragu, ki ga je napisal in režiral Nikolaj Jeločnik, „Eno samo je potrebno'* in ga zaigrali naši najboljši igralci pred 36 leti, ko smo v njem doživljali Barago kot otroka, kot dušnega pastirja v domovini in misijonarja okrog Velikih severnoameriških jezer, pa na koncu tudi kot umirajočega starčka. Morda ne rečemo preveč, če trdimo, da je bila akcija argentinskih Slovencev v tistih časih za Baragovo beatifikacijo odločujoča pobuda, da so se od tedaj naprej v Severni Ameriki bolj zavzeto lotili Baragove zadeve. Že prva leta izseljenstva nam je naš kipar France Ahčin ustvaril mogočen Baragov doprsni kip v nadnaravni velikosti, ki od tedaj predseduje vse naše misijonske prireditve, ker nam je simbol in priprošnjik slovenskega misijonskega dela. Ko sem se lani septembra udeležil Baragove proslave v Moravčah v domovini in je bil eden od govornikov, glavni postulator procesa za Baragovo beatifikacijo, le-ta tedaj ni bil nič kaj optimist glede izida te akcije. Zdaj pa smo čuli od gosta iz Slovenije, da je isti p. Bruno Korošak OFM v svojem letošnjem nastopu povedal, da se je Baragova zadeva takorekoč premaknila naprej z mrtve točke in da obstoji upravičeno upanje, da bomo, če ne vsi, vsaj mnogi doživeli Baraga na oltarjih.
Ta tako misijonska zadeva je pač peta od naših slovenskih misijonskih vizij. Že doslej je v tem stoletju misijonar Baraga močno svetil na slovensko misijonsko prizadevanje, kako bo pač njegov zgled in njegova priprošnja vplivala na Slovence povsod po svetu, če bo od svete Cerkve proglašen za blaženega in svet-
nika1 Ne le misijonarji in misijonski delavci v zaledju, ves naš katoliški narod in vsa ljudstva, med katerimi naši misijonarji delujejo oziroma bodo delovali, bi častili Barago, bi ga posnemali, bi se k njemu zatekali, mi še posebno v zadevah slovenskega deleža pri gradnji Cerkve tam, kjer je še ni, pri misijonskem delu, pa tudi v vseh drugih zadevah naše narodne bitnosti sedaj in v prihodnje.
Z MISIJONSKIM SODELOVANJEM OHRANJUJMO VERO TUDI LASTNEMU NARODU IN CELOTNEMU ČLOVEŠTVU!
Misijonarja Baraga pa naj bi že zdaj, ne šele po beatifikaciji, kot tudi druge naše svetniške kandidate, prosili za spreobrnjenje tistega dela našega naroda, ki se je pridružil brezbožnemu komunizmu ali brezverju sploh, in to naj bo tudi program krščanske in misijonske prihodnosti, tudi misijonska vizija našega naroda.
Ko smo zavzeti za gradnjo Cerkve v misijonih, z bolečino ugotavljamo, da je danes med Slovenci mnogo brezbožne, zgolj tostranske usmerjenosti, ki grozi zlasti mlademu rodu, da ga potegne za seboj. Večina Slovencev je že bila v mladosti deležna bogatih sadov Kristusovega odrešenja, pa jih mnogi zdaj zavračajo, teptajo. In še bolj trpimo v pogledu in misli na tiste slovenske otroke in mlade ljudi sploh, ki jih protiversko okolje oropa najpotrebnejšega za zveličanje, krstne milosti, med tem ko naši misijonarji tisoče otrok v misijonskem svetu s to milostjo in njej sledečimi osrečujejo. Trpimo v svojih krščanskih srcih tudi v mislih na vso to, nekdaj tako cvetočo in misijonarsko Evropo, ki je pa danes žal bolj in bolj razkristjanjena. Naše geslo: Svet Kristusu — Kristusa svetu res ni le misijonsko, ampak je geslo našega krščanskega hrepenenja, da bi bil ves svet Kristusovo kraljestvo, tako še misijonski kot krščansko razkristjanjeni svet. In ta bolečina, to hrepenenje, to naše prizadevanje, ta naša prošnja h Kristusu Kralju je tudi slovenska misijonska vizija. Na eni strani bomo vse storili, kar je v naši moči, da posredujemo Kristusovo Cerkev tistim, ki do nje še niso prišli, na drugi strani pa bomo goreči apostoli med razkristj anj enimi brati in sestrami. Svetopisemska beseda: Eno je treba storiti in drugega ne opustiti, naj nam bo vodilo. Gradimo Cerkev, širimo jo med vsemi narodi, žrtvujmo se za ostvarjanje krščanskega okolja tako med nami kot kjerkoli, pa bomo zadobivali milost, da bo Kristus zmagoval tudi v srcih razkristj anj enih bratov in sester med nami in po vsem svetu!
LADISLAV LENČEK C.M.
PREDLOGI ZA MISIJONSKO ŽIVLJENJE
OB IT. KATOLIŠKEM SHODU SLOVENCEV V ARGENTINI Marjan Loboda, Argentina.
3. avgusta 1952 je bilo v župnijski dvorani v Ramos Mejia v okviru I. Katoliškega shoda Slovencev v Argentini zborovanje Odseka za misijone in zedinjenje. Ob tej priložnosti so bile sprejete Resolucije, ki naj bi uravnavale misijonsko dejavnost slovenskih katoličanov v Argentini od takrat do danes. Naravno bi bilo, da sedaj po 35 letih ob II. Katoliškem shodu Slovencev v Argentini pregledamo, kako smo po teh smernicah mislili in delovali. Temeljito izpraševanje vesti o tem bi zelo jasno pokazalo pravo podobo našega katoliškega mišljenja in življenja. Takoj v uvodu takratnih Resolucij namreč stoji: Ni pravega katolištva brez misijonstva. V Misijonskem zborniku za leto 1953 pa v članku „Še vedno ne razumemo" dr. Ignacij Lenček z njemu lastno jasnostjo zapiše: „Pravi katoličan je le tisti, ki ima dobro mero misijonskega duha, živo misijonsko zavest in ki zavestno Vrši svojo misijonsko dolžnost, tudi za ceno žrtev.“ In v uvodni besedi v isti Zbornik je ljubljanski škof, begunec, dr. Gregorij Rožman med drugim zapisal: „Naj ta Zbornik znova navduši za misijonstvo vsakogar, ki ga bo bral. Želim, da bi ga bral vsak Slovenec, ki ima še iskrico krščanske vere v sebi. Ob branju se mu bo ta iskrica razgorela, vera močneje zaživela in duša bo bolj pripravljena sprejeti božjo milost, katero misijoni še poganskim dušam prinašajo. Zanimanje in delo za misijone vero v lastni duši oživlja, krščansko življenje krepi in vzbudi zavest globoke hvaležnosti za dar prave vere.“ II. Vatikanski koncil pa v Odloku o misijonski dejavnosti, člen 35, izjavlja: „Ker je celotna Cerkev misijonarska in je delo evangelizacije temeljna dolžnost božjega ljudstva, vabi cerkveni zbor vse h globoki notranji prenovi, da bi se živo zavedali svoje odgovornosti za širjenje evangelija in sprejemali svoj delež pri misijonskem delu med narodi."
Vprašajmo se: Nam je misij onstvo res to, kar nam bi po nauku Cerkve moralo biti? Je naša misijonska zavest zakoreninjena v našem srcu, delo za misijone prekipeva iz našega srca ali se zbudi le občasno na klic od zunaj, na propagando, na vsiljivo prošnjo misijonskega propagandista ob letni misijonski Prireditvi? Dajemo svoj dar za misijone le z roko, ne s srcem, na se rešimo nadležnega prosilca, da bomo imeli mir, ne pa iz
žive misijonske zavesti in ljubezni? Silno nezdravo bi bilo naše versko življenje, če bi sprejemali lepo sestavljene resolucije, potem pa naprej brezbrižno živeli. To bi bila huda nedoslednost, greh opustitve, pomanjkanje značajnosti, življenske resnosti in globine.
Ko stopamo v obdobje II. Katoliškega shoda Slovencev v Argentini in ko bomo sprejemali nove resolucije, ki naj uravnavajo naše katoliško in slovensko mišljenje in delovanje v prihodnjih letih, je res potrebno, da te sprejmemo z vso odgovornostjo in trdno voljo, po svojih močeh uresničiti jih.
Kot I. Katoliški shod Slovencev v Argentini, tako tudi ta II. Katoliški shod ne more mimo misijonske problematike Cerkve. Res se je v 35 letih v Cerkvi, pa tudi v naši skupnosti marsikaj spremenilo, kar bo treba upoštevati. Tako se nam ne zdi potrebno vključiti med sedanje resolucije napotkov za delo za zedinjenje kristjanov, ker to po II. Vatikanskem koncilu izpade iz misijonskega območja. Selimo pa spet povdariti prizadevanje za beatifikacijo velikega slovenskega misijonarja, božjega služabnika, škofa Ireneja Friderika Barage.
V Marijinem letu postavimo vse naše dobre namene in sklepe o misijonskem delu med nami pod varstvo Marije Kraljice misijonov, božje in naše Matere, kateri se zaupno priporočamo tudi za milost prave misijonske zavesti.
Kot pred 35 leti tudi danes globoko prepričani izjavljamo in povdarjamo, da ni pravega katolištva brez misij onstva. Kot dobri katoliški Slovenci hočemo združiti z delom za lastno versko poglobitev tudi sodelovanje pri misijonskem delu Cerkve.
Zato v okviru II. Katoliškega shoda Slovencev v Argentini na predvečer svetovne misijonske nedelje stavimo naslednje predloge Dušnega pastirstva o misijonskem delu v naši slovenski skupnosti:
1)	V misijonstvu bomo po nauku Cerkve gledali evangelizacijo nekrščanskega sveta in zasajanje Cerkve, kjer je še ni, za misijonarje pa bomo imeli tiste Slovence, ki, poslani od Cerkve, to nalogo po vsem svetu izvršujejo.
2)	Naše misijonsko sodelovanje bo še naprej usmerjeno k misijonskim naporom celotne Cerkve, nato pa še posebej slovenske.
8) V pospeševanje misij onstva med Slovenci v Argentini naj Dušnopastirstvo ustanovi Osrednji misijonski odsek, ki se mu morejo pridruževati krajevni misijonski odseki.
4)	Ob prenehanju ,,Katoliških misijonov", ki so 64 let med Slovenci in 40 let med nami ohranjevali misijonsko misel, se bomo zdaj oklenili v Sloveniji izhajajočega lista ,,Misijonska obzorja".
5)	Misijonsko bomo živeli zlasti okrog svetovne Misijonske nedelje z darovi papeškim misijonskim družbam in z molitvijo in žrtvijo za misijone.
6)	Pospeševali bomo med nami nove misijonske poklice, tako duhovniške, redovniške in laiške, vsem slovenskim misijonarjem bomo pa nudili vsestransko oporo.
7)	Molili in delali bomo za Baragovo beatifikacijo in bomo tega velikega slovenskega misijonarja imeli za vzornika in pri-prošnjika slovenskemu misijonskemu delovanju.
..KATOLIŠKIM MISIJONOM"
V SLOVO. ..MISIJONSKIM OBZORJEM" V POZDRAV!
Pavel Bernik S.D.B.
Nad pol stoletja gor in dol po Indiji, v mladeniških letih, v zreli dobi in v starosti, na raznih postojankah in z različnimi odgovornostmi : povsod so mi sledili, me spremljali in vzpodbujali Katoliški misijoni. Prikazali so se v raznih formatih in barvah, pa bili vedno nad vse dobrodošli in priljubljeni.
Žalostna so bila vojnai leta, žalostna zaradi novic, ki so prihajale iz mučeniške domovine, žalostna zaradi usode, ki je zadela marsikatere misijone, posebno v Vzhodni Aziji, žalostna, ker so izostali Katoliški misijoni. Pa so le-ti po vojni vihri zopet oživeli, se okrepili in začeli redno prihajati izpod daljnega Južnega križa, polni in pestri po vsebini.
Katoliški misijoni so tvorili lepo in učinkovito povezavo med uredništvom in misijonarji, med misijonarji in rojaki, razkropljenimi po širnem svetu, in med misijonarji samimi. To povezavo je Še bolj pokrepil dolgoletni urednik g. Lenček Lado, CM, ko je osebno obiskal malodane vse slovenske misijonarje v Aziji in Afriki.
Ob tej priliki je vsekakor treba priznati velike zasluge duhovnim sinovom velikega Vincencija Pavelskega, slovenskim lazaristom, ki so kmalu po prvi svetovni vojni začeli urejati in izdajati Katoliške misijone in tudi drugače budili in krepili misijonsko zavest med vernimi Slovenci doma in po svetu. In ko so prav oni izgubili na Kitajskem svoj misijon, niso nikakor zgubili misijonske vneme ih požrtvovalnosti. V zvezi s Katoliškimi misijoni so v Buenos Airesu ustanovili Sklad KM za vse slovenske misijonarje, v ZDA pa Znam-karsko akcijo z podružnicami v Združenih državah in. v Kanadi, ih tako nudili redno finančno pomoč vsem slovenskim misijonarjem. Ih
prav v letih, ko se ie začela razvijati na Koroškem sedaj cvetoča akcija v pomoč bogoslovcem domačinom v misijonskih deželah, je izgnani kitajski misijonar Karel Wolbang CM poskrbel dobrotnike Mnogim bogoslovcem v misijonskih deželah.
Ob slovesu Katoliškim misijonom gre moj prisrčen pozdrav Misijonskim obzorjem ter prvemu uredniku dr Dragotu Ocvirku CM, Prav tako članu Misijonske družbe. Zgodovinski Misijonski simpozij v Tinjah je pripravil slovenskemu misijonskemu listu novo njivo. Vneti misijonski delavci v zaledju zemljo pridno rahljajo in novi rastlini prilivajo. Naj ji Gospodar žetve podeli obilno rast!
S prisrčnimi misijonskimi pozdravi vdani
Bernik Pavel, SDB
Salesian College - DIMAPUR 797112 - Nagaland I n d i a
Oktober 1987
(Katoliškim Misijonom, preden odidejo v neznano bodočnost.)
MESTO OB MORJU.
Je nekaj krasnega v morja zrcalu, ko kaže mestu kamnov bel obraz, oči, ki v njih zakoni tlijo gradnje, in ustnice za cest in tračnic glas.
Solze potu drse čez mesta čelo, ker brez napora ni ne hiš ne cest.
A vmes blaži utrujene nas veter, odgrinjajoč zaveso z okna zvezd.
In tudi ko je sonce prav med nami in vse je jasno tja do streh žlebov — od enega srca do drugega se teme premikajo čez rob valov.
A tudi v našem mestu tik ob morju Srce utripa Svetega Duha.
Podobo nama riše skalnat bor, ki pero namaka v modro sol neba.
Vladimir Kos
AFRIŠKI DOM DUHOVNIH VAJ (D. D. V.)
Poroča o. LOVRO TOMAŽIN D.J., Lusaka. Zambija.
Dragi prijatelji --- sodelavci pri mojem delu v misijonih!
čutim dolžnost, da vam podam kratko poročilo o gradnji Doma duhovnih vaj (D.D.V.) ter o delu pri vodstvu duhovnih vaj, ki mi je zaupano zadnje čase v nadškofiji Lusaka, Zambia. To dolžnost čutim predvsem zato, ker ste Vi, slovenski sodelavci, v veliki meri prispevali, da imamo DDV tu v Lusaki.
KAKO JE DO D.D.V. PRIŠLO?
Za vodstvo duhovnih vaj sem se zavzel v novicijatu, Cordoba, Argentina, leta 1965, ko me je učitelj novincev poslal v DDV v Cura Brochcro, v Cordobskih hribih, da tam vodim 8 dnevne duhovne vaje za može. Tam sem spoznal potrebo in plodovitost duhovnih vaj za laike, ki imajo malo verske vzgoje in nezadostno versko oskrbo.
Ko sem prišel v misijone, je bila prva postojanka podeželski misijon Katondvve, in sem hitro uvidel plitvost vere. Da se ta poglobi, sem začel organizirati letne duhovne vaje za svoje vernike. Največkrat sem jih vodil sam; sem in tja sem dobil kakega drugega voditelja. P. Jože Kokalj je bil rad na razpolago.
Leta 1969 smo v Lusaki dobili novega nadškofa — domačina. Ta je imenoval škofijski pastoralni svet; bil sem eden od tistih. Nekako v istem času je jezuitski predstojnik imenoval pastoralni svet za jezuite, ki delamo v Zambiji; tudi tam sem bil zraven. V obeh svetih smo modrovali, kaj in kako storiti, da se izboljša in poglobi versko življenje naših vernikov, da bodo pripravljeni prevzeti vodstvo cerkvenega delovanja ter da se pomnoži število duhovniških in redov-:. iških poklicev. Povsod je bilo soglasno mnenje, da je eno glavnih sredstev za dosego tega cilja: duhovne vaje za laike. Torej treba je zgraditi DDV! Za DDV smo se navduševali iz leta v leto, a ni bilo na razpolago ne človeka, ki bi se na delo spravil, in ne denarja.
Leta 1974 sem bil iz Katon,dwe prestavljen na župnijo Chelston, v predmestju Lusake. Tam sem vsako leto organiziral duhovne vaje za štiri stanove svojih vernikov: može, žene, fante in dekleta. Prostor zanje sem dobil v katoliškem zavodu Kasisi in sicer med počitnicami. A težave z organiziranjem duh. vaj so se iz leta v leto stopnjevale, zato sem po nekaj letih prenehal in se nekako „zaklel“, da se bom ob prvi priliki spravil na gradnjo DDV. Ko sem šel leta 1979 na počitnice, sem med Vami začel zbirati denar za gradnjo DDV. Precej sem nabral v obeh Amerikah in tudi v Evropi.
Leta 1981 so šle gradnje na župniji Chelston h koncu; skrajni čas, da začnemo z gradnjo DDV. A kje im pod katerim pokroviteljstvom graditi? Najlaže in najbolj primemo bi bilo pod jezuiti: imeli smo primerno zemljišče in voditi duhovne vaje je apostolat Družbe
00 dvoranic v stavbah Doma duhovnih vaj v Lusaki; na sliki je viden ostvaritelj in voditelj tega Doma, o. Lovro Tomažin D.J. Pogled na vrsto stavb smo že v KM nekajkrat
objavili.
Jezusove. A jasno je bilo, da bi takratni nadškof ne dovolil graditi °DV na zemljišču, ki ne pripada nadškofiji. Končno je vseeno, komu Dom juridično pripada, glavno je, da imajo ljudje prostor za duhovne vaje. Torej nrostor za DDV smo zbrali poleg zemljišča, ki je namenjeno Kradnji Marijine božjepotne cerkve. Nadškof je bil z izbiro prostora zelo zadovoljen in s takratnim pastoralnim koordinatorjem sva naredila skicomačrt za DDV, in s tem sem šel k arhitektu in v nekaj mesecih so bili načrti na papirju. Celoten načrt vsebuje štiri stavbe, stanovanje za dva duhovnika ter kapelo.
, Leta 1982 so bile v vodstvu naše škofije večje spremembe. Nad-skof je bil prestavljen v Rim; generalni vikar in pastoralni koordinator sta zapustila škofijo. Jaz sem ostal in se iz župnije Chelston spravil na gradnjo DDV. Stavbišče je samo dobra dva km oddaljeno °d župnišča. Ko sem šel koncem 83 leta na počitnice, sem šel mimogrede v Nemčijo in tam pri Miissio in pri Cerkev v stiski prosil za finančno pomoč za DDV. Prošnji sta bili ugodno rešeni. Nekaj sem dobil ludi uri svojih dobrih rojakih v Argentini.
Ko sem se vrnil, je gradnja hitro napredovala; koncem 84. leta bili prvi dve in glavni stavbi končani. In še predno sta bili kon-oani, smo že začeli z duh. vajami. Prva stavba ima štiri skuune
spalnice; prostora za 80 ljudi. So kajpada tudi stranišča in kopalnice ter dve čitalnici. Druga stavba pa ima dve večji konferenčni sobi, dve pisarni,, stranišča, kuhinjo, jedilnico, pralnico in shrambe. Eno konferenčno dvorano začasno uporabljamo kot kapelo.
AVTOBUS
Lastno prevozno sredstvo za ljudi, ki pridejo na duh. vaje in razne tečaje, je bistvene važnosti v naših razmerah. DDV je 18 km oddaljen od središča mesta Lusakn. Več župnij je na oni strani mesta. Javni transport je za naše razmere drag in nereden. Poleg tega je večina naših ,,klijentovl' nekaj dni po začetku meseca „suha“, brez pare. Zato je tako urejeno, da ko se vpišejo n. pr. na tridnevne duh. vaje, plačajo približno za vrednost enega ameriškega dolarja, in s tem je vožnja tja in nazaj vključena. Tako nihče ne more reči,, da je predrago in da zaradi denarja ne more iti na duhovne vaje. Zato’ sem nabavil autobus, Mercedez Benz s 65 sedeži.
VSAK ZAČETEK JE TEŽAK
Prva težava: Pomanjkanje duhovnikov. Jezuiti imamo v lusaški škofiji 13 župnij z mnogimi postojankami - podružnicami in te moramo oskrbovati. S težavo me je p. provincijal razrešil dela na župniji
O. Lovro Tomažin s sodelavci pred avfobosom Doma duhovnih vaj.
Skupina deklet, ki se je pripeljala z avtom DDV na duhovne vaje.
Chelstcm, 1. julija 83. Kmalu nato mc je prosil, naj mimogrede polagam na župniji Kizilo, ki jo je prevzel novodošli p. Lojze Podkrajšek. Ko se je ta malo ,,udomačil'1, je bila župnija Katondvve brez duhovnika: zopet sem moral začasno tja. Leta 1985 je bila župnija Chelston brez	dušnega	pastirja. Moral sem tja	od aprila	do	konca
leta. Redno in	s polno	paro sem pri DDV začel	v začetku	leta	1986.
Druga težava so bili verniki. Večina teh je versko zelo nevedna In duhovno anemična, tako dai niso čutili potrebe po duh. vajah. Večkrat sem moral na župnije in na sestanke laičnih organizacij in jim razlagati in jih navduševati za duh. vaje. Nekajkrat se je zgodilo, da so se vpisali v velikem številu za duh. vaje, a ko je bil čas zanje, *o se premislili in prišli v malem številu. Je pa tudi nekaj župnikov, bi ne vidijo potrebe po duhovnih vajah za svoje vernike.
Tretja težava je z upravo Doma. V načrtu je, dobiti sestre redov-nice, ki bi naj prevzele upravo DDV, a teh ni lahko dobiti. Končno 86 je neka kongregacija odločila, da prevzame upravo Doma, se je Pa nadškof vmešal in rekel, da teh sester ne mara. Tako sem v glav-n<?m sam za vse: imam pet oseb, ki so stalno	zaposlene	pri	DDV.
Tem je treba	odkazati	delo in jih nadzorovati;	vpisovanje	in	plače-
vanje udeležencev: nakupovanje hrane in seveda vodstvo duh. vaj. A kljub vsemu se delo pri DDV lepo razvija in napreduje. Pri duh. vajah mi lepo in požrtvovalno pomaga neka laikinja, članica Marijine
Legije iz župnije Chelston,, in to skoraj že dve leti. Prodaja knjige in nabožne predmete, skrbi za disciplino, bere duhovno branje (to imajo skupno), vodi križev pot in poda kako konferenco. Ponudil sem ji plačo, a je odklonila, češ da je to njen apostolat.
V letu 1986 sem imel 34 duhovnih vaj s	1.544 udeleženci
8 rekolekcij	s	928
6 konferenc	s	396
5 tečajev	s	181
Skupaj. . .
3.049 udeležencev.
Nekaj enodnevnih rekolekcij in konferenc sem imel po župnijah in na neki podeželski župniji sem imel štiridnevni misijon, ki je lepo uspel.
Letos (1987) se je delovanje in število udeležencev znatno pomnožilo. Do konca leta je vse zasedeno in nekajkrat bom moral imeti po dve skupini na teden, da vsi tisti, ki so se vpisali, pridejo na vrsto. Nekaj skupin, ki bi letos rade imele duhovne vaje,, nisem mogel sprejeti in sem jih vpisal za prihodnje leto.
POTEK DUHOVNIH VAJ
Do letošnjega leta je bila večina (90%) udeležencev takih, ki so se prvič udeležili duh. vaj. Za take je vse novo. Najprej jim je treba razložiti, kaj duh. vaje so, kako se delajo, ter jih poučiti, kako' se premišljuje in jih seveda voditi pri premišljevanju in to zelo konkretno. Duh. vaje delajo v molku in na splošno ga dobro držijo. Duh. vaje vzemejo zelo resno in je zanje to pravo duhovno doživetje in celo užitek. V nekaterih primerih pride do pravega spreobrnenja. Ko končajo, so polni duhovnega veselja in navdušenja. Občudujem, kaj milost božja zmore v tako kratkem času.
Je pa to delo dokaj naporno. V začetku sem imel po dve skupini na teden: eno tridnevno, drugo pa za konec tedna. A me je preveč izčrpalo. Zato imam sedaj po eno skupino na teden, razen če dobim kakega duhovnika, ki mi pomaga.
Poleg duhovnih vaj sem vodil nekaj tečajev za voditelje nedeljskega bogoslužja, ko nimajo duhovnika, in pa teološki tečaj za kate-histe.
RAZVOJ DOMA DUHOVNIH VAJ
Delam na to, da se ustanovi odbor (upravni odbor) Doma duh. vaj, da ne bo vsa odgovornost na ramenih enega človeka in da se skupno načrtuje. Odbor naj bi vseboval 6 oseb. Imena so že predložena nadškofu za odobritev.
Letos smo začeli graditi kapelo za DDV. V njej bo prostora za približno 150 oseb. Načrt zanjo sem kar sam naredil, je najhitreje in najceneje. Ko tole pišem, jo pokrivamo. Čez nekaj mesecev bo v glavnem končana.
Naj bo za danes dovolj. Vsem, ki ste pri tem načrtu in delu na kakršenkoli način sodelovali in prispevali, se prisrčno zahvaljujem!
Vaš v Gospodu Lovro Tomažin, S. J.
0. ST. ROZMAN GRADI BOLNICO
IN PROSI ZA SODELOVANJE
Mumba Catholic Church, P. O. Box 830022, Mumbwa, ZAMBIA.
4. september, 1987.
Dragi prijatelji in sorodniki'
S temle pismom bi Vas rad obvestil o spremembi mojega naslova. S prvim septembrom sem namreč premeščen v Mumbvvo, kjer sem bil že prej deloval, da nadaljujem in dokončam delo z bolnico v Nan-gomi.
V velikonočni številki ,.,Iz sončne Zambije" sem omenil, da so Projekt sprejeli tako v Belgiji kot tudi tu ter da so sredstva za gradnjo na noti. Težave pa so onemogočile, da bi z gradnjo začeli. Dna od glavnih ovir je bila negotovost, kdo naj bi bil odgovoren za izvedbo projekta. Končno je nadškof Adrian Mun'gandu sprejel pokroviteljstvo nad projektom. To je storil le potem,, ko smo ustanovili °dbor za bolnico (Board of Trustees). Le-ta sprejema odgovornost tako za izvedbo gradnje kot tudi za administracijo bolnice v bodočnosti. Mene pa je tukajšnji provincijal Paul Brassil imenoval za upravitelja projekta, potem ko se je bil posvetoval s patrom Generalom v Rimu.
Sedaj pa veselo na delo! Prevoznik napeljuje gramoz in grobi Pesek iz Lusake kot tudi ostali gradbeni materijah Le pesek za zidavo in omet se najde v bližini. Prebivalci Nangome in njene okolice Pridno pomagajo pri čiščenju terena, kopljejo jarka za vodo, vozijo Pesek na gradbišče. . . Letos upamo zgraditi stavbo za shrambo ma-terijala, dve stanovanjski hiši, blok za kliniko in pouk; obenem pa bi radi postavili cisterne za vodo.
Belgijski dobrotniki so se obvezali, da bodo pomagali zgraditi »srednji blok in oskrbeti center z vodo. Morali se bomo pa obrniti na dobrotnike tudi drugod, če hočemo zgraditi stanovanjske hiše.
Po dveletnem delu v centru Lusake, kjer sem s sodelovanjem tamkajšnjega župnijskega sveta prekril cerkev sv. Ignacija, me v Mumbvvi čaka še večji izziv: pomagati 50.000 ljudem do zdravniške °skrbe. V dobi petih let upamo tudi ta projekt dovršiti; vendar pa Pe brez vaše pomoči.
Vaš v Gospodu vdani
p. Stanko Rozman
Slovenci po svetu in v domovini se bodo radi pridružili dobrot-tikom iz Evrope in bodo s svojimi prispevki gotovo sodelovali s slovenskim misijonarjem p. Stankom Rozmanom.
TAJSKI ČASOPIS O TAJSKEM KRALJU
POROČA S. FRANČIŠKA NOVAK O.S.U., TAJSKA.
,,‘Kraljeval bom pravično v blagor in srečo tajskega ljudstva.’ To je bila prisega mladega Kralja Bhumibol-a Adulyadej-a pred ena-inštirideset leti, ko je sedel na prestol. Od tega časa so bila njegova dela za blagor dežele tako številna, da jih kot drobcev peska na morski obali ni mogoče prešteti.
Tajska je bila priča nepretrgane hoje za napredkom. Kralj je sprožil verigo uspešnih podvigov, ki so omogočili tajskemu ljudstvu boljše življenje in ugodje,, kot ga dežela do sedaj ni poznala.
Dežela je v glavnem poljedelska (85%), kralj se tega zaveda in neprestano na to opozarja. Hkrati mu je jasno, da je za Tajsko potrebna popolna vklopitev v družino naprednih modernih narodov.
Že 1. 1955, ko je kralj prvič šel obiskat siromašne severovzhodne province, se je začela nova doba z ozirom na agrarni napredek v deželi. Kralj je obiskal vsako posamezno provinco (73 jih je) in njegov vpliv se pozna povsod.
Kralj je vedno pripravljen za nova pota, nove napore, da pomaga zboljšati razmere na deželi in pospešiti blagostanje svojega ljudstva. V dežju in nalivih, pod žgočim soncem, skozi goste tropične gozdove, preko strmih hribov, je kralj prepotoval dolžino in širino svojega kraljestva.
Obisk provinc omogoči kralju Bhumibol-u Adulyadej-u globok pogled v življenje svojega ljudstva in njegovih problemov. Na svojih potovanjih se ne posvetuje samo z uradniki, marveč išče neposredne stike z ljudmi, se zanima za njih probleme, upe in potrebe.
Ko se vrne v prestolieo. se vladar zavzame, da ljudstvo dobi pomoč in oporo, ki jo potrebuje. Tako se uresničijo razni načrti za napredek poljedelstva. Če je nemogoče vladnim oblastem hitro ugoditi kraljevim željam, se ta ne obotavlja uporabiti svoja privatna sredstva, da uresniči načrte za blagor svojega ljudstva. Med take koristne kraljeve načrte spada gojitev koristnih zelišč in zelenjave, da nadeni este usodonosni mak za opij, ki sijajno uspeva na severu dežele; namakanje in vodnjake za siromašni severovzhod, ki ga zdaj imenujejo .načrt za zeleni pas1; sušenje močvirij in pridobitev rodovitne zemlje na jugu; agrarno reformo in solidarno kmetijstvo na prostrani, plodni centralni ravnini. Na vseh teh področjih je kralj vedno pripravljen za praktične nove načrte.
Od ljudstva vladar pričakuje, da si samo pomaga; njegovi načrti imajo cilj, da si ljudje, zlasti mladina, pridobe potrebno znanje in spretnost, da more kljubovati zaprekam in rešiti probleme za napredek v boju z revščino, boleznimi, slabostmi, ki izvirajo iz narave ali človeške grešnosti.
Kraljevi načrti prinašajo uteho ljudstvu v sedanjosti, hkrati pa so namenjeni v bodočnost z vztrajnostjo, ki je zlepa ne najdemo v drugih načrtih, ki se izjnlove, ko navdušenje ugasne.
Tajska je res lahko ponosna, da ima vladarja, ki je tako priljubljen in predstavlja tako močan in učinkovit simbol edinosti.“ Takole je pisal časopis pred tedni, ko je tajski kralj Bhumibol i Adulyadej sprejel zlato medaljo za izredno uspešno vodstvo za raz-i voj dežele od AIT. to je Azijski Institut za Tehnologijo v Bangkoku.
Da je bil kralj Bhumibol Adulvadej, vnuk najbolj slovečega tajskega kralja Chulalongkorn-a Rame V. (umrl 1. 1910), sin princa -zdravnika Mahidol-a, enega številnih sinov velikega kralja, ki pa je umrl, še ne 40 let star, 1. 1929, lojen v Združenih državah, vzgojen največ v Švici, nekaj mesecev učenec na naši uršulinski šoli Mater Dei v Bangkoku, je znano; da, saj je kralj pokrovitelj Društva nekdanjih učenk naše sloveče Marijine šole. Za nas Slovence je pomembno, da sta ga v šolo sprejeli, iz rok njegove ljubeznive in tako simpatične zdaj 87-letne Kraljice-Matere, slovenski misijonarki pokojna Rafaela Vurnik in pokojna Ksaverija Pirc, kot prednica in ravnateljica šole.
Pri prošnjih molitvah katoličani letos redno omenimo kralja, ki bo dopolnil 60 let, to je pet ciklov življenja, petega decembra. Naj ! se tem molitvam pridružijo bralci in prijatelji „Katoliških misijonov11 m ..Misijonskih Obzorij", da se izpolni božji načrt za Tajsko, za vso ogromno celino Azijo in ves svet!
S. Frančiško Novak O.S.U. $ tajsko starko.
SE DVE PESMI MISIJONARJA KOSA
VNEBOHOD V POKRAJINI KAl.
Jae-češnje gore, ne zgorijo,
v ognju svilnih cvetov se iskrijo:
kot da v Kai znova vrši se Vnebohod.
Veter ziblje drevesne vrhove,
da strme prav na svoda robove,
kjer nekoč se skril je v oblake naš Gospod.
Kdo ve, ali od tistega dneva zlato svilo s trobentic odseva, jezero z zelenkastim žezlom čuva pot?
Kdo ve, ali v pogledu v nebesa ni usahnila solza slovesa?
Rosa le ostala je, stari kažipot.
Kai (izgovorjeno v dveh zlogih kot ka- -i) je starodavno ime za pokrajino, ki obsega precejšen del gorovja Fudži.
Jezero: eno izmed peterih v višini okrog 1000 m okrog Fudži; imenuje se Jamanaka, po naše pisano; ime pomeni „sredi gora“.
Jae-češnje cvetijo na koncu aprila v dvojnih cvetnih listih.
HREPENENJE
(po kreposti, ki temu pesniku-misijonarju najbolj manjka.)
Tako bi že rad stopal potrpežljivo s sejalci v vsako njivo.
Hitro gre pomlad v jesen in v zadnjo zimo.
i‘escm je bila napisana v japonskem tanka-slogu (5—7—7—5—7) v gorah Osrednje Japonske, kjer se jesen začne okrog 8. avgusta, zima pa oktobra.
O SMRTI V ČRNI AFRIKI
KAKO DOŽIVLJA IN SI RAZLAGA PROBLEM SMRTI PLEME „OHINDO“ OB EKVATORJU
Kristusova sestra MOJCA KARNJČNIK, Zaire, Afrika.
Ljudje različnih narodov in kultur izražajo na različne načine svoje občutke in doživljanja ob pomembnih življenjskih dogodkih, kakršen je npr. smrt v družini ali v rodu. Ljudje iz našega plemena ,,Ohindo“ se npr. ob takih prilikah zvijajo na vse mogoče načine, mečejo se po tleh ali se posujejo s pepelom, rujejo si lase in si zadajajo bolečino na različne načine. Vse te zunanje reakcije so dokaz, da to pleme razumeva in si razlaga smrt in vse, kar je z njoi v zvezi, na poseben, njemu lasten način.
SMISEL SMRTI.
Vsi pripadniki plemena verjamejo, da s smrtjo življenja ni konec; človek le zapusti svoje dotedanje bivališče: truplo ostane kakor prazna koča, ko se je njen prebivalec odselil, človek prejme ob smrti novo, nevidno telo in se pridruži prednikom, ki živijo mnogo bolj polno življenje. Smrt ni nič drugega kakor vrata v drugi svet; je novo rojstvo za življenje brez konca.
Življenje se torej po smrti nadaljuje, vendar na mnogo bolj popoln način, in to v nevidnem svetu. Človek ne pozna nobene omejitve več; lahko se premika, kakor in kamor ga je volja. Zato ljudje tako radi poudarjajo, da so mrtvi tisti, ki živijo najbolj polno življenje. Njihove vezi s tostranskim svetom niso pretrgane niti okrnjene; moč imajo., da> vplivajo - v dobro ali v slabo - na ljudi, na živali in na rastline. Kdor je bil v tostranskem življenju mogočen (npr. poglavar), ostane to tudi po smrti.
Zaradi takšnega pojmovanja povzroča smrt člana družine resda žalost, nikakor pa ne obupa. Preživeli verujejo, da ločitev ni dokončna; nekega dne bodo sami odšli na dolgo pot v deželo mrtvih.
Smrt uniči dotedanje bivališče človeka, ne uniči pa njegovih del, se pravi: tega, kar je človek storil v življenju dobrega ali slabegla. Če je bil dober, bo pomagal živečim sorodnikom,, če je bil slab, jim bo pa škodoval.
VZROKI SMRTI.
Ti so dveh vrst: normalni ali naravni in nenaravni. Naravna ali normalna smrt je tista, ki je poslana od Boga. Med te spadajo le smrt dojenčka in smrt starega človeka. Vsi ostali primeri smrti so lahko sumljivi. Povzročeni so namreč lahko s čaranjem, uroki, za-strupljenjem, s strelo (katero pošlje hudoben človek) in še z raznimi drugimi vplivi. Prav tako je nenaravna smrt prometna nesreča ali kačji pik (iudi kačo namreč pošlje hudoben človek). Vsakokrat, ko
človek umre, ne da bi njegovo bivališče - telo bilo izrabljeno od dela in starosti, je treba iskati povzročitelja smrti in ga kaznovati. Za to so odgovorni vrači. Gorje tistemu, kogar ima vrač na piki!
OBREDI OB SMRTI,, POKOPU IN ŽALOVANJU.
Vsi obredi, ki se odvijajo okrog umirajočega oz. umrlega in njegovega pokopa, izražajo strah živih do mrtvega in obujajo lepe spomine, ki jih je le-ta zapustil. V žalostinkah, ki jih pojejo kot bekakšne litanije, je govor o vsem, kar je umrli v življenju dobrega storil. Vendar obredi, ki spremljajo smrt in pokop, niso enaki za vse ljudi, ampak so odvisni od kategorije umrlega.
Kadar umre vaški poglavar, se naznani dogodek vsej okolici z nabijanjem po votlem deblu. Takrat postane vsa vas čisto iz sebe. Truplo poglavarja je obkroženo od ožjih družinskih članov in vaških starešin. Drugi ga ne smejo videti. V ta namen zagradijo dvorišče 2 vejami palm. Truplo namažejo1 z belo glino in ga oblečejo v najboljšo obleko, žalovanje je obvezno za vse vaščane, zato se mora 2a nekaj dni vsako delo prekiniti. Tudi glasno govorjenje je prepovedano. Truplo stražijo v posebej za to< narejeni uti iz vej vaški starešine. Le-ti organizirajo poseben ples, med katerim družinai poglavarja predstavi njegovega naslednika.
V jutru po prvi noči divji zvoki ,,tam-tam“-a naznanijo vaščanom Posebno stanje. Ves tisti dan je namreč dovoljeno uničevanje imetja Poglavarja družine. Ljudje to radi izkoriščajo; našemijo se in v skupinah in v divjem vpitju se podijo po vasi ter lovijo koze, kokoši in a^r je drugih živali ter sekajo drevesa in uničujejo posevke. Lastniki Morajo vse to mirno prenašati.
Vaški poglavarji so pokopani na posebna, samo zanje določena Pokopališča Pokop se mora izvršiti ponoči in samo vaški starešine smejo biti navzoči. Nekateri pravijo, da je to zato, ker poglavar še bi povsem mrtev in bi lahko slišal, če bi ga vaščani opravljali. Drugi Pa menijo, da se vrši pokop ponoči zato, ker so vsi starešine odsotni 12 vasi, in bi lahko vaščani njihovo odsotnost izkoristili za delanje bereda pa ne bi bilo nikogar, ki bi to preprečil.
Odhod na pokopališče je naznanjen s tremi presunljivimi zaporednimi kriki, že ob prvem morajo vsi ljudje izginiti v svoje koče !n zapreti vrata. Gorje tistemu, ki bi si drznil ostati zunaj! Truplo Je zagrebljeno navadno v rumeno ilovico, z glavo obrnjeno proti vzhodu. Na grob položijo nekaj buč vina ter jedila, ki jih je imel poglavar najrajši. Pot v deželo prednikov je namreč dolga, zato je Potrebno okrepčilo.
.. Ko se starešine vrnejo v vas, ponovno s trikratnimi kriki nazna-ntio, da je pokop končan in dai je konec ..izrednega stanja'1.
Vrači so čisto posebna kategorija ljudi. Redno imajo svoje Skrivne sestanke in navadnim ljudem je kaj malo znano, kar se na bjih dogaja.
Kadar vrač čuti bližino smrti, prosi druge vrače, svoje kolege, bh mu pokrijejo obraz z živalsko kožo, katero je imel navado upo-
rahljati pri svojih skrivnih poslih. Potem ga odnesejo umret za kočo. Ko je mrtev, mu kolegi stre j o kosti in ga zvijejo-, tako da nastane iz njega nekakšen zavoj. Potem šele naznanijo ljudem njegovo smrt in to z žvižgi na piščal, narejeno iz roga neke posebne divje živali.
Truplo umrlega vrača straži v posebni uti skupina vračev, ki plešejo okrog njega. Tretji dan po smrti je pogreb. Po pokopu na skrivno pokopališče (udeležijo se ga seveda samo vrači) uto razde-rejo in odslej je mesto, na katerem je stala, prepovedano (tabu). Kdor bi si upal hoditi po njem ali se mu samo približati, bi si nakopal vse mogoče bolezni, ali pa celo smrt.
Ob smrti dojenčka je žalovanje prepovedano. „Ohindo“ so namreč prepričani, da se bo umrli otrok ponovno rodil v svojem mlajšem bratu ali sestri, jok pa bi ga lahko od ponovnega rojstva odvrnil. Vrnitev deformiranih otrok seveda ni zaželjena,, zato mrtvega otroka zmerjajo, mu pretijo in mu na vse mogoče načine zabiču-jejo, naj se ne predrzne vrniti. Pokopljejo ga kar v koči, da bi čim manj ljudi vedelo za dogodek. . .
Kadar se bliža smrt človeka, ki ne pripada nobeni posebni kategoriji, ga obkrožijo vsi sorodniki, pa tudi ostali vaščani, da bi slišali njegove zadnje nasvete in njegovo zadnjo voljo, ki je vsem sveta stvar, še preden umirajoči izdihne, opravijo njegovo zadnjo toaleto. Skrbno ga umijejo, počešejo, če je moški, tudi obrijejo in ga oblečejo v najboljšo obleko, če je nima, ga zavijejo v belo rjuho, katero so mu kupili prav za to priliko. Tak-oi ima tudi umirajoči sam občutek, da se odpravlja na važno potovanje: na srečanje s predniki. Pojejo mu žalostinke, kakor je npr. tale: ,.Zaspal boš in se več ne boš prebudil v to življenje; zbudil se boš že v nevidnem svetu. Ne pozabi na nas in zlasti nam ne povzročaj zlega“.
Ko izdihne, ena od žensk iz sorodstva s presunljivimi kriki naznani njegovo smrt vaščanom. Tistim, ki so na delu na polju ali v gozdu, pošljejo „telegram“ s posebnim načinom bobnanja. Takoj morajo ustaviti delo in se vrniti v vas. žalovanje namreč ni stvar samo družine umrlega, ampak vse v-asi.
Truplo umrlega je položeno na preprogo ali posajeno v naslonjač. Ljudje bodo ves čas prihajali k njemu na zadnji obisk in poklon. Mnogi mu bodo prinašali kose bele tkanine, ki bo potem z njim vred pokopana. Tudi tukaj ne gre brez plesov. Ti so drugačni, če je umrli moški, in drugačni, če gre za žensko.
Na dan pogreba, nekaj ur pred pokopom, se vaški starešine zberejo na dvorišču umrlega, da pred javnostjo in pred mrličem vprašajo družinske člane Ic-tega za vzrok smrti, če dobijo odgovor, da gre za smrt ,,brez vzroka“, smejo zahtevati zase nekaj buč vina in primerno količino soli. S tem jim je plačano dovoljenje za pogreb. Če pa družina meni, da smrt ni bila naravna, se vsa zadeva izroči vraču. Ta bo priče' ,,kazenski postopek", ko bo žalovanje za umrlim končano.
		
F t		
Hip] x		
^ misijona s. Karničnik: Francoski kardinal je vsaj za kako uro prišel tudi na njih misijon, v Kole; na njegov! desni škof naše misijonarke (v belem).
POKOP.
Nekaj ur pred pokopom je truplo položeno v krsto in obloženo s kosi bele tkanine. V preteklosti so truplo zavili v preprogo, narejeno iz listov palme; danes so le najbolj revni pokopani brez krste, še zadnji plesi okrog mrliča in sprevod se prične pomikati proti Pokopališču, v kolikor niso grob izkopali kar na domačem dvorišču. Preden se grob zasuje, nekdo iz sorodstva opravi molitve. Na primer tako:
,,Ti danes odhajaš,
odhajaš pred nami k našim prednikom.
Skupaj smo živeli v miru.
Če je Bog tisti, ki te je odpoklical,
je vse dobro in prav.
če pa te je ubil kdo drugi, naj umrje tudi sam.
Ne pozabi na nas in zapusti nam zdravje".
Ko je grob že zasut, položijo nanj razne predmete, ki bodo mogli služiti umrlemu na drugem svetu. Če je to moški, mu dajo na grob navadno kakšno sulico, lok in puščice, če gre za žensko, pa ponev, krožnik ali kakšno košaro. Zatem se ves sprevod napoti k reki na obredno umivanje. Voda namreč zavaruje pred nalezljivostjo smrti.
ŽALOVANJE
Pogrebu sledi doba žalovanja. Ta je zlasti huda za vdovo. Dva meseca mora preživeti v posebni kolibi. Obrijejo ji glavo, obleči se mora v cape in to le za največjo silo, ne sme se umivati. Njene svakinje smodijo pred njo posebno hudo papriko imenovano „pili-pili“ in ji s tem povzročajo kašelj. V znak, da je njeno žalovanje pristno in da prihaja od srca, mora vse to mirno prenašati. Edina jed, ki jo sme ves ta čas zaužiti, je zelenjava. Vsako jutro in vsak večer mora glasno jokati.
Malo boljše izidejo ostali člani družine.
Ko je doba žalovanja minila, se vsi sorodniki umijejo (prvič po pogrebu!), primerno se oblečejo in pripravijo praznovanje, na katero povabijo vso vas. Ker je to praznovanje povezano z velikimi stroški, ga včasih odložijo na bolj primeren čas.
Z misijona Jožeta Šomna v Iboko, tudi Zaire. Mladina ob sprejemu krajevnega Škofa; ob njem v belem naš misijonar.
MISIJONSKI OPAZOVALEC
Med vsemi Slovenci znani pospeševatelj dela za Baragovo beatifikacijo, v Argentini živeči zlatomašnik dr. Filip Žakelj je doživel 80-letnico svojega življenja. Kot predsednik Južnoameriške Baragove zveze je izdal več knjig v zvezi z Baragovo zadevo in veliko tudi sicer pisal o tem, posebno v dolgo tu izhajajočem ,,Baragovem vestniku", predaval in molil za to veliko zadevo verskega in narodnega življenja slovenskega naroda. Zaslužen je tudi za zbiranje gradiva o žrtvah komunistične revolucije v Sloveniji in je tudi o tem izdal več knjig. Dr. Filip Žakelj je bil dolga leta spiritual v slovenskem bogoslovju v Adrogue v Argentini in potem sodelavec v Rožmanovem dijaškem domu istotam. Če jubilant pogleda nazaj na svoje življenje in delo, naj-Prej v domovini, potem v tujini, more biti zelo hvaležen Bogu za milosti tako lepega delovanja, posebno tudi za milost skrbne izrabe časa in za milost molitve, ker le na ta način je mogel za Boga in duše v življenju toliko narediti. Bog mu daj še veliko let plodnega življenja, ob smrti, ki tudi njega kot vse čaka, pa plačilo za apostolske žrtve. „Dobri in zvesti služabnik, Pojdi v veselje svojega Gospoda!", to povabilo ga bo pač vso večnost osrečevalo.
Da deluje nai Japonskem poleg znanega p. Vladimirja Kosa še en slovenski jezuit, smo pred časom že zapisali in pripomnili, dal KM niso imeli zveze z njim, ker je menda sam to željo izrazil. To je p. Janez Mihelčič S.J. Iz njegovega pisma, objavljenega v »Slovenski jezuiti" št. 114, med drugim izvemo tudi nekaj o delu tega našega misijonarja, ko pravi: »Zadnja leta sem se v knjigovodstvu univerze ubadal s težavami iskanja sredstev za vzdrževanje te misijonske univerze. Vendar je to delo preveč zahtevno, da bi Ra lahko opravljal poleg profesure, zato sem končno le prepričal odgovorne, da me te dolžnosti razrešijo. Oktobra, upam, se bom lahko vrnil k bolj akademskim poslom." Tudi iz teh njegovih besed izvemo, da je misijonarjevo glavno delo predavanje na tej univerzi, ki ima nemajhen pomen za formacijo japonskih izobražencev.
»Ognjišče" je v lanski oktoberski številki (v oktobra je svetovna misijonska nedelja!) objavilo več člankov misijonskega značaja. Precej v začetku Je objavljen razgovor z misijonskim bratom Marcelom Kerševanom CM, ki z,taj že 53 let deluje v Zairu, prav tam, kamor jo pred dvema letoma prišel delat slovenski škofijski duhovnik Jože šomen. V intervjuju je tudi objavlje-n'h več slik. Ta razgovor urednika »Ognjišča" mons. Boleta bi bilo treba Ponatisniti v naših »Katoliških misijonih", če ne bi bil ta naš list takorekoč »v zadnjih zdihljajih"... V tem »Ognjišču" je objavljen tudi lep zapis o Poklicu črne sestre Brigite, tudi pismo, ki ga je malgaško dekle pisalo Ja-Pezu Puhanu, tamkajšnjemu misijonarju, v katerem sc poslavlja od njega Pred vstopom h karmeličankam. Posebno vrednost pa ima ta. številka v misijonskem pogledu, ker na osmih barvnih straneh objavlja pregled »Kje 80 in odkod so naši misijonarji", zraven pa veliko slik o njih. Zemljevid čez
(Ive strani in besedilom na njem in oh njem tudi grafično nazorno prikazuje delokroge naših misijonarjev, škoda, da med misijonarji navaja tudi ta list nekatere, ki jim ne gre ta oznaka.
Iz Avstrije smo prejeli pismo bivše misijonarke s. Ivanke Pokovec FMM, ki poroča o novih slovenskih kandidatkah za družbo Frančiškanskih misijonark Marijinih. O tem tole:
„Doživela sem veselje, ko je letos 24. januarja Marija Demšar, ki je bila z menoj na misijonskem simpoziju v Tinjah, sprejela redovno obleko in začela novicijat. Pri obredu sta bila navzoča tudi njena mama in brat, pa smo tudi po slovensko zapeli. Zdaj se ji je pridružila kot „prednovinka“ še Marinka, ki je tudi prišla v Tinje s skupino iz Slovenije, še nekaj dragih deklet iz Slovenije se zanima, za našo Družbo. Bog daj, da bi vztrajale, se odločile in vstopile!
V kasnejšem pismu nam s. Pokovec dodaja o slovenskih kandidatkah še tole: „Novinka Marija je pred nekaj dnevi prišla iz Poljske, kjer je bilo srečanje novink iz cele Evrope. Mimogrede so nas obiskale štiri novinke iz Italije. Trenutno je na Dunaju še draga slovenska, kandidatinja Tadeja. Nekaj dni sta bili obe skupaj in sta pomagali pri bolnih sestrah. Tako nas je bilo kar šest Slovenk skupaj in smo se večkrat zbrale, se pogovarjale in kaj zapele. — Vprašate, če bodo te novinke pripadale avstrijski provinci Družbe. Slovenske province še ni, ker nas je premalo. Ta provinca vključuje Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Je kajpada nekaj težav radi različnih jezikov. — še to: V Sloveniji Družba gradi postojanko v Lescah, upamo, da, bo v jeseni končana."
H gornjemu zapiše s. Pokovec še tole pripombo: Razveseljivo je, da se ob vsej zavzetosti za nekajletno delo v misijonih kot laiške misijonarke istočasno najdejo tudi še bolj plemenita dekleta, ki se žele za celo življenje posvetiti Bogu in dušam, kar je neizmerno več vredno. Vsaka dekle, ki začuti v sebi plemeniti nagib žrtvovanja za bližnjega v misijonih, naj bi se le najprej vprafiala, če je Bog ne kliče morda k popolni življenjski žrtvi; šele potem, ko bi ugotovila, da nima redovniškega poklica, naj se žrtvuje za nekaj let Kristusovemu kraljestvu v misijonih kot laiška misijonarka.
Kakor se je naš urednik še kot bogoslovec pred več kot 50 leti vnel za misijonsko delo, tako nekako se je zdaj v Sloveniji vneto zavzel za to mladi kaplan Stane Kerin, ki je z njim slovenska misijonska akcija dobila novo, mlado delovno moč. Ko smo se obrnili na Staneta Kerina, da bi nam kaj več povedal o svoji misijonski zavzetosti, nam je med drugim v pismu izjavil tudi tole: „Misijonstvo neverjetno poveže ljudi med seboj in jih vzpodbudi k delu za božjo stvar. — Z misijonarjem Tonetom Kerinom (ki je kot novomašnik vstopil k lazaristom in odšel na Madagaskar, kjer je zdaj končal enoletni družbeni novicijat; op. ur.) svai v sorodu, on je moj bratranec. Skupaj sva začela duhovniško pot v Malem semenišču v Vipavi, kasneje pa je on malo počakal in leto dni za menoj končal študije na teološki fakulteti. Odločil se je za delo v misijonih, kar ga je pripeljalo k lazaristom. Morda kot zanimivost povem še to, da v bogoslovju nisem bil kaj preveč zavzet za misijone. Potem sem pa prišel kot kaplan v Ljubljano-Moste, kjer je precej razvito misijonsko delo. Tako sem se šele po bogoslovju vključil v misijonsko prizadevanje. Misijonski simpozij v Tinjah je prilil še dodatnega olja k
temu, potem se pa človek počasi »zastrupi" z misijonsko stvarjo, a jo vesel te »zastrupitve". Spoznavam vedno bolj, da delo za misijone bogati zlasti tistega, ki si privzgoji čut za misijonsko stvar."
O ,,Misijonskih obzorjih" se čujejo tudi iz izseljenstva na splošno le ugodna mnenja. Tu in tam pa pride kak glas, ki izraža, pomisleke. Tako nam je iz. Kanade pisal naročnik, ki tole pove: „Vest o prenehanju ..Katoliških misijonov", tiskanih v Argentini, nas je zelo presenetila in potrla; vendar se zavedamo, da, naša emigracija stoji pred realnostjo. Zavedamo se tudi žalostnih dogodkov med Slovenci, zlasti skoraj nepremagljivega prepada med domovino in našo emigracijo. ..Katoliški misijoni" so svobodna verska revija. Tisk v domovini pa je kontroliran po političnih organih partije. Upamo, da bo g. Wolbang še nadalje priobčeval svoja misijonska pisma v „Ameriški domovini", ki je svoboden slovenski časopis. Ne razumem, zakaj ne bi mogli Pošiljati »Katoliških misijonov" v domovino? (Op. ur.: V Jugoslaviji je po ^konu prepovedan vsak emigrantski tisk!). Če bi bilo to mogoče, bi list mogel povečati naklado in izhajati. Lahko bi tiskali tudi v Trstu, Gorici ali v Celovcu... Končno: Zakaj sprememba imena? Nihče še ni razložil tega!"
V	Gorici pod Italijo je ne le med Slovenci, ampak tudi med italijanskimi verniki nemajhna zavzetost za misijone. Tam škofijsko misijonsko vodstvo teda nekajkrat na leto poseben misijonski list, v katerem obvešča o misijonskem življenju in delovanju škofije, posebno tudi c tem, kako goriška Škofiča sodeluje pri življenju neke škofije na Slonokoščeni obali, kamor pošiljajo duhovnike in druge misijonske moči, zidajo cerkve in kapele in tudi sicer Pomagajo. Za slovenske vernike škofija omogoči podoben slovenski list kot Prilogo »Katoliškega glasa", z naslovom »Življenje misij obiske Cerkve". Prejeli smo številko 14 tega lista v slovenščini. Naj navedemo vsaj kratko vsebino, kakor nam jo povedo naslovi člankov: Misijonske misli goriškega nadškofa — Obračun postne nabirke v letu 1986 — Svojska misijonska delavnost fla Tržaškem — Gorica je zgradila v Afriki cerkev — Smrt najstarejše slovenske misijonarke — Kaj dela misijonar — Misijonar z Madagaskarja na obisku v Gorici — S Puhanovega misijona — P. Mansuet Božič — Postna nabirka 1986 po slovenskih župnijah.
V	našem listu smo od časa do časa objavljali vsebino nekaterih, za Slovence zanimivih misijonskih tiskov, kar bo z ukinitvijo KM prenehalo. Objavljali smo vsebino glasila papeške misijonske univerze »Urbaniana", ki je za njegovo uredništvo odgovoren naš sodelavec, rektor Slovenika in visoki urad-n'k te papeške univerze dr. Maksimilijan Jezernik. — V Sarajevu (zanimivo, v pretežno islamskem mestu) izhaja misijonski mesečnik »Kadosna vijest" v hrvaščini, ki nam je zadnje čase redno prihajal. — Iz ZDA smo prejemali Precej neredno petkovo številko »Ameriške domovine", ki smo jo v ta namen naročili in v kateri skoraj vsakokrat Karel VVolbang CM objavlja »Misijonska srečanja in pomenke". — »Slovenski jezuiti", ki izhajajo v Sloveniji, so objavljali tudi to in ono o slovenskih jezuitih misijonarjih. — Zadnja leta smo prejemali iz Slovenije tudi »Salezijanski vestnik", ki je piinašal tudi kaj o misijonskem delu slovenskih salezijancev; nekaj smo iz tega lista objavili tudi v Prejšnji številki »Katoliških misijonov".
VESELE Z MADAGASKARJA
IZ PISEM TAMKAJŠNJIH MISIJONARJEV.
Starosta misijonarjev slovenskega misijona, v Vohipeno pri Farafan-gani delujoči France Buh CM je koncem avgusta sporočil Francu Sodju v Toronto, da je zabojnik ( kontejner), ki so ga bili od tam poslali, srečno prišel. Poda pa tudi svoje misli o laiških misijonarjih:
,..Bog Ti daj srečo pri zavzemanju za novačenje laiških misijonarjev! Razmišljam, da bi zlasti mlajši mogli priti k nam tudi samo za dve leti pomoči. Morda se mlademu človeku le prehudo zdi, biti kar tri leta zdoma. Tako bi se verjetno še nekateri ojunačili in prišli pomagat. Poglej, kako dragocena je bila Dorti Tratnik. Pa smo se vsi s škofom vred zmrdovali, češ, kaj bi hodila samo za eno leto. Anica Tomažič vedno znova blagruje njeno sodelovanje in da bi se brez nje zelo težko vživela tu doli. Anica se zdaj spravlja domov, po treh letih dela, a pravi, da gre samo na dopust, potem pa pride nazaj. Tudi Helena škrabec zase misli tako.
Vsem prav lepa hvala za nedavno prispeli zabojnik. Prav vsi smo po širokem območju škofije deležni Vaših dobrot. Zdravnica dr. Masletova je kar poskakovala od veselja, ko je bilo tudi precej zdravil. Ona že deluje v Ranomeni in sc z žalostjo sooča z dejstvom,, da tam ni niti najosnovnejših zdravil. Pravi, da se bo morala obračati na Tangainony, kjer je že 14 dni delala in videla, da tam zdravila so. Sestra Marjeta je pač Evropejka in ima zveze s tujino, v Ranomeni so pa same malgaške sestre in je vse skupaj revščina, da ne rečem beda, v pogledu zdravil. Niti gaze in povojev nimajo, kaj šele mazilo za rane, gobavcev z odprtimi ranami pa vse polno... “
Našemu uredniku v Buenos Aires pa France Buh ve posebno veliko lepega povedati o že imenovani zdravnici Sonji Masle, in sicer v pismu z dne 4. novembra:
,,Dr. Sonja Masle je že pred leti zaprosila k nam, a ker je bila že tedaj v letih, se tu ni nihče opogumil, da bi jo vzel na svojo odgovornost, medtem ko je ona že poslala denar za potovanje v Pariz, sama pa ostala doma in naprej delovala v bolnici v Slovenjgradcu. Poznala je Klemena Štolcerja. Tam smo se zmenili, da jo Klemen vzame v Ranomcno na svojo odgovornost. Potem sem jo doma še dvakrat srečal, ji pomagal izpolniti formularje za malgaško vizo (Klemen se je bil medtem že vrnil na otok) in smo vse pripravili za odhod. A da ne bi bilo v slovenski Cerkvi kakega zgledovanja, ako bi se iz zdravstvenih ali kakih drugih razlogov po nekaj mesecih vrnila, se je odločilo, naj gre na Madagaskar kot turistinja, na svoje stroške, na svojo odgovornost, ne pošilja je Cerkev. A jaz sem zanjo prosil vizo za 3 leta bivanja na otoku. A zdravnice, čeprav ne bi šla poslana
P*e sliki je poslal domačim misijonar Rado Sušnik, ki ga vidimo vrh strešnega ogrodja pri naslajanju nove cerkve v Vangaindrano na Madagaskarju; zraven pa je videti pogled k glavnemu oltarju te nove cerkve; somošujejo Peter Opeka, Rado Sušnik in Tone Kerin.
°d ,,Missio“, le niso kar tako odpravili. Lep soboten večer so v Šmartnem pod šmarno goro priredili lepo liturgijo: Vsaj trije duhovniki, med njimi mons. Mikuž in pa naš farafanganski škof so somaševali •n ji izročili misijonski križ. Do danes se ta ,,turistinja“ na Madagaskarju krasno počuti. Z bolničarko Marijo Veider sta prišli 16. julija. Ko je 14 dni že delala v Tangainonyju, se je z Heleno škrabec odpravila v Ranomeno, dočim je Marija Veider ostala pri Anici Tomažič in Cvetki Babič pri s. Marjeti. Glede bivališča ni več nobenega problema: oni dve stanujeta v eni izmed dveh hiš (mi rečemo: v Česnikov!), Lojze Letonja in Klemen pa v Cikanikovi. (Dva škofijska misijonarja, ki sta ti dve hiši zgradila, ko sta bila tam.) Imajo z misijonarjema istega kuharja, tudi molijo kdaj skupaj v tamkajšnji farni cerkvi, na delo pa hodita k usmiljenkam kakih 400 metrov na vzpetini nad misijonom.
Sprašuješ me, zakaj je sobrat Janez Puhan zapustil svoj ljubljeni kfanambondro in šel na delo v Farafangano. Res je, v Farafangani mu bo prav tako bučalo po ušesih kot v Manambondro. A tam bo bliže civiliziranemu svetu in bi ga letalo takorekoč pobralo kar doma, te bi se mu poslabšalo. Je pa normalno, da po dolgih letih zamenjamo Postojanke. Tudi Peter Opeka pravi, da bo prihodnje leto,, ko dokonča
novo cerkev, šel na dopust in potem pustil Vangaindrano, ki je brez dvoma težka, utrudljiva postojanka. Janeza Puhana v Manambondro bo zamenjal Tone Kerin, kdo pa čez leto dni Petra?!
Že z našim Adamičem bi moral pripotovati tudi škofijski duhovnik Krmelj, ki pa je radi dela zaenkrat še moral ostati doma, pa pride. Kmalu Ti bom verjetno mogel pisati še o eni laiški kandidatinji za Madagaskar, ki se doma pripravlja; tako bo mogoče kmalu ustanovti že tretjo postojanko laiških misijonark na področju slovenskega misijona. Stvari se le razvijajo..."
Tudi od Petra Opeka iz VangaindrOna imamo kar obširno poročilo, iz katerega izvemo celo za datum posvečenja nove cerkve v središču slovenskega misijona tamkaj. Pisal nam je sredi meseca septembra:
,,Zadnje čase zelo malo pišem,, ker mi vožnje zaradi gradnje cerkve vzamejo veliko časa. Danes bi Ti rad kar uradno sporočil: Z našim škofom smo določili dan posvetitve naše nove cerkve svetega Jožefa: To bo na prvo nedeljo po veliki noči, 10. aprila 1988.
Dobrih šest mesecev še manjka do tedaj in dela imamo še zelo veliko. Težava in skrb je tudi ta, da že dva meseca zaman iščemoi cement, ki ga še potrebujemo. Ko tole pišem, imamo še deset vreč cementa, potrebujemo ga pa najmanj deset ton. Na treh krajih smo ga naročili in upam, da nam bo od nekod že prišel. Le cena je spet zelo poskočila: vreča cementa stane zdaj 12 USA dolarjev. Če bi hoteli zdaj začeti z gradnjo cerkve, bi bilo nemogoče. Na» Madagaskarju imamo sicer dve tovarni cementa, a sta obe pokvarjeni. Iz Evrope ga pa več ne dobimo,, ker država nima deviz. A kljub problemom upamo, da bomo vse dokončali do določenega roka!
Notranjost cerkve počasi dobiva svojo dokončno obliko. Obiskovalci pravijo, da bo zelo lepa. No, če se ljudem zdi cerkev lepa, hvala Bogu! Taka priznanja nam dajejo pogum, da nadaljujemo s tako malimi sredstvi, s katerimi razpolagamo, in kljub težavam radi ma-terijala. Zadnjič je bil tu neki možakar, ki sicer ne obiskuje svete maše, vstopil v novo cerkev, da si jo ogleda, pa je po desetih minutah rekel, da se je kar ne more nagledati, ker je tako privlačna. Veseli smo takih primerov in upamo, da bodo ljudje še raje molili v tej hiši božji. Mnogi, ki so prenehali moliti, pravijo, da se bodo po posvetitvi spet vrnili in bodo skušali vztrajati.
Drugo, kar Vam želim povedati, je, da sem naročil za cerkev kar 100 novih klopi. Ko sem bil pred dvema tednoma v Fianarantsoi, sem nameraval naročiti poleg oken in vrat za zakristijo še deset cerkvenih klopi Ko mi je za mizarstvo odgovorni jezuitski brat rekel, da ima prav lep model takih klopi, me je povabil, da si ga ogledam. Zelo mi je bila klop všeč. Vprašal senu koliko klop stane. Po stari ceni 55.000 malgaških frankov! V juliju smo imeli namreč tu razvrednotenje 55%. Vprašal sem brata, če bi mi dal klopi po stari ceni. Odgovoril mi je: ,,Ker si veliko stvari kupil pri nas, Ti dam po stari ceni“. Pa sem se v tistem hipu odloči, da ne naročim le deset klopi,
l°jze Letonja CM pri blagoslovitvi zelenja na cvetno nedeljo v Midongyju, kjer deluje.
"ftipak 100. Tako sem se zadolžil za čez pet milijonov ma*gaških frankov... Jezuiti bodo počakali do konca leta, medtem bom pa Ze dobil spet kako novo pomoč, da bom mogel klopi plačati. Drugo leto bi te klopi stale vsaka 150.000 frankov, na jih tedaj po tej ceni res ne bi bilo mogoče nabaviti. Ko sem v nedeljo ori oznanilih povedal, da sem naročil 100 novih klopi, je vsa cerkev zaploskala. Ko so s ploskanjem končali, sem rekel: ..Zadolžili smo se za pet milijonov Ih morali boste prispevati k plačilu", tedaj so pa še bolj ploskali. Takoj po maši je cerkveni odbor sklenil organizirati ,,Kermesse“ v dneh 3. in 4. oktobra, ki naj bi pomagal kriti ta veliki dolg. če se jim prireditev lepo posreči, se res da dobiti kar 1 milijon malgaških frankov, kar je za naše razmere rekord. V novi cerkvi je skoraj nemogoče klečati na cementu, saj je veliko starejših ljudi vsako nedeljo pri maši. Klopi bodo rešile ta problem."
O novi laiški misijonarki, zdravnici dr. Sonji Masle in še o drugih zanimivostih sta nam iz Rancmene pisala škofijski duhovnik Klemen Štolcer 'n njegov sodelavec, lazarist Lojze Letonja v pismih iz septembra oziroma °ktobra tega leta:
Klemen piše: ,,Kot veste imamo v Ranomeni dve hiši. Ker ni cd nikoder cementa, sem prepustil eno teh hišic laiškima misijonarka-nra. Hranimo se pri isti mizi. Pa sem včeraj dr. Sonji povedal, da
sem zvedel, od kod njena zavzetost za misijone. Rada se je spomnila tistih dni, ko ste se med vojno v Ljubljani navduševali za misijone. Vojna jc preprečila, da dr. Sonja ni že preje šla kam delovat. Vendar bo tudi njeno ,,.cvetje v jeseni“ dragocen prispevek k misijonskemu delu. Kar čudim se, odkod pri teh letih jemlje toliko moči. Ni ji pretežko v vročini pešačiti in bresti prek rek, da pride do oddaljenih bolnikov. Zaenkrat je kar zdrava in bolje prenaša tropsko klimo kot kak mlad misijonar.
Naš Lojze Letonja res skrbi za Midongy, nima pa tam svojega bivališča. Tja hodi vsaj enkrat mesečno iz Ranomene. Lani so namreč popravili cesto in je dostop lažji, še vedno pa je treba dve uri vožnje z avtom, da prideš v 50 km oddaljeni Midongv. Seveda bi bilo nujno potrebno, da bi tam živel stalni misijonar, vendar ob sedanjem stanju osobja škofije, ko se nas v Farafangani okrog škofa zbere na sestanke le 15 duhovnikov, dočim nas je bilo včasih do 30, zaenkrat ni mogoče. Vsi upamo., da se bodo razmere počasi izboljšale. V našo škofijo sta prišla na delo dva Poljaka lazarista, ki bosta v oktobru skupaj z Adamičem začela študij malgaškega jezika v Ambositri. K nam pridejo seveda šele maja prihodnje leto.
Kot že javljeno v prejšnjem pismu, cementa ni dobiti. Peter Opeka ga je le nekaj staknil, da bo lahko vsaj cerkev dokončal. Glede prostora smo zdaj seveda precej na tesnem. Prvotno smo nameravali za la iške misijonarke sezidati posebno hišo, zdaj pa malo mislimo, da bi kar tu eni od hiš kaj prizidali.
V Ranomeno mi je škof poslal za nedoločen čas škofijskega bogoslovca. Končal je tri leta filozofije v velikem semenišču, pri nas je pa zdaj na neke vrste praksi in morda preskušnji. Peljal sem ga že peš po naši obširni misijonski njivi. Dečko mi je po končani turneji izjavil, da je bilo leno in da se je utrdil v poklicu, ker on, čeprav domačin, še ni srečal take verske nepoučenosti kot vlada na mojem področju. Mnogi krščeni ne znajo namreč niti narediti znamenja križa. Fantu dela ne bo manjkalo. V začetku me je nekaj spraševal, če bo lahko gojil prašiče ali kure. Odvrnil sem mu: Da, če bi bili v povsem krščanskem okolju, bi se to dalo. Tako je pa> bolje, da se posveti poučevanju katekizma.. . Prav dobro se mi zdi, da sem ga takoj vlekel na dežek> in ga postavil na resnična tla. Tokrat so nas dodobra opikale bolhe in upam, da so njemu izsesale neprimerne načrte o gojenju prašičev.“
Lojze Letonja pa piše o svojem delu v Midongyju:
,,Pred nekaj urami sem se vrnil iz Midongyja, kjer sem bil samo danes za mašo. Vernikov je bilo kakih 60; nekateri so morda prišli tudi zato, ker so me videli zjutraj, ko sem se peljal z motorjem, sicer sem pa prišel nenapovedan. Tako sem videl, kako približno izgleda nedeljska molitev, ko ni duhovnika, koliko jih pride. Avgusta meseca smo bili tam z Rokom Gajškom in njegovimi bogoslovci skoraj tri tedne. A jaz sem svoje bivanje z njimi moral skrajšati za teden dni, ker me je obiskala malarija in še nisem čisto dober. V MidongyjU-
S takimile ,,pirogami" se po rekah pogosto vozijo tudi slovenski malgaški misijonarji, zlasti tudi tam, kjer je treba reko prečkati, pa ni broda na razpolago.
delo še ni tako na široko zastavljeno kot bi morda kdo mislil. Jaz sam še nisem tako vpeljan, da bi mogel samostojno kaj novega vpeljevati. Bili smo pa letos velikokrat gori, največ seveda jaz, potem Klemen, pa katera malgaških sester. Ko so bili bogoslovci tu, smo urejali prostor okoli cerkve, sekali grmovje in kosili travo, tako da je sedaj izgled malo lepši. Prvoobhajancev smo imeli letos enajst, čeprav je bilo zadnje prvo obhajilo pred dvema letoma. Ko so bili bogoslovci tu, smo skušali malo organizirati versko življenje: naj bi se kristjani zbirali tudi med tednom k molitvi. Molitev bi naj vodile razne skupine: mladinska kmečka skupnost, poslanci Kristusovi in Marijine družbenice. škoda bi bilo, če bi čakali šemo. misijonarja, ko imajo veliko možnosti za molitveno shajanje, pa tudi lepo cerkev."
Iz gobavske naselbine, pri Farafangani, kjer je ona predstojnica, nam usmiljenka s. Terezija Pavlič sporoča, da je iz Francije prišlo mnogo tega, kar je prosila za izboljšanje zdravja gobavcev. Pisala nam je sredi oktobra tole:
,,Končno se je le nekaj obrnilo na bolje. Aparatura za operacijsko sobo je prišla in tudi prepotrebni električni generator, da med uperacijami ne zmanjka toka. Tukajšnji električarji so včeraj že začeli z delom in napeljujejo kabel. Okrog 15 delavcev je zaposlenih Pri prenovi hišic za bolnike: izmenjava streh, pleskanje hiš znotraj
Sledi
na strani 388!
PO MISIJONSKEM SVETU
Poroča Franc Sodja CM
INDIJSKI PREDSEDNIK Zail Singh je ob priliki odprtja otroške vasi dejal, naj se Cerkev ne zanima za evan-gelizacijo, pač pa za karitativno in socialno pomoč. Saj je po njegovem mnenju 40 odstotkov Indijcev pod črto preživetja. Podobni glasovi se v Indiji slišijo večkrat, zlasti od strani borbenih hinduistov.
O LAOSU se malo piše. Še manj o Cerkvi v Laosu, ker je skoraj ni. Redko kje je bila mlada Cerkev tako prizadeta kot tu. Postala je v polnem pomenu besede Cerkev molka. Zato bi se katoličani po vsem svetu morali večkrat spomniti teh tako zelo preizkušenih bratov.
V MOZAMBIKU je leta 1976 Cerkev, lahko bi rekli, v eni uri izgubila vse. Mnogi misijonarji so odšli nazaj na Portugalsko. Saj od tam jih je bilo največ, ker je bila portugalska kolonija. In tudi cerkveno življenje je bilo preveč kolonialno. Zato so Mozambik iz protesta proti taki drži že prej zapustili Beli očetje. Mozambik živi v veliki revščini, ki jo z ljudstvom deli tudi Cerkev. Pogum škofov, duhovnikov in redovnic je garancija, da se bo ta nekdaj kolonialna Cerkev prečistila v domačinsko Cerkev. Kot v mnogih deželah tretjega sveta rešujejo položaj najbolj bazične skupnosti.
ETIOPIJA je bila pred dvema letoma skoraj v vsem časopisju prisotna zaradi lakote. Potem pa je počasi svet nanjo pozabil. Vendar problem ostaja, kljub temu, da se je na: nek način Kanjo zavzel ves svet. Vztrajno pa so na delu ostali misijonarji in krščanske karitativne ustanove. In prav ti
so nenehno preganjani in ovirani v svojem delu. Ni pretirana številka, če tudi danes še zapišemo, da dva milijona ljudi strada in se bori za življenje.
V VIETNAMU misijonarji z veliko muko vzgajajo bogoslovce. Večinoma pa ne morejo biti posvečeni v duhovnike, ker vlada tega ne dovoli. Kako bodo škofje reševali ta problem, je težko predvidevati. Bodo šli v katakombe kot na Kitajskem, ali bodo čakali boljših časov? Zdaj je v tej deželi oblast dovolila poizkusno semenišče. V mestu Ho-Chi-Minh je dovoljeno semenišče za 40 bogoslov-dev. Študij bo trajal šest let. Potem bo oblast videla, ali naj dovoli vzgojo duhovnikov tudi naprej.
PAKISTAN ima 90 milijonov prebivalcev. Katoličanov je le pol milijona, drugi so skoraj vsi muslimani. Škof John Khaspur, prvi domačin duhovnik in škof, vzpodbuja vernike, naj ne gredo v geto. Previdno, todai vztrajno naj širijo evangelij. Program za heroje v tako strnjeni muslimanski deželi.
ZAIRE ima 30 milijonov prebivalcev. Če pomislimo, da je med njimi kar 14 milijonov katoličanov in celo več, potem se nam zdi, da bo dežela kmalu katoliška. A treba je pomisliti na različne razmere v tej deželi. V mestih, kjer je dohod lahek, je delo uspešno. V oddaljenih krajih, v džungli, kamor le redko pride kako letalo, da prinese pošto, pa so misijonarji s svojimi ljudmi odrezani. Iz Toronta je odšel za našega misijonarja Šbme-na cel kontejner živil, a cilja ni dosegel. In ga skoraj gotovo ne bo.
Pomanjkanje duhovnikov, vedno manj misijonarjev ustvarja položaj težek. Zato je kardinal Malula prišel na idejo, da rešuje položaj z laiki.
TAJSKA ima zelo malo katoličanov. Prebivalcev je 52 milijonov, katoličanov pa le 250.000. škofje in redovni predstojniki so prišli na idejo, da bi Ustanovili Tajsko misijonsko družbo, ki bi se posvetila evangelizaciji v oddaljenih krajih. Poklicev je razmeroma dosti. Že zdaj je med 450 duhovniki 300 domačinov. Kljub svobodnemu razvoju, je Tajska kakor nedostopna za krščanstvo. Verjetno zaradi zelo utrjenega budizma.
KITAJSKI ŠKOF FAN je bil že pred leti zaprt, ker je posvečal duhovnike In škofe za katakombsko Cerkev. Zadnje čase se je zanj zanimala vsa katoliška javnost, ki spremlja razvoj Cerkve na Kitajskem. Ko je letos škof 'lin posvetil prve duhovnike, po sodbi Kima nedovoljeno, istočasno škofje Prihajajo pred sodišče iz istega razlogu. Kako dolgo bo trajala ta dvajnost kitajske Cerkve, je seveda težko reči.
V NEPALU še vedno ni jasno, kakšen je položaj. Zunanji minister trdi, da je vsako preganjanje krščanskih Cerkva nezakonito in bo kaznovano. Istočasno pa je misijonsko delo z zakonom prepovedano. Saj praktično katoličanov ni in še ti so tujci. Vsaj kolikor je javnosti znano.
INDONEZIJA ima 150 milijonov prebivalcev. Torej so pred njo le Kitaj-ska, Indija, Rusija in Združene države Amerike. Večinoma: so muslimani, celih 81 odstotkov. Kristjanov je le 1,8 odstotka. Vendar je porast katoliča-n°v razmeroma velik. Dočim je letni Prirastek prebivalstva 2,3 odstotka, je porast katoličanov 4,0 odstotkov. Naj-fežje vprašanje je pomanjkanje duhovnikov. Že zdaj pride na enega duhovnika 6.000 vernikov.
OTROCI nerazvitih dežel so dvajsetkrat bolj ogroženi kot otroci držav na visokem nivoju. Po neki ameriški statistiki bo do leta 2000 umrlo 240 milijonov malih otrok. Saj večina bo rojenih v nerazvitih ali podrazvitih deželah. Na celem svetu — tako statistika — bo rojenih kakih dve milijardi otrok. Od teh jih bo milijarda in 800 milijonov rojenih v tretjem svetu.
120 MILIJONOV šolsko obveznih otrok ne more v šolo, ker nimajo časa biti otroci, niti za igro niti za šolo. čim kaj zmorejo, morajo delati z družino in za družino, da morejo preživeti. To ugotavlja mednarodna organizacija UNESCO.
PRIMERNIH STANOVANJ nima cela milijarda ljudi. Tako ugotavlja UNO-center HABITAT. In po njegovi statistiki prav zaradi pomanjkanja primernega stanovanja letno umre 15 milijonov ljudi. Torej tu ne gre za lakoto, ampak za pomanjkanje strehe nad sabo. Saj se to dogaja celo v Ameriki. V Torontu po zadnji statistiki živi 30.000 ljudi v parkih, nimajo stanovanja ali hiše.
USTAVITE POŠILJANJE OROŽJA! Ta poziv prihaja od vseh strani. Med njimi je javno apeliral na Ameriko, Rusijo in Evropo škof Peride Taban iz južnega predela Sudana. „Mi imamo veliko problemov, a jih ne moremo rešiti z orožjem. Dovažanje orožja pa samo pospešuje in nadaljuje krivico in vedno bolj se oddaljuje, kar si vsi žele: mir.“ Škof pravi dobesedno: „Edina pomoč velesil bi bila, če bi nam pošiljali poljedelsko orodje, ne pa morilno orožje".
MISIJONSKA RAZMIŠLJANJA IN POROČILA bodo zbirali iz vsega sveta, iz raznih misijonskih revij frančiškani v Nemčiji. Objavljali jih bodo mesečno v nemškem in angleškem
jeziku. To bo pomenilo 6000 strani vsako leto in pregled vse misijonske teologije in dejavnosti. Ta misijonska obveščevalna centrala bo v Bonnu v Zahodni Nemčiji.
MUSLIMANI najhitreje naraščajo. Trenutno jih je 700 milijonov. Zaradi stalnih napetosti v Iranu, Iraku in Pakistanu, je dobro vedeti, da sta si v nasprotju dve struji: suniti, ki jih je 630 milijonov, in borbeni šiiti, ki jih je 70 milijonov.
AZIJSKA VERSTVA so v glavnem: budisti (300 milijonov), šintoisti (80 milijonov) in konfuceisti (300 milijonov). Posebej je treba omeniti Indijo, kjer je 600 milijonov hindujcev.
MISIJONA-RJT IZ MISIJONSKIH DEŽEL. Vsaka krajevna Cerkev naj bi bila tudi misijonarska. Iz. tega načela so se začele ustanove ali pa posamezne že obstoječe redovne družbe pošiljajo svoje ljudi v druge dežele. Tako so škofje na Koreji ustanovili posebno misijonsko družbo, kot je recimo Pariška misijonska družba in podobne. V bližnji prihodnosti mislijo na to, da. bi ustanovili tudi sestrsko misijonsko družbo. Da imajo Filipini, ki so v Aziji edina katoliška dežela, misijonarje po vsem svetu, je razumljivo. Trenutno jih je čez tisoč. Kardinal Sin upa, da jih bo leta 2000 kar 2000. — Indija razpošilja iz predelov, kjer je dosti poklicev, misijonarje v druge indijske države, pa tudi v tujino. Tako so se obnesli indijski misijonarji posebno v Sudanu, kjer je klima za Evropejce zelo težka. Japonskih katoličanov je malo, a imajo porcentuelno veliko poklicev. Tako deluje v tujini 350 duhovnikov in sester. Naj večja skupina je v Braziliji in Srednji Ameriki, kjer je veliko japonskih priseljencev. Seveda začetek. Mnogi bi ugovarjali: zakaj naj bi iz Indije hodil misijonar
v Južno Ameriko, ko pa je v Indiji sami toliko misijonskega dela. Ta ugovor ima svojo težo. A vendar so ti predstavniki še vedno misijonske dežele znamenje, da je mlada Cerkev pravega univerzalnega, misijonskega duha.
KITAJSKO SVETO PISMO se pripravlja v Taiwanu. Toda za celotnega bo potrebnih še 10 let. Vse delo vodi p. Mark Fang S.J. Prevod v kitajščino bo napravljen naravnost iz originalnih tekstov, v katerem so bila posamezne knjige napisane. Pri delu sodelujejo trije katoliški in trije protestantski strokovnjaki. Prevod, ki so ga že imeli in ga je oskrbel frančiškanski misijonar Allegra, je bil napravljen iz angleščine. Pomožni škof Jin iz Šangaja je izdal prevod evangelijev, a je tudi preveden iz francoščine. Na vprašanje, če bi sodelovali pri prevodu tudi na kitajski celini, odgovarja p. Fang, da ne verjame, ker ne znajo jezikov, v katerih so bile posamezne knjige napisane. Pač pa upa, da bo potem ta novi prevod, prvi iz originala, sprejet tudi na kitajski celini. Saj v desetih letih smemo pričakovati, da bo to možno brez večjih težav.
MISIJON NA JAPONSEM se ne premakne. Profesor Massaki Honda, ki predava filozofijo na tokijski univerzi Sanyo, trdi. da je treba ubrati drugačno metodo, oznanjevanja. Japonci začno svojo vero v srcu, ne v razumu. To pride šele potem. Do zdaj da je bilo misijonsko delo preveč le delo razuma. In je morda kljub svobodi evangelizacije Cerkev tujka. Inkarnacija in inkulturacija mora najprej re zu meti dušo naroda, da se mu lahko približa. Zato je on mnenja, da bi glavni premik misijonskega dela moral iti iz- razumske poti na pot srca.
^ mnogih misijonskih deželah ne morejo graditi velikih cerkva, ker še ni dovolj vernikov, ampak samo kapele, kakor jih gradi naš misijonar Mirko Tružnjak med gorskimi rodovi
Tajske.
ZA MOZAMBIK, kjer 3 milijone in 1101 ljudi stiada, se je zavzela kanadska organizacija ..Katoliška organizacija za razvoj in mir“. Tri naloge 81 je zadala. Z velikimi zbirkami de-narja bi skušali pomagati v tri sme-Il; prvo reševanje stradajočih pred smrtjo, drugo popravila in gradnja flujno potrebnih objektov in tretje daljnoročna pomoč z raznimi gospodarskimi, agrarnimi in industrijskimi Ustanovami. Program je velik. In takoj lahko nastane vprašanje: bodo tega deležni res potrebni? Se ne bo Zgodilo, kot se je dogajalo v Etiopiji, da so darove za reveže prestregli ljudje na vladi. Da se zavaruje pred *orn, bo vso svojo pomoč nudila preko Karitas v Mozambiku.
KITAJSKA, in to celinska Kitajska, že ima svoje misijonarje. Na raznih univerzah uči preko 70 duhovnikov. Tu in tam je zaslediti delo laiških misijonarjev. Scarboro Mission Sccie-ty je morda skrčila število misijonarjev duhovnikov, ker ni poklicev. Je pa začela z delom laiških misijonarjev. Tako ima svojo misijonarko v Xian na Kitajskem. In gotovo ni edina. Danes se svet hitro spreminja in žalostno bi bilo, če bi katoličani zamudili svoj čas. In če ni dovolj duhovnikov ali sester redovnic, ki bi jih poslali v misijone, bodo mogli odlično delo opraviti laiški misijonarji.
IZ ZIMBABVE, glavnega mesta Ha-rare, je prišla vest, da papež ne bo obiskal Južnoafriške unije, ko bo šel
na obisk v vse sosednje države: Bot-svano, Lesoto, Swaziland in celo Mozambik. V Harare je namreč sedež južnoafriških škofov. Nerazpoložen je za ta obisk je povzročil predvsem obisk predsednika Botha in njegove žene v Vatikanu leta 1984. V Južno Afriko bo šel papež jeseni 1988. Ker je v Južnoafriški uniji med dva milijona katoličanov kar 80 odstotkov črncev, je tako nerazpoloženje razumljivo.
V JUŽNI KOREJI so nenehni nemiri in istočasno vremenske katastrofe. Seuiski škof kardinal Kim je vendarle optimist, da bo postala Južna Koreja demokratična dežela in bo olajšano življenje revnih. Vedno apelira na vse stranke, naj prerastejo svoje strankarske poglede in koristi in delajo za dobrobit naroda.
JANEZ PAVEL II. ponovno naglaša, da je treba pomagati revnim deželam. Vsi narodi v blagostanju morajo prispevati svoj delež, četudi za ceno svojih žrtev. V ta namen je papeška komisija »Pravičnost in Mir“ izdelala posebno študijo, kako bi rešili težko
vprašanje zadolženih držav, ki jih odplačevanje teh visokih dolgov oziroma težkih obresti zanje lahko privede do popolnega gospodarskega propada.
NA CERKEV V VIETNAMU tuji diplomati gledajo zaskrbljeno. Napovedujejo, da se bo prav tako kot na Kitajskem Cerkev razdelila v dva tabora med patriotične katoličane in Vatikanu zveste. Preganjanje se nadaljuje, pastoralno delo je vedno težje.
CERKEV KRITIZIRA bogate dežele, ki hočejo rešiti problem revnih dežel s propagando in razdeljevanjem pro-tispočetnih sredstev, namesto da bi pomagali z materialno podporo. V Osservatore Romano je zapisal Car-lo Caf far, član mnogih vatikanskih uradov, da je to početje izkoriščanje tretjega sveta. Janez Pavel II. je v enem nedeljskih govorov to poletje posebno mladino pozival, naj delajo za sožitje narodov in dostojanstvo človeka vseh ras in brez razlike. Za zdaj živečih pet milijard ljudi je treba najti rešitev v pravični razdelitvi dobrin, ne pa v nasilnem omejevanju rojstev, s sterilizacijo in splavi.
s strani 383!
in zunaj, vstavljanje novih podbojev in vrat. Tretja grupa se ukvarja z zidavo hiške, kjer bo električni generator. V sredi novembra pridejo specialisti iz Francije, da bodo namestili vso aparaturo.
Tudi v pogledu kmetijstva smo nekaj napredovali. Danes so naši voli zaorali prvo brazdo . . . Za stopanje riža smo v Angliji kupili stroj, ki zelo lepo dela, kar je velika sreča za bolnike, ki so preje vse opravili na roke.“
Žal, moja sosestra Avstrijka, ki je moja desna roka, mora iti prav zdaj na oddih, ker je preveč utrujena. Upam, da se kmalu vrne. Tačas bo še to in ono potrebno prišdo in se bo marsikaj pripravilo. “
Kar so ali bodo uredniku »Katoliških misijonov" misijonarji še pisali, bo skušal vsaj v kratkem objaviti v »Misijonskih obzorjih".
IZ MISIJONSKEGA ZALEDJA
APOSTOLSKI KROŽEK V TORONTU
Kar upravičeno bi ga lahko imenovali misijonski krožek. Da je dobil širši naslov, je razlog v tem, ker ne bi radi zmedli striktni pojem o misijonih, kot ga je imelo vse do letos glasilo ,,Katoliški misijoni". Ta opomba bo iz povedanega razvidna.
PREDZGODOVINA
Začetek prostovoljnih delavcev na posrednem ali neposrednem misijonskem delu sega deset let nazaj. Ko je prišel v Toronto tedanji Prefekt Sodja s prvim gojencem, ki naj bi v treh mesecih izpopolnjeval Svojo angleščino,, se je kot prostovoljka ponudila gdč. Marija Babič, da bi prišla v Lan us učit jezike in glasbo. Tako je v šolskem letu 1975 2e bila na delu in dosegla lepe uspehe. Naslednje šolsko leto se je vrnila še z dvema prijateljicama: gdč. Sonjo Kolenko in gdč. Mili Kus. V troje so opravile še več dela in pomagale fantom, ki jih je bilo tedaj Preko štirideset, do globjega znanja jezikov. Obe ti dve leti sta šli dve skupini fantov v Kanado na študij angleščine. Med šolskim letom so jih pripravljale one. Sprejele pa so jih dobre slovenske družine kar za tri mesece in tudi zastonj. Nato smo dobili fanta, ki ni samo učil jezike, ampak sodeloval pri vzgoji bolj intenzivno, posebno v športu, in končno organiziral taborjenje v Bariločah. Bil je to g. Janez Slana, diplomirani profesor, pa še vedno brez službe. Ko se je vrnil iz svojega Prostovoljnega dela, je dobil takoj službo profesorja, kar je njegov poklic še danes. Da so takrat odhajali v misijone na Madagaskar fantje •iz zavoda, je nedvomno v marsičem tudi zasluga teh prostovoljcev. Prvi trije: Janko Glinšek, Tone Jemec in Fredi žitnik so bili tvegan Poizkus, ki pa se je sijajno obnesel. Sledila sta mu še dva gojenca: Marko Vilfan in Janko Erjavec.
MISIJONSKI ZAVOD BREZ ZIDOV
Ko je dotedanji prefekt Franc Sodja zdravstveno obnemogel in so morali Misijonski zavod izročiti v druge roke (zdaj že tretji prefekt) , se je vrnil v Kanado z mislijo, da bi ustanovili nekak Misijonski 2avod, a brez zidov. Kajti v Kanadi bi bilo nemogoče zdaj ustanoviti kaj podobnega, kot so lazaristi takoj ob prihodu v Lan us ustanovili.
Z mislijo, da bi skušal predvsem dobiti poklice za Misijonsko družbo, je navezoval stike s fanti, ki so v doraščajočih letih kazali smisel za duhovniški poklic. Pri vseh je bil prepozen. Nekega dne Pa se ponudi gdč. Dorti Tratnik z željo, da gre za kakšno leto na Prostovoljno delo v misijone. Sprožila je prvi kamen in nastal je Apostolski krožek. Njegov namen naj bi bil: vzgajati mlade v misijonskem duhu, dati možnost, da gredo za krajšo ali daljšo dobo kot prostovoljni kaiški misijonarji v misijone ali kot bogoslovci v Misijonsko družbo.
Leta 1984, 3 septembra je bil prvi ali ustanovni sestanek Apostolskega krožka. Zavzetost prvih članov je bila velika. Tako je bilo možno, da so že naslednje leto odšli kar štirje člani: Kati Potočnik v Buenos Aires, da pomaga pri učenju jezikov v Misijonskem zavodu, obenem pa dopoldne dela v starostnem Domu Sv. Vincencija. Druga je odšla Dorti Tratnik v Slovenijo in od tam z laiško misijonarko Anico Tomažič na Madagaskar. Sledila je Marija Babič, ki se je za trajno odločila za delo med Indijanci v Kanadi. Končno se je odločil Janez Nosan, da vstopi v Misijonsko družbo in je odšel v noviciat jugoslovanske province. To je bilo do zdaj najbolj plodovito leto.
H Krožku so pristopali novi člani in na zadnjem sestanku se jih je zbralo kar 18, četudi so nekateri, ki žele sodelovati, bili odsotni. Mednje je prišel malgaški misijonar Janko Slabe.
DELO NA TERENU
član krožka je lahko vsak,, ki želi kakorkoli pomagati pri misijonskem delu. Ni treba, da gre v misijone. Gotovo ostane ideal krožka: duhovniški poklici za Misijonsko družbo, laiški misijonarji, dekleta predvsem za zdravstveno delo, fantje za vsakovrstno delo v pomoč niisijonarjem: mehanika, zidarstvo, mizarstvo, agronomija in končno vsakovrstna pomoč Do zdaj so se vsi, ki so odšli na Madagaskar ali iz Misijonskega zavoda v Argentini ali iz Apostolskega krožka v Torontu, dobro izkazali. In še si jih žele misijonarji in škof sam. Fantje imajo mnogi tega znanja v tej ali oni obliki že precej. Dekleta si ga pridobe. Tako je isto leto, ko so odšli prvi štirje člani, Cvetka Babič, sestra Marije, začela z bolničarsko šolo, ko je dokončala univerzo iz biologije, in čez leto dni odpotovala na Madagaskar. Treba je nekaj znanja, a predvsem je treba duha, globoke vere, trdnega moralnega življenja in misijonske zavzetosti. To so dokazala predvsem dekleta v Tangainony, kjer so v pomoč sestram usmiljenkam pri ambulantnem delu in poleg tega so še same začele uspešno akcijo za podhranjene otroke in jih mnogo rešile smrti. Ker se je razgibala Slovenija, so zdaj na Madagaskarju zdravnica dr. Masletova in štiri bolničarke. A to presega okvir Apostolskega krožka. Le eno bi bilo želeti, da bi vse te akcije doma ali v Argentini ali v Kanadi ali na Koroškem bile med seboj bolj tesno povezane.
DELO V ZALEDJU
Na misijonskem simpoziju v Tinjah oktobra lanskega leta je bilo rečeno: Nobenega laiškega misijonarja ne smemo poslati v misijone, če nima doma zaledja in to zlasti v misijonski skupini mladine.
Tega se Apostolski krožek temeljito zaveda. Z zvezami, ki jih je našel g. Tomaž Mavrič pri raznih organizacijah, posebno pri velikem dobrotniku zdravniku dr. Simone, je uspelo, da smo ne le laiškim misijonarjem, ampak misijonarjem sploh izdatno pomagali. Do zdaj (jeseni 1987) je krožek poslal 15 kontejnerjev z obleko, živili in zdravili. Izgubil se je samo tisti, ki je bil poslan v Zaire. Hitro so prišli med Indijance, kjer dela Marija Babič, in v nekaj mesecih drug za drugim vsi,, ki so bili poslani na Madagaskar. Po izjavi misijonarja
Plemeniti dr. Simone ob slovenskem misijonskem delavcu Tomažu Mavriču in njegovem očetu,
ob obisku le-tega v Torontu.
Slabeta na zadnjem sestanku, ni bilo opaziti, da bi iz pošiljke kaj z>nanjkalo. Ti kontejnerji tehtajo od 15 do 20 ton. Tako je bila v Velikih lakotnih stiskah vsaka taka pošiljka velik blagoslov. Delo Se nadaljuje
Seveda pa člani ob tem opravijo še veliko drugega dela. Zelo Važno je dopisovanje. Kajti ti naši mladi misijonarji ne smejo biti osamljeni. Vedno jim dajejo pobudo, da sporoče, česa najbolj potrebujejo. Ali hrane ali zdravil ali kakih medicinskih aparatov. V zadnjem času pa je najbolj pogostna prošnja: pridite nam na pomoč, fantje in dekleta! Dela je ogromno, za nas, kar nas je tukaj, preveč. Torej ima Apostolski krožek lepe perspektive.
Da morejo pošiljati hrano in obleko, so potrebne nabirke. V obeh torontskih župnijah prirede dvakrat na leto nabirko obleke, ki je še rabna„ a je družina ne potrebuje več, ker otroci doraščajo. Vse to 2bero, sortirajo, pri čemer jim čudovito pomagajo dobre žene, zlasti danice ženske lige, dobro naložijo v škatlje in pošljejo s hrano vred. Tl1"- Simone ima s svojo organizacijo za seboj polno dobrotnikov. Tudi eden Slovencev je posredoval 50 ton makaronov. On pošlje tedensko P° štiri kontejnerje na vse strani sveta. To predvsem za lačne otroke. Brez njega bi krožek ne zmogel opraviti tega dela.
Morda je za misijonsko zgodovino dobro, da smo to zapisali, ker je prav Apostolski krožek sijajen dokaz, kako v položaju, ki ne daje nobenega upanja, nekaj mladih ljudi, mladih v vsakem pogledu, začne akcijo. Ne 'oi mogli taki ali podobni krožki nastati povsod, kjer smo Slovenci? Domovina pa bo v kratkem vodila s svojo ustanovo ,,Missio“. Da bi le zmogla povezovati vsa prizadevanja po svetu!
MISIJONSKA TOMBOLA V TORONTU
Na misijonsko nedeljo, 25. oktobra, je bila v župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj tradicionalna misijonska tombola. Priredil jo je župnijski misijonski krožek, ki deluje že 30 let. Na sejah, ki sta se jih udeležila tudi lazarista Sodja in Mavrič, od predstojnikov določena za misijonsko delo, sta bila naprošena, da bi prišli na pomoč mladi iz A]>ostolskega krožka. To se je res zgodilo. Po dogovoru bo tombola ostala pri Manji Pomagaj, kot je bila do zdaj. Ker pa so člani tamkajšnjega misijonskega krožka zaradi let že utrujeni, smo obljubili, da bo pomagal Apostolski krožek. Letos se je precej članov aktivno udeležilo tombole, da, spoznajo, kako poteka. Udeležba je bila odlična, tako da je zmanjkalo tombolskih tablic. Kljub temu, da so tablice za kanadske razmere poceni (samo en kan. dolar) je bil čisti dobiček razmeroma velik, približno 11.000 kan. dolarjev. Požrtvovalni g. Marentič je tombolo odpri, še prej je bila v cerkvi enourna adoracija in molitev za misijone. Potem je nekaj besed spregovoril g. Sodja in tombola se je pričela. Letos je med boljšimi dobitki prvič bil barvni televizor in dve kolesi, eno za odrasle, drugo za otroke. Gotovo so bile samo po sebi med najboljšimi dobitki umetniške slike, ki sta jih napravila in darovala slikarja g. Kovačič iz Slovenije in g. h aganel iz Gorice. V primeri z obsežnostjo in posebej v primeri z razkošnimi dobitki v Buenos Airesu na misijonski tomboli za Tri kralje, je ta tombola miniatura argentinske. Toda po uspehu jo prekaša. Kar pa je pri obeh tombolah najvažnejše: misijonska misel se r:a ta, način znova oživlja. Misijonski krožek zato lahko denarno pomaga Apostolskemu krožku. Zlasti pri pošiljanju velikih kontejnerjev (zabojnikov). Prav zdaj novembra bo odšel 16. po številu in sicer na Madagaskar. V ta namen je bila v obeh župnijah nabirka obleke in živil. Morda ljudje nikdar niso nanosili toliko stvari kot ravno to pot. Tako bosta roka v roki odzdaj delovala oba krožka. Gotovo pa je cilj Apostolskega krožka večji, kot samo denarna ali gmotna pomoč. Glavni cilj1 so misijonski poklici: duhovniki, redovnice in laiški misijonarji. Materialno pa krožek podpira predvsem svoje člane in seveda vse laiške misijonarje na Madagaskarju. Deležni pa so hrane in obleke vsi misijonarji, ne le dekleta, ki so v sanitetni službi. Te predvsem potrebujejo zdravila, vse potrebno za podhranjene otroke in druge medicinske predmete. Zdaj je v to akcijo vključena tudi zdravnica: dr. Maslctova. Vsekakor: oba krožka imata veliko dela.
MISIJONSKA NEDELJA V BUENOS AIRESU
Ves čas po prihodu takozvanih novonaseljencev se v Buenos Airesu za vse rojake obhaja svetovni misijonski dan, enkrat bolj, drugič manj bogato. Zadnja leta nam na misijonsko nedeljo takorekoč „v zelje hodi“ tukajšnje obhajanje materinskega dne na isto predzadnjo nedeljo v oktobru. Ker vsi
Sodelavci misijonske tombole v Torontu. V prvi vrsti sede od leve na desno: Franc Sodja CM, Predsednik tamkajšnjega misijonskega krožka Marentič, zraven blagajnik Kvas, ob njem
Tomaž Mavrič CM.
slovenski otroci hodijo med tednom v argentinske šole, tamkaj kajpada že tedne prej poslušajo o materinskem dnevu, pa se je večini naših družin treba temu prilagoditi in ga tudi one obhajajo ta dan, pa misijonska nedelja stopi mrlo v ozadje. To zlasti zato, ker se je celo krajevna škofovska konferenca •emu prilagodila in je dosegla pri Kongregaciji za evangelizacijo narodov, (|a je v Argentini svetovni misijonski dan že teden dni preje.
Letos se je na predlog za misijone zelo zavzetega novega vodje slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, prelata dr. Alojzijai Starca, tudi slo-Venska skupnost vsaj delno prilagodila okoliščinam. Nismo sicer obhajanja misijfonske nedelje anticipirali za teden dni, pač pa smo jo obhajali na' Predvečer svetovnega misijonskega praznika, v soboto, 17. oktobra.
V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila najprej oh 19.15 kon-celebrirana sv. maša, med katero je imel misijonsko pridigo mons. dr. Starc, 11 ato je bila pa v veliki dvorani misijonska proslava. Pred zaveso je bil Pameščen in razsvetljen velik križ z zemeljsko oblo spodaj in napisom SVET KRISTUSU, kar je izdelal Stane Snoj. Proslavo je vodil misijonski sodelavec (istočasno predsednik osrednjega slovenskega društva Zedinjene Slovenije)
- '°jze Rezelj, ki je za uvod nakazal nje vsebino ter pozval navzoče k petju Pesmi Zmagala si, Devica slavna, kajti ta misijonska proslava se je obhajala ' letošnjem Marijinem letu. Mirjam (loljevšček jc odlično deklamirala Niko-n.1a Jeločnika misijonski pozdrav Mariji: žena, ki je rodila Luč... Nato je Pastopil tudi že tradicionalni misijonski sodelavec, ki že 40 let zvesto vztraja
pri delu za širjenje božjega kraljestva, Marijan Loboda, in je predložil navzočim zaključne izjave o misijonskem sodelovanju rojakov v Argentini za bližnji II. Katoliški shod Slovendev v Argentini. Izjave so biile z aplavzom pozdravljene in sprejete. Sledil je daljši govor urednika našega lista »Slovenska misijonska vizija", katerega besedilo je objavljeno na prvih straneh te številke, kakor tudi izjava za Katoliški shod. S pesmijo Povsod Boga se je misijonska proslava zaključila.
MALGASKI asado v slovenski vasi
Rojaki iz Slovenske vasi že od odhoda prvega vaškega malgaškcga misijonarja Franceta Buha, leto za letom, v organizaciji Društva Slovenska vas posvete eno nedeljo misli in žrtvi za iz vasi izišle malgaške misijonarje, ki so France Buh, Rado Sušnik, Peter Opeka (kot gojenec Misijonskega zavoda) in nazadnje tja odišli Jože Adamič. Družine so napolnile dvorano Hladnikovega doma, kjer jim je mladina postregla z okusnim pečenim mesom in pripadajočimi jedmi. Pridno so ljudje segali tudi po srečkah srečelova v pomoč malgaškim rojakom in so vse pokupili. Tako se je zbralo vsega skupaj 1.500 avstrailov, ki so jih odposlali v Pariz- za naše misijonarje. Vaščani bodo še veliko več žrtvovali tudi za malgaške in sploh za vse slovenske misijonarje ob vsakoletni misijonski tomboli, ki bo to pot 3. januarja 1988.
MISIJONSKA NEDELJA NA PRIMORSKEM
Primorski rojaki pod Italijo, tako gorički kot tržaški, so že od nekdaj znani po svojem požrtvovalnem misijonskem sodelovanju. To se je izkazalo tudi ob letošnji misijonski nedelji. V naslednjem ponatiskujemo iz »Katoliškega glasa" za 29. oktober glavno iz poročil o tem:
Misijonska prireditev v Katoliškem domu v Gorici
Letošnja misijonska prireditev ni sovpadala z Misijonsko nedeljo, marveč je bila teden kasneje 25. oktobra. V gosteh so bile dekleta gospodinjske šole v št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Vodijo jo Šolske sestre sv. Frančiška. Prikazale so duhovno igro francoskega; pisatelja in konvertita Paula Claudela (1868-1955) »Marijino oznanjenje". Igra je postavljena v zmedene čase poznega srednjega veka, v 15. stoletje, ko so bili v Cerkvi trije papeži, v deželi pa dva kralja.
Igr alci so igro doživeto podali, zlasti pa je blestela igralka, ki je poosebljala Violaine. Občinstvo je bilo hvaležno za duhovni užitek, ki ga je bilo deležno. K temu počutju pa so se pridružili še lepi dobitki, ki jih je nudil srečolov. Bilo jih je nad tisoč.
Misijonska prireditev v ul. Risorta 3 v Trstu
V skladu z nedeljsko božjo besedo je avtorica itt režiserka prof. Dina Slanra-Pahor postavila na oder igrokaz z. naslovom »In kdo je moj bližnji?" Prireditev je potekla v okviru misijonske nedelje in morda je občinstvo pričakovalo, da bo videlo kake zamorčke ali vsaj misijonarja. Namesto teh je na kuliseriji kraljevala velika slika m. Terezije iz Kalkute, te svetovne misijonarke atomske dobe.
Prvi prizor je bil tipičen posnetek današnjih disko-klubov, kjer se mladi, ob ritmu bolj ali manj divje glasbe zibljejo in zvijajo ter v cigaretah in pijači
zabijajo svojo duhovno praznino. Vendar ta mladina skrivat v sebi zaklade duhovne energije, ki se jih ali ne zaveda, ali ne ve, kaj bi z njimi. Ko se Pa pojavi pravi sprožilec, postane ta mladež voljno orodje za idealne podvige.
Na traku posneti odgovori simuliranega intervjuja s skoro legendarno misijonarko ljubezni m. Terezijo vznemirljivo ogovarjajo vsakega izmed nas, „in kdo je moj bližnji?" Medtem, ko se isti poziv v presledkih ponavlja iz mikrofona, pa so mladi nanizali celo vrsto prizorov iz človeške bede, iz katerih nas m. Terezija uči, „da trenutek srečanja z bratom postane lahko trenutek srečanja z Bogom". Dramatičnost takih doživetij pa ni privilegij samo Tretjega sveta Indije, Afrike itd., z njimi se srečujemo tudi v svoji neposredni bližini: onemogel starček na cesti, njihova osamelost po zavetiščih, drogirani itd.
Pri vsem občudovanju, ki ga imamo do m. Terezije, pa lahko postanemo malodušni spričo njene tako junaške ljubezni, „zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov", kot pravi naš Cankar. Treba je zato obrniti se k Njemu, ki je zakone dal, da nam bo po naši molitvi dal, česar po svojih močeh ne zmoremo.
Končno ima prav tudi M. L. King, ki je dejal: »Naučili smo se letati kot ptice in plavati kot ribe, pozabili pa na preprosto umetnost: živeti kot bratje!“
Če je bila tematika prizorov ka,r precej težko izpraševanje vesti, pa so nekoliko razbremenitve nudili bogati dobitki iz misijonskega srečelova, ki so tako povezali poučno in koristno.
PRILOŽNOSTNI LIST „MISIJONSKA NEDELJA"
O tej brošuri, ki jo izdajajo v Gorici za vso Primorsko, v kolikor je pod Italijo, in ki izide že nekaj let za. vsako misijonsko nedeljo, smo že nekajkrat poročali v KM, pa naj tudi to pot objavimo vsaj naslove člankov v njej.
N i prvem mestu IG strani obsegajoče tiskovine je objavljena papeževa misijonska poslanica za misijonsko nedeljo v lepem slovenskem prevodu, na koncu katere potem sledi krajša misijonska poslanica goriškega nadškofa. Nato objavlja poverjenik za vse slovensko misijonsko delo na Goriškem prelat dr. Kazimir Humar razgovor z „Fidei donum" duhovnikom Ivanom Bajcem, ki je s Slonokoščene obale prišel na dopust in na enoletno študijsko obnovo v Francijo, a najprej na Goriško, odkoder je doma. Pod naslovom kratice MIVA poroča verjetno Stane Kerin o tej ustanovi za oskrbovanje misijonov z vozili. Misijonar Ivan štanta poroča o svojem delu med zaporniki v lhosy na Madagaskarju. Sledi članek o materi Tereziji ob njeni vrnitvi iz Rusije, ki ga je sestavil misijonar o. Cukale. Kapucin p. Mansvet Božič pa poroča iz Brazilije o izredni, tudi do 40 m dolgi kači, kako tamkaj mori ‘judi. Sledi zapis o bivši slovenski misijonarki s. Ernesti Kosovel, ki sedaj deluje v francoskem Lurdu. Dr. Slavko Snoj SDB poroča o uresničitvi Don Boskovih misijonskih sanj ob novem delokrogu Don Boskovih sinov — salezijancev v Afriki, ki se lepo razcveta. Med temi članki je najprej veliko drobnih misijonskih novic, pa veliko lepih fotografij, tudi o slovenskih misijonarjih, prav tako so tudi pesmi, ki so jih prispevali o. Vladimir Kos, o. Jože Cukale in Ivan štanta CM.
MALGAŠKA ŠTEVILKA „MISIJONSKIH OBZORIJ"
Oktobra je izšla tretja številka tega novega slovenskega misijonskega lista, ki je večinsko posvečena detlu naših misijonarjev na Madagaskarju. Celostranska naslovna stran in sedem notranjih strani nam govori o tem otoku. Članke so napisali misijonarji Janez Puhan CM in Rok Gajšek CM, pa škofijska duhovnika Janko Slabe in Klemen Štolcer. Objavljen je pa tudi razgovor ^Misijonskih obzorij" z- škofom naših misijonarjev, ki je bil več tednov v Sloveniji, da se je zahvalil slovenskemu narodu za veliko delo naših misijonarjev v njegovi škofiji
Kajpada, vsebujejo ta Misijonska obzorja še marsikaj drugega. Tako poroča loško Kramar SDB c svojem delu v Papui Novi Guineji, urednik Drago Ocvirk je napisal nekaj misli ob misijonski nedelji pod naslovom Z roko v roki, koprski škof opozarja na Marijin zgled tako pri misijonskem kot pri splošnem apostolatu. Sledi cela stran vesti iz misijonskega sveta, tako z misijonskega polja kot iz zaledja. Novi salezijanski misijonar Danilo Lisjak ob papeževi poslanici za misijonsko nedeljo pripoveduje o srečanjih z našimi misijonarji. Stran 45 ..Misijonskih obzorij" je pod naslovom Akcija posvečena misijonskemu sodelovanju zlasti pri vzgoji domačih bogoslovcev in pa akcija MIVE za oskrbo misijonarjev z vozili, o čemer piše Stane Kerin. Strani 4(1 in 47 sta polni drobnih poročil slovenskih misijonarjev in misijonark, tudi laiških. Tu je objavljen seznam darovalcev za „Misijonskai obzorja", brez navedbe, koliko in kdo jo prispeval. Zadnja stran te številke je še posebno pestra. Objavljena je zamisel o vzdrževanju lista, vabijo v podporno članstvo ..Misijonskih obzorij": Podporni člani naj prispevajo desetkratno ceno posamezne številke, ki je ta 190 dinarjev, torej naj bi vsak podporni član plačal ob izidu vsake številke 1.900 dinarjev...
KOROŠKA PRILOGA ..MISIJONSKIH OBZORIJ"
Slovenski Dušnopastirski urad v Celovcu, ki ga vodi rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig, je spričo izhajanja ..Misijonskih obzorij", namenjenih za vse Slovence, tudi one na Koroškem, opustil izdajanje lastnega ,,Misijonskega lista" in začel izdajati takoimencvnno »Koroško prilogo" v nekako 4.000 izvodih, kolikor se pač razdeljuje »Misijonskih obzorij" po slovenskih koroških župnijah in zavodih. Vsaka številka tega lista ima tam to »Koroško prilogo".
Zeilo prilagodljivi Jože Kopeinig je na ta način iznašel pot, po kateri nuditi vsem koroškim rojakom skupni misijonski list, obenem pa še naprej ohranjati vez med slovenskimi Korošci, ki vzdržujejo v misijonih domače bogoslovce, in pa med temi bodočimi pionirji Cerkve v njih deželah.
Pima stran te priloge na 4 straneh formata Misijonskih obzorij v dveh barvah prinaša nekak uvodnik urednika Jožeta Kopeiniga. ki se dotika vseh pojavov misijonskega življenja in sodelovanja svojih ožjih rojakov. Na isti strani je objavljenih 20 fotografij indijskih bogoslovcev iz Bengaloreja, za katere priloga išče dobrotnikov v pomoč njih vzdrževanja in študija. Druga stran prinaša pogovor z dijakonom Jankom Krištofom, ki je obiskal Ekvador, „ne z namenom, da bi tamkajšnje ljudi učil, temveč, da bi se sam kaj naučil". Misijonarja kapucina iz Zambije p. Ernest Benko in p. Miha Drevenšek pišeta dobrotnikom v Železni Kapli. Objavljeni so darovi za misijonske bogo-
sloveč, 2-a mater Terezijo, za misijone sploh, za slovenske misijonunje in drugi. Priporoča se nova akcija MIVE za oskrbo misijonarjev — s kolesi. Zadnja stran objavlja seznam novomašnikov iz Indije in pisma vzdrževancev, ki sporočajo svojini dobrotnikom veselo vest o svojem majniškem posvečenju.
„IN ŠLI SO PO VSEM SVETU11
To je naslov knjige z 280 stranmi, ki jo je kot prvi zvezek ..Knjižnice Misijonskih obzorij*1 izdal župnijski urad Dravlje v letu 1987 in ki prikaže v besedi in sliki vse današnje slovenske misijonarje in misijonarke. Sestavili so jo Boža Pleničar, Jože Kokalj, Nelka Vertot in slovenski misijonarji, kakor je navedeno v knjigi sami kakor tudi namen knjige:
,,Želeli smo dati priznanje našim apostolom. Predstavili smo zdaj delujoče slovensko misijonarje v Afriki, Aziji in Oceaniji v vsej raznovrstnosti njihovega življenjai, dela in poslanstvo. Hoteli smo razveseliti slovenske vernike, ki misijonarje podpirajo s svojo molitvijo in darovi, in jih še vnaprej vzpodbuditi. Končno je ta knjiga tudi priročnik, ki ga bodo mogli uporabljati vsi, ki se zanimajo za to področje delovanja slovenske Cerkve."
Res je knjiga zelo posrečeno sestavljen priročnik za poznanje slovenskih misijonarjev. Krasijo jo številne fotografije, posebno vrednost pa ji dajejo tudi podatki o posameznih misijonskih deželah, kjer misijonarji delujejo. Praznine na straneh izpolnjujejo pregovori ljudstev misijonskih dežel in še kaj.
Slikar Metlikovič je knjigo opremil z slikovito barvno fotomontažo.
„KLIC DALJNIH SVETOV11
Zatajili bi sami sebe, če ne bi vsaj kratko omenili nad vse bogate, v mnogem tudi misijonske knjige, ki je lansko leto izšla v založbi Borec v Ljubljani z gornjim naslovom. Napisal je knjigo 360 strani Zmago Šmitek, rojen 1949 v Kropi, zdaj pa docent za evropsko in neevropsko etnologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Na ovitku knjige založba predstavi to delo tudi z naslednjo označbo:
»Slovenski znanstvenik je s to knjigo pripravil poučen, slikovit in izčrpen pregled nečesa, kar bi lahko imeli za ekspanzijo slovenske raziskovalne radovednosti v neevropski svetovni prostor..."
Pod misijonskim vidikom je knjiga v celoti zanimiva, ker govori o neevropskem, pač misijonskem svetu, in kako so ga spoznavali, obiskovali ter doživljali slovenski raziskovalci in etnologi. Posebno pomemben delež imajo kajpada slovenski misijonarji, katerim je posvečeno poglavje »Slovenski misijonarji v neevropskih deželah", ki obsega od strani 91 do strani 153. Tudi naslednje poglavje »Odnos Slovencev do velikih azijskih religij" je misijonsko.
Slovenski misijonarji so polno vpoštevani, a samo do predvojnega časa. Tudi v slikah sta v knjigi posebno močno navzoča škof Friderik Baraga in provikar Ignacij Knoblehar. Od etnologov je največkrat citiran dr. Lambert Ehrlich, ki ga avtor tudi •/. njegovo fotografijo ne zataji. Posebnost tega dela so številne opombe, ki so objavljene za vsakim poglavjem in ki pomenijo lepo obogatitev knjige, kakor tudi številne fotografije in risbe.
Skratka: To je knjiga, katere smo tudi misijonski delavci in prijatelji resnično veseli in ki nas bistveno obogati v poznanju tudi naše misijonske preteklosti. Zaslužila bi daljšo in strokovno obdelavo tudi v našem listu, če mu ne bi že odzvonilo...
NASI MISIJONARJI PIŠEJO
OCEANIJA
PAPUA-NOVA GVINEJA
Iz- kraja Vunapope nam salezijanski misijonski brat JOŠKO KRAMAR tole poroča o nemajhnih problemih v zvezi z njih naselitvijo tamkaj:
„Zemljišče, ki nam ga podarja škofija, ostane naše, če na njem pridemo do vode. V nasprotnem primeru nam bo škofija določila zemljišče v obmorskem pasu, ki pa je v bližini ognjenikov, ki pa tukaj ne vzbujajo preveč zaupanja. Vsekakor so nas na otok povabili in nam hočejo pomagati preko težav.
Sedaj je družba začela z vrtanjem. Danes so dosegli globino 81 m, a so naleteli na tako trdo skalo, da so v poldnevnem delu zvrtali komaj deset centimetrov, v četrtek so pa tudi prevrtali dva m debelo skalo.
Škof bi rad, da bi uspela ustanova v Vunakanau, ker je to nekak prometni vozel in bi nam bil od tam zlasti ob koncu tedna lahek dostop v vasi in bližnja, mesta za nedeljsko zbiranje mladine.
Pred kratkim sem prejel od Gabrovih iz Chicaga dva paketa. V enega je previdna gospa Ana naložila tudi nekaj posebnih loncev za najino kuhinjo, ki so nama zelo prav prišli. Dva dni za, tem pa mi g. Tone Gaber po zračni pošti pošlje dve knjižici o slovenskem pritrkavanju. Seveda sem hotel poskusiti, kako pritrkavanje prija fantom, in ker nisem imel zvonov, sem poskusil pritrkavati na ameriških loncih, ki imajo lep zvok. Začel sem torej pritrkavati in z- slovensko melodijo zvonov privabil vse fante. Tako sedaj ti lonci, ki sem jih
dobil od Gabrovih, služijo v dva namena."
AZIJA
TAIVVAN
Maryknolec FRANC REBOL se nam je iz kraja Peitou kratko oglasil:
„Res je lepo v naši domovini! Z mons. Mikužem smo se lepo pomenili. V Šmartnem pod Šmarno goro sem bil pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. Prav lepo je bilo videti slovenske narodne noše, posebno pa, da so ljudje še zelo verni. V Ljubljani sem se srečal tudi z bivšim misijonarjem Andrejem Majcenem SDB, ki je bil tudi nekaj let na Formozi.
Tu sem prevzel (zaenkrat le začasno) skrb za še eno sosednjo faro, ki ima že nad 100 let zgodovine."
HONGKONG
Od tam nam večkrat piše salezijanski duhovnik STANKO PAVLIN, ki nam tudi pošilja lepe tipične kitajske predmete zai buenosaireško misijonsko tombolo, za kar smo mu posebno hvaležni. V pismu z dne 28. IX. poroča o posvetitvi novega kitajskega škofa v Macao tole:
„V Macao so posvetili po 450 letih prvega kitajskega škofa pomočnika v osebi mons. Domingos Lam. Ko je bil še mali fantič, je hodil v našo šolo v Macao, torej je naš bivši gojenec. Za to slovesnost sem šel v Macao tudi jaz. Škofje soposvečevalci so bili „o bispo de Madao", „o bispo de Hongkong" in „o bispo de Singapo-re“, asistiral je pa tudi nadškof iz Kantona Tang. Le-tega niso mogli povabiti, da bi bil soposvečevalec, da ne bi kasneje, po letu 1997, kitajski
Uršulinka s. Frančiška Novak z družino Mali, o kateri poroča v svojem pismu, kako se je Poročila z Slovencem. Družino je obiskala s. Frančiška; žive 500 km severovzhodno od
Bangkoka.
škofje kaj protestirali... Politika... Slovesnost je bila 8. septembra 1987 in ves Macao je praznoval."
V	naslednjem pismu z dne 29. X. pa nam misijonar tole sporoča:
„Tu so vsi nervozni, kajti dolar izgublja vrednost. Hongkong je pred vsem trgovsko mesto. Iz Gradca v Avstriji mi je pisala s. Brilej; zaposlena je v hiši, kjer sestre znajo tudi slovenščino in je zato kar vesela."
V	Hongkongu živi in deluje tudi kanosijanka s. ANICA MIKLAVČIČ, ki nam v začetku oktobra med drugim tudi tole piše:
„V Šanghaju so prenovili znamenito Marijino romarsko svetišče. Ta mesec
bode poromali tja tudi romarji iz Hongkonga, kar sc bo zgodilo prvič Mnogi mislijo, da bo ta božja pot v Šanghaju kot prvi korak do zedinjenja vseh kitajskih katoličanov.
Ko sem se lansko leto vozila čez tisto krasno reko Vanzchian tam v Šanghaju, sem spustila vanjo cel kup Marijinih svetinjic. Molitve in žrtve kitajskih vernikov bodo na Marijino priprošnjo privedle do tega zaželjene-ga cilja."
TAJSKA
Iz Bangkoka, kjer je lani umrla naša najstarejša misijonarka, 98 letna s. K sa veri ja Pirc OSU, nam je njena sosestra s. FRANČIŠKA NOVAK pisala dvakrat.
Iz njenega pisma z dne 1. oktobra objavljamo sledeče njene vesti in misli:
„Misijonska nedelja se bliža. Plakat pred našo cerkvijo, ki ga je izdal kardinal s svojim škofijskim svetom, nas opominja, da je Marija, Odreše-nikova mati, prva misijonarka. Po njej. njenem zgledu in na njeno priprošnjo moremo najbolje izpolniti svojo misijonsko dolžnost. Lani sem bila za ta misijonski praznik v Trstu po slovenskih duhovnih središčih. Koliko srečanj, spominov in milosti!
Jz ZDA je prišlo pismo od predsednice Misijonske znamkarske akcije, ki vabi, naj kaj napišem. S kakšnim veseljem, a problem je čas. Leta se kopičijo in jih je že nad 70. Na šoli smo samo tri sestre, prednica je do konca leta odsotna v Združenih državah. Moj „konec tedna11 je še posebr.o natrpan: veroučne ure za odrasle, kako zborovanje in srečanja, pa sta sobota in nedelja mimo.
Naj Vam povem o naslednji zanimivosti, ki je po svoje tudi misijonska:
Lani decembra je prišel obiskat zdaj že pokojno s. Ksaverijo Slovenec iz ljubljanske okolice. Odšel je ,,po opravkih na deželo", na ubožni severovzhod in se vrnil proti koncu januarja, ko je bila s. Ksaverija z zlomljeno nogo že v bolnišnici. „Čez teden bom že nazaj v našem samostanu, le pridite me spet obiskat." Ko se je gospod vrnil, je s. Ksaverija ležala na mrtvaškem odru poleg svoje sobe. Zjokal sc je ob njeni krsti in bil je pri pogrebu. Jkrtem mi je šele povedal, zakaj je prav za prav prišel: Doma so razmere žalostne, mi je pripovedoval gospod inženir. Mladina, zlasti dekleta, so pokvarjena. Zato je šel na Daljni Vzhod iskat kako dobro, nepokvarjeno dekle, ki naj bi mu bila življenjska družica. Končni jo je našel na deželi v siro-
mašni kmečki družini. Preden jo je vzel seboj, sta me prišla dvakrat obiskat. Čeprav se nista mogla kdo ve kaj pogovoriti radi neznanja jezikal, je dekle le vzljubila tega Slovenca, zraven se pa tudi meni približala, ko je le z menoj mogla kramljati o tem. Dekle se imenuje „Mali“ in mi je že pisala iz Slovenije: Preprosta, pristna Tajka se ravna po svojih budističnih predpisih. Ko je vesela in srečna, tega preveč ne razkazuje, ko pa, pridejo težave in nesporazumi, se zna obvladati in ne kaže svojih čustev, tako mi piše njen mož inženir. Dekletu, zdaj ženi, sem dala na pot katoliški molitvenik v tajščini, sveto pismo, katekizem v njenem jeziku. Sredi septembra sem mogla obiskati družino te poslovenjene Mali, srečala njeno mamo, staro mamo, brata, sestro, nečakinje in so me bili veseli in se za vse zanimali. Dolgo v noč smo se pogovarjali in sem kar pri njih tisto noč prespala. To srečanje z domačimi poslovenjene Mali je bilo kakih 500 km severovzhodno od Bangkoka,. Čez pet let je upanje, da bo hčerka prišla obiskat svojce že s svojo slovensko-tajsko družino, če Bog da, se bo v njej porodila ljubezen do edinega Boga Očeta, Sina, našega Odrešenika, in Svetega Duha. Po Marijini priprošnji je vse mogoče. ..
Na željo svetega očetai smo v Marijinem letu. Tudi tu so ga škofje slovesno odprli po svojih škofijah. To je naš kardinal Mihael Meechai Kit-bunchu storil na binkoštno nedeljo v veliki dvorani škofijskega semenišča, ko je posvetil v mašnike šest bogoslovcev. 12. avgusta, na rojstni dan tukajšnje Kraljice, smo doživeli lepo obiskan simpozij o Mariji. V soboto, 15. avgusta je bilo pa slavje celotne Marijine Legije po celem Siamu. Naslednji dan je bilo žegnanje
Eongkoška uršulinska družina po pogrebu nepozabne s. Ksaverije Pirc na pokopališču sv. Frančiška Ksaverija v Bangkoku. Na sredi skupine je fotografija pokojnice, pod njo pa venec z geslom uršulink: ,,Serviam. . . Naj služim. . .".
v tukajšnji stolnici, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. 8. septembra smo se spet zbrali z Marijino legijo v gotovo najlepši katoliški šoli v Bangkoku, ki je posvečena sv. Jožefu. Ob šestih zvečer je bila na. prostem zelo slovesna sveta maša, nato pa procesija z lučkami k votlini Brezmadežne Lurške Gospe pred prostorno, novozgrajeno dvorano.
Naša fara Kalvarija ima za patrovo Marijo, Kraljico presvetega rožnega venca. Žegnanje v nedeljo 4. oktobra je bilo skrbno organizirano in pripravljeno tako duhovno kot v niaterijainem pogledu. Bogoslužje je Vodil kardinal z mnogimi duhovniki. Med sveto mašo je pa začelo liti in mko ni bilo procesije.. . Pa vseeno, v tesni cerkvi, nabito polni, in pod šotori pred cerkvijo so ljudje še bolj
goreče peli in molili. Naš župnik je dal natisniti na rožnati program bogoslužja tele vrstice z rdečimi tajskimi črkami:
..Kraljica Presvetega rožnega venca sem! — Prihajam, da svarim verne, naj poboljšajo svoje življenje in prosijo za odpuščanje grehov. — Vsi molite rožni venec vsak dan, molite, da se spreobrnejo grešniki, ki mnogi drve v pogubo, ker nihče ne moli zanje!"
Menda po vsem svetu vedo, da je letos „leto za' obiskovanje Tajske". 4. decembra bo kralj Bhumibol Adul-yadej praznoval svoj GO. rojstni dan, ki bo praznik za vso deželo."
Naslednje pismo je misijonarka s. Frančiška Novak O.S.U. pisala na samo misijonsko nedeljo:
„Danes na misijonsko nedeljo, mi
misli neprestano uhajajo nazaj na lansko misijonsko nedeljo, ki sem jo doživela v Trstu tik pred povratkom na Tajsko. Zelo lepo je bilo med rojaki in nepozabno lepo v Tinjah in pri Gospe Sveti...
Tu smo sredi šolskega leta, do konca meseca „na počitnicah". Z sosestro sva se snoči vrnili iz Chiengmaja, kjer sva bili na tridnevnici pred obnovo svetih obljub. Vodil je pobožnost sobrat našega Mirka Tružnjaka. Skupaj z njim se trudita za gorski naraščaj Botharramske družbe Presv. Srca. Mirko je šel prosit sredstev v Francijo in na Angleško in se bo vrnil sredi novembra. Škoda, da to pot ne bo šel v Slovenijo. Sicer mu slovenščina ne gre gladko, ker se je ves čas vzgajal v tujini, a njegova) beseda bi segla v srce slovenskim vernikom. Njegovo veliko delo za naraščaj njihove Družbe se lepo razvija. Bog daj, da bi rodilo blagoslov, kajti tudi tu je bodočnost Cerkve oziroma krščanstva odvisna od domačih duhovnikov, ker je tujcem le težko prodreti v deželo v tem poslanstvu.
Danes na misijonsko nedeljo sem po sveti maši in rožnem vencu ob osmih učila verouk v pripravo na krst in druge zakramente od devetih do ene. Res ne bi mogla bolje izkoristiti misijonske nedelje! Med tem se je bliskalo, grmelo, lilo kot iz škafa, najbrže za konec deževne dobe. Nato sem nekaj pomagala učiteljicam in staršem, ki bi radi ustanovili društvo za boljšo vzgojo naših otrok, nato sem se udeležila poroke katoliške učiteljice iz sosedne šole — pa je bilo konec misijonske nedelje."
INDIJA
Prejeli smo prvo pismo misijonarja biata LUDVIKA ZABRETA SDB iz novega njegovega delokroga po vr-n'tvi iz domovine:
„Zopet sem nazaj v Indijo. Obisk
domovine je bil kar v redu, le da je bilo neprestano tekanje sem in tja, obiski, predavanja in podobno. Torej nič počitka... Vse v večjo čast božjo! Moj novi misijon Lonavla je zelo lep kraj, nekako letovišče za bogataše v Bombayu, ki imajo tukaj svoje vile, in kjer je tudi veliko hotelov. Lonavla je vrh kakih 1.000 m visokega1 gorovja, kakih 100 km od Bombažni. Skozi Lonavlo teče glavna cesta in tudi železniška proga v Južno Indijo, vlak za Madras, Bangalore in tudi Goo. V te hribe se tudi upre „monsun“, ki pride od Arabskega morjai in zato tu v treh mesecih pade veliko dežja. Mesto Puna, ki je komaj 60 km od tu, pa doživi le kako ploho sem in tja. Sedaj je deževna doba že minula in je lepo poletni hladni zrak, da se ne potiš kot doli v Bombayu, vedno sije lepo sonce.
Sedaj so tu dvotedenske šolske počitnice in so šli gojenci na svoje domove, da skupaj s svojimi obhajajo praznik luči (Divoli) in njihovo noro leto. Naši di-užbeni aspirantje pa so šli po raznih misijonih, da vidijo, kakšno življenje in delovanje jih čaka, ko postanejo duhovniki. Po drugi strani pa si tako pridobe tudi izkušenj in zavzetost za deilo med preprosto pogansko mladino in se uče njihovega jezika. Po Vseh Svetih se vrnejo. Mi smo med tem imeli za sobrate duhovne vaje."
Iz kraja Dum Dum ne tako daleč od Kalkute nam je pisala salezijanka (Hči Marije Pomočnice) s. TEREZIJA MEDVEŠČEK sredi oktobra. Kot ostali misijonarji, se tudi ona najprej zahvaljuje za poslano ji pomoč iz sklada KM za vse misijonarje in pravi:
„V Dum Dumu je zdaj privincialna hiša, kajti Diužba je ustanovila novo provinco, ki šteje osem postojank z
m*'*- <v.	x	-' ■	ii' iifiMItoIRIIiImI
V Indiji na Cukalovem misijonu domačini prebivajo v takihleh hišah.
lepim apostolskim delom. So pa zdaj na misijonu zelo na tesnem, a upajo kmalu s pomočjo dobrotnikov sezidati provincialno hišo. Vse misijonske prijatelje prosim, da molite za to novo Provinco naše Družbe, v katero tudi jaz spadam, da nam Gospod pošlje mnogo poklicev!"
AFRIKA
RVVANDA
Od tam nam je v začetku novembra Pisala usmiljenka ANKA BURGER, ki se je tja vrnila z dopusta v Sloveniji. Tole poroča:
„Ob vračanju na misijon se nisem nič ustavila v Parizu. Za tja je treba Preti posebno vizo, in da je bilo bolj Preprosto, sem se vrnila preko Belgije.
V domovini sem se srečala s s. Bogdano; kar nekaj tednov sva bili skupaj. Ona menda ostane doma še <lo konca novembra, potem bo pa do
marca v Parizu. Zaenkrat se bo vrnila k nam v Rvvando, dokler se jasno ne pokaže, kako bo z misijoni v Burundiju ped novim oblastnikom, ki je prevzel za tiranom — preganjalcem Cerkve.
Misijonar Mlinarič in njegov sobrat Horvat sta pa v Rimu, kamor sta šla na študijsko obnovo za čas enega leta. Ali se bosta vrnila v Burundi ali ne, se še ne ve. Kljub temu, da so se razmere v Burundiju spremenilo, je trebai previdnosti. Upamo pa, da se bodo nekega dne vsi izgnani misijonarji povrnili.
Že dva meseca sem spet na delu. Z veseljem sem se vrnila, saj se človek dopusta kar hitro naveliča. No, pa je potrebno tudi to. Dela ne manjka, ubogih tudi ne in to prinaša raznovrstne probleme."
Tudi ta misijonarka sporoča svoje božične in novoletne želje vsem misijonskim prijateljem in vsem rojakom v izseljenstvu!
ZAIR E
čisto blizu dveh malih državic, Burundija in Rwande, v sosednjih krajih vzhodnega Zaira deluje zdaj salezijanski misijonar DANILO LISJAK, ki smo ga predstavili našim bralcem v prejšnji številki. Dne 17. septembra se nam je sam oglasil z lepim pismom, iz katerega tu objavljamo glavne stvari. Misijonar deluje v salezijanski obrtni oziroma industrijski šoli v kraju Goma.
„Znašel sem se torej v Zairu, v tistem Zairu, ki ga misijonar Pačnik v „Katoliških misijonih" opisuje z realizmom odprtih kart. Ker sem še novinec v tukajšnji deželi, nimam kaj dodati. Vem le to, da vse tisto, kar je v razvitem svetu zelo težko razumljivo, postane v velikem Zairu vsakdanjost, če si optimist, se vsemu temu smeješ, sicer bi človeku zmanjkalo solza."
MALAWI
V prejšnji številki KM smo objavili sliko s. SILVE ŽUŽEK iz Družbe zdravstvenih sester, ki smo jo posneli na letališču v Buenos Airesu, ko se je poslavljala od svojih domačih, preden je odpotovala naprej, na svoj novi misijon v afriški državi Malawi. Od lam se nam je misijonarka že oglasila in nam tole pove o svojem odhodu iz Argentine in prihodu na misijon:
„Moj polet-je potekel v redu, razen tistih nevšečnosti na Ezeizi. V Rio de Janeiro je bilo vse v redu in naslednji dan v Johannesburgu prav tako. V Rio de Janeiro so mi dali „transit viša", ključ za sobo in karte za hrano, vse na račun „Variga“. Polet iz Ria do Johannesburga je trajal točno osem ur. Polet od Johannesburga do Lilongwe v Malavvi je bil opravljen v dobrih dveh urah, od tam pa še do Blantyre tri četrt
ure, kamor sem prispela v sredo Iti. septembra ob ti. uri zvečer. Tam sta me že čakali dve naši sestri s šoferjem in avtom naše bolnice v Pha-lombe, ki je oddaljena kakih 75 km-Vozili smo se po silno prašni, razdrapani, temni cesti; takoj sem se počutila spet v Afriki! Vendar, malo po osmi uri zvečer smo se že pripeljali v Phalombe!
Vesela sem in hvaležna Bogu, Materi božji, svetnikom, angelom varuhom in neštetim ljudem, ki so bili tako dobri in velikodušni na mojem 30 dnevnem potovanju od Severne Amerike do Malawi!
Sedaj je tu silna suša; že od februarja ni dežja! Vse rjavo, prašno in požgano! Ljudje pripravljajo polja za setev in sežigajo posušene rastlinske ostanke. Koliko dima in megle je v ozračju radi tega! Upajo, da bo nekaj dežja vsaj v oktobru; deževna, doba se začne šele v decembru.
Trenutno obiskujem naše postojanke, ki jih je sedem; v vsaki hiši bom ostala nekaj dni, da se malo spoznam. Kmalu bom začela s študijem jezika „čičewa“ in tudi z delom v lekarni."
ZAMBIJA
Od tu nam iz Lusake piše jezuitski misijonar STANKO ROZMAN 24. IX.:
„Sem v Lusaki, kjer urejam stvari v zvezi z gradnjo bolnišnice v Nan-gcmi. Tam smo postavili hišo, ki bo služila kot shramba za razne rnate-rijale. Delamo tudi most čez rečico, ki v deževni dobi tako naraste, da je težko priti čez s kamioni. Delo je lepo zastavljeno. Zelo veliko srečo sem imel pri Bank of Zambia. Tisti industrijalci, ki so mi pri sv. Ignaciju pomagali prekriti cerkev, mi še sedaj pomagajo. O vsem tem bom napisal članek za Misijonska obzorja, prihodnje leto.
Sosesfra nažih treh s. Žužek iz misijonske kongregacije zdravstvenih sester, s. Minka Škerl, ki tudi deluje v Afriki, a je pred nedavnim položila svete zaobljube za življenje in delo v Družbi. Stoji ob napisu: Jubilate Deo — Slavite Gospodal
V kratkem bom dobil tudi pomočnika v obliki direktorja del v Nan-gomi, tako da moje apostolsko delo ne bo trpelo. Prevzel sem namreč tisti del župnije, ki ga je upravljal misijonar Rudež, ki je bil premeščen v Iteshi-Teshi za župnika. Seveda bom deloval tudi v Nangomi in okoliških podružnicah te cerkve.
Jutri ali pojutrišnjem pride k nam Miha Drevenšek, ki se zaustavi na poti iz Livingstona, kjer gradi poslopja tamkajšnjega semenišča." (Op. ur. Menda misli p. Stanko, da pride Drevenšek v Mumbwo...)
S svojega novega misijona Iteshi-Teshi se nam je oglasil p. RADKO RUDEŽ S.J. v začetku oktobra in pravi:
„Vaše pismo mi je prinesel naš provincijal, ki ga je malo skrbelo-, kako je z menoj. In je z menoj res
lepo. Ker imam že pripravljeno pismo bratu, Vam pošljem kopijo.
Moja nova fara je nastala radi velikega jeza, ki so ga gradili Italijani. Projekt je bil načrtovan leta 1973, krstna knjiga pa se začne marca 1975. Redovnice so prišle na pomoč leta 1977, jezuiti smo- prevzeli dušebrižništvo 1978, najprej dva sobrata, drug za drugim, potem pa jaz 16. avgusta 1987. Sestre vodijo ka-tehizacijo, vrtec in razne organizacije. Dobro postrežena fara. Hvala Bogu za vse!"
Imamo pa od tega našega misijonarja kopije pisem, ki jih je pisal prijateljem, slovenskemu jezuitskemu provincijalu in svojemu rodnemu bratu. Iz vsega tega povzemamo tu vse tisto, kaa' je zanimivo vedeti vsem misijonskim prijateljem:
Prijateljem je 1. septembra pisal pismo z naslednjimi vestmi:
„Pi-emeščen! Iz. Mumbwe v faro, ki je 188 km zahodno od Mumbvve, in sicer že v drugi škofiji, ki jo vodijo jezuiti. Fara leži 350 km iz Lusake in škof iz Monze, moja nova škofija, mora skozi Lusako, da pride semkaj. Ta škof je sicer prosil lusaš-kega, da bi to župnijo on sprejel pod svoje področje, on bi pa; v zameno sprejel kak del lusaške škofije; pa ni bil uslišan.
Kako je do premestitve prišlo? Žalostna štorija!
Ko je bil v sredo misijonar Janez Mlakar, ki je župnik v Mumbmi, v Lusaki, telefonira: Jutri pridem nazaj, z menoj pa pride župnik iz Nam-wale, da se v Mumbmi malo odpočije. Drugi dan pa telefonira: Župnik p. Collins je mrtev. Srčna kap.
Mamvvala je središče okrožja, kamor spada Iteshi-Teshi (uporabljajo okrajšano: ITT, zapomnite si!). Čeprav je razdalja le 52 km, se ne more iz Marmvale do ITT radi reke Kalue in velikega močvirja. V petek, 14. septembra pa vozi sr. Katarina iz družbe kombonijank, ki deluje v ITT, peterico voditeljev na neki sestanek za zakonce v Monzo. Ko vozi mimo Mumbwe, pridrvi iz Mumbwe kamion s prikolico in se zaleti v njeno vozilo. Sestra mrtva in še štirje drugi. V petek sem neprestano telefoniral: v Lusako, v Monze, v ITT in v Rim. Slučajno se je mudil v Lusaki provincijal patrov kombijancev. Takoj je prihitel v Mumbwo, tudi sestre iz ITT in Lusake. Zvečer so odpeljali vseh pet trupel v Lusako, pater iz- ITT pa šestega v bolnico. V soboto je provincijal kombijancev, ki sicer deluje v Malavvi, zopet prišel v Mumbwo, da tam uredi vse potrebno za pogreb. Hvala Bogu, so Italijani dovolili, da sestro pokopljejo
v Kasisi, kjer je kar lepo pokopališče za misijonarje. V soboto opoldne se je patei' iz ITT vrnil iz Lusake v Mumbvvo; tedaj se nisva srečala. Zjutraj ob pol šestih pride v hišo in mi pravi: Vzemi svoje stvari, greva. v ITT. Sem bil pripravljen. Ob devetih sva bila v ITT. Tam je bil ravno kot gost neki irski pater, ki je maševal za ljudi. Pater mi je razložil glavne ključe in šel urejat za pogreb četverice pokojnih iz kraja. Tisti pošastmi kamijon je bil last Družbe za elektriko in zato so patru šli zelo na roko: dali so na razpolago dva. kamiona in Land Rovver, da odpelje 140 ljudi na pogreb v Kasisi (380 km od ITT!).
V	ponedeljek zjutraj je pater odšel v Lusako in sem na misijonu ostal sam. Sestre so ostale v Lusaki 10 dni. ITT nima misijonskega kuharja. Dečko, ki je kuhal hrano za štiri pse (dva naša in dva od sester), je šel kot nadebudni semeniščnik v Monze, ki je še 190 km od Lusake. Dobil sem nekega policijskega oficirja v pokoju, da skrbi za pse, meni pa ckuha polento, drugo si pripravljam sam.
Potem sem se lotil dela, najprej spoznavanja krščanskega, okolja. Obiskal sem katoliške družine in jih popisoval ko!: stalni župnik. To je bilo prvih 35 družin, ki sem jih spoznal. Sestre slabe za župnijski urad in imajo vse knjige. Da bom prostih rok, sem prepisal vse krščene v štirih kopijah (bilo jih je 652) in tudi vse poroke, ki jih je bilo doslej 46. Take stvari mi vedno prav pridejo.
V	sredo je prišel dosedanji župnik (Poljak Anton Piskut S.J.) po svoje stvari, v četrtek sva se odpeljala v Mumbwo, v petek sem se vrnil sam v ITT.
Iteshi-Teshi je krasno malo mestece, ki je nastalo, kot rečeno, zaradi velikega jeza, ki je ostvaril jezero,
U življenja frančiškana Milana Kadunca, o katerem na naslednji strani: Pater Evgen Ketiš je somaševal z apostolskim nuncijem, ki je obiskal vse župnije v škofiji ob 50-letnici prihoda misijonarjev v Sev. Togo. Spodaj: Duhovniki zbrani s škofom ob letošnjem novomašniku; naš pater Kadunc je tretji od leve; novomašnik je iz njegove fare.
35 krat 25 km obširno, kot rezervat' za vodo za drugi, mnogo večji jez okoli 350 km vzhodno na isti reki Kafue. Zgradili so ga Italijani, najprej pa 35 lepih vil za vodilne, potem pa še mnogo stanovanjskih poslopij za razne delavce. Prebivalcev je okoli 8.000. Že samo ribičev z- oblastvenim dovoljenjem je 3.000 po obali in na dveh otokih sredi jezera, Podružnic je pet. Pastoralno delo je razgibano. Faro prav za prav vodijo sestre in laiki. Misijonar-Poljak ni znal domačega jezikai toliko, da bi mogel v njem pridigati, je pa vsaj maševal v dveh domačinskih jezikih. Ribiči so rodu bemba, skupni jezik je nyanja. Sestre prav lepo govorijo nyanja jezik. Družba, ki oskrbuje jez, je sestram dala dve vili v najem za smešno ceno ene kvače (ki ni niti en dolar), duhovniku pa drugo vilo z vsemi udobnostmi.
Sestre so se vrnile v ponedeljek 31. septembra, z njimi sta prišli še drugi dve, da uredijo papirje pokojnice, ki je vodila kar devet skupin domačinov."
Iz naslednje kopije pisma novemu provincijalu slovenskih jezuitov p. Lojzetu Bratinu objavljamo še tele podrobnosti o življenju in delu našega misijonarja na novem misijonu:
„Sama farna cerkev nima nedeljske maše, čeprav je nekako 100 vernikov okrog cerkve in morajo k maši kake tri km daleč. Vsakodnevna maša pa je trikrat v kapeli sester, v angleščini in striktno privatna, dva dni v farni cerkvi sv. Barbare, enkrat pa v cerkvi Ugandskih mučencev, kjer je nedeljska maša. Ta dnevna maša pri sv. Barbari je veliko bolje obiskana kot tista v Mumbwi. Do podružnic so zelo slabe poti, slabše kot v Mumbvvi. Podružnice so majhne in v pravi divjini. Tam se ljudje zadržujejo le nekaj let zaradi ribolova."
Iz tretjega pisma bratu Branku v domovini pa povzemamo o. Radku
Rudežu sledeče: pisal mu ga je 8. oktobra tega leta:
„Največji dogodek v Afriki je smrt. Tukaj se zbirajo k družini žalujočega, da skupno molijo, z svetim pismom v rokah. Petje žalostink je očarljivo. Toda to žalovanje je tudi za sorodnike, ki so umrli stotine km stran. In je takih žalovanskih večerov (od osmih do devetih zvečer) vse preveč.
Še nimam luiharja-vrtnarja. Ko bom šel tretjo nedeljo v mesecu v Mumbwo-, si bom od tam koga pripeljal. Sicer ni tako nujno. Dečko mi skuha polento, jaz opoldne prikuho, zvečer in zjutraj pa pojem, kar ostane. Tudi prati sem se naučil. Smo imeli goste in sem moral oprati sedem velikih rjuh. Sonce je močno pripekalo. V treh urah je bilo vse suho, potem se je pa vlil dež. Vrt sadovnjak je pa res imeniten. Z ene strani ga je 40 m, z druge spet 40, širok je pa 15 in 17 metrov. Poln najrazličnejše zelenjave, sadnih dreves, pa cvetja. Mali paradiž. Biti brez vrtnarja na takem vrtu, je res težava, toda ker je veliko vode in napeljav za zalivanje, se že prebijem.
Toda moje srce je pri pastoralnem delu, kjer moram zelo budno paziti, da ne pride do nesoglasij. Sestre poučujejo katehumene in otroke in kandidate za birmo in poroko, vse v evropskem stilu. Poslopje za otroški vrtec je v njihovih rokah in tam imajo ob sobotah katekizem v štirih skupinah. Vse lepo, a se mi zdi malo preveč hladno, študijsko. Ali ni evangelij veselo oznanilo?"
TOGO
Iz Togai, kjer v kraju Bombouoka deluje frančiškanski misijonar o. MILAN KADUNC, smo prejeli pismo z dne 9. novembra. Ko najprej pokramlja o »Katoliških misijonih" in
Mladi zborovodje na tečaju v neki župniji na Slonokoščeni obali. Z misijona: nova cerkev na misijonu bratov Bajec na Slonokoščeni obali.
„Misijonskih obzorjih", tole poroča o sebi:
„Kaj naj napišem o sebi ? Tu sem, zdrav in v polnem zamahu dela. Pripi avl jam vernike na prejem raznih zakramentov, otroke po osnovnih šolah in na nižji gimnaziji pa katekizem. Moj delokrog se razteza čez. dve župniji. Med letošnjimi počitni-rami je mnogo misijonarjev šlo na dopust, zato je na tiste, ki smo ostali, padlo toliko več dela. Še posebno veliko opravkov mi je pa dala priprava na mašniško posvečenje mladega farana in seveda tudi novomašna slovesnost. Z novomašnikom Pavlom smo dobili v župniji tretjega domačega duhovnika. Slovesnosti so lepo potekale ob ogromni udeležbi ljudstva. Kajpada je bilo to združeno z izrednimi izdatki. Ljudje sami niso mogli kaj prida prispevati.
O delu za apostolske poklice sem Ti že ob priliki pisal. Moja sedanja župnija je v škofiji v tem pogledu na prvem mestu, saj ima že tri duhovnike, kot rečeno, enega frančiškanskega bratai, eno redovnico in pet deklet, ki se pripravljajo v posebnem zavodu na poklic redovnice. Imamo pa tudi štiri fante v bogoslovju. Za tem novomašnikom bo eden od njih posvečen čez dve leti, naslednji pa šele čez -1 leta, če bo vztrajal. Dva sta letos vstopila v bogoslovje. Za to mlado župnijo je to vsekakor lep dosežek, zlasti če pomislimo, da so razmere tu zelo nenaklonjene duhovnim poklicem; celo krščanski starši nasprotujejo svojim otrokom, če jim izrazijo željo po tem poklicu. Letos sem moral požreti nemalo psovk, ko sem dve dekleti poslal v postulantad k sestram in dva fanta v bogoslovje. Ti fantje so pripravljeni, odpovedati se celo staršem in družini, dai dosežejo svoj cilj. Finega so poskušali celo zastrupiti, da bi ga odvrnili od namere.
Letos je bila tu deževna doba bolj obilna in pridelek dobro kaže, tako upam, da bo manj lakote. Sicer pa razne or ganizacije v tem pogledu kar priskočijo na pomoč. Mnogo težje je dobiti odkod kaj za pastoralne potrebe, katehezo, zidavo cerkva in podobno.
Kot veš, je p. Hugo Delčnjak OFM v Centralno afriški republiki mislil, da mu pride na pomoč po dopustu p. Evgen Ketiš OFM, a kolikor vem, ne bo iz- tega, nič. P. Ketiš je že nastavljen za kaplana v Ljubljani in ne misli več v misijone. Sam nameravam ostati tu, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Prihodnje leto grem na dopust in verjetno tudi na enoletno študijsko obnovo, po 10 letih misijonskega dela. Potem pa nazaj v Togo, čeprav me Hugo, Evgen in provincijal nagovarjajo, naj bi se pridružil p. Hugonu. Tukajšnji škof me kajpada prosi, naj tu ostanem, in ker sem se tudi dobro vživel, so me ljudje lepo sprejeli in se že bolj poznamo, mislim ostati v Togu.“
Ne tako daleč od Toga leži Slonokoščena obala. Tam tudi deluje več slovenskih misijonarjev in misijonark: dva duhovnika, od katerih je eden, Ivan Bajec, na obnovi študija teologije, drugi pa v župniji Lakota, kakih 200 km stran, na misijonu Fresco pa delujejo poleg ene Francozinje in ene Avstrijke kar štiri slovenske sestre Frančiškanke Brezmadežne in pa ena laišga misijonarka.
SLONOKOŠČENA OBALA
Naj tu najprej podamo pismo PAVLETA BAJCA iz Lakote:
„Prav lepa hvala in Bog povrni za poslani dar. Porabili ga bomo za uboge sploh in še posebej za zapornike. Kupimo zdravila in potem zdravimo tiste, ki res sami ne morejo nič prispevati ali pa le prav malo. Pomoč bližnjemu je naša velika dolž-
nost. Seveda mi bo Vaš dav pomagal, da bom mogel obiskovati vasi, kajti bencin je tukaj zelo drag, jaz sem pa stalno na cesti. Sedaj, ko je brat Ivan v Evropi, so mi naložili še njegovo župnijo. Tako imam vsega skupaj čez 50 kapel in cerkva, ki jih moram vse od časa do časa obiskati, se pravi 50 krščanskih skupnosti, bolj ali manj organiziranih. Nekatere štejejo po več sto kristjanov, druge pa komaj nekaj katehumenov. Obojni so potrebni rednih obiskov. Koliko duhovnikov bi bilo treba, da bi vse to področje redno oskrbovali dušnopastirsko! Kadar obiščem vse postojanke, napravim nad 300 km avtovožnje po cesti, ki je včasih v obupnem stanju. Sedaj veliko dežuje, da je mnogo poti neprevoznih. Kako nebogljeni smo ob tolikem delu.
V župniji, kjer živim, smo dobili novega župnika-Afrikancai Mlad je, še mlajši od mene. Kako bo vodil te veliko župnijo!? Sicer pa so tam vendarle trije duhovniki: dva domačina in en Italijan."
Iz misijona Fresco se je po daljšem času spet oglasila s. BERNARDA JURKOVIČ, ki je preživela nekaj mesecev na dopustu, pai se je vrnila na misijon in nam piše koncem oktobra:
,,1'očitnice so končane in sem spet nazaj v Fresco. Zdaj nisem več v Obagbamu, ker ne delam več v dispanzerju. Zdaj dela tam domačin. Naša naloga, je itak, da vpeljemo domačine in si potem sami naprej Pomagajo. Sedaj bom ostala stalno V Fresco. S sestro Ildefonzo sva zamenjali: ona je odšla na delo v Gbag-bam, kjer imamo poleg dispanzerja, ki smo ga prepustile domačinu, še lep delokrog, jaz pa semkaj. Pomakala bom v hiši in poprijela, kjerkoli bo treba."
Iz Fresca nam je pa tudi pisala koncem oktobra tista njih sosestra,
Misijonarka s. Cvetka Trojer O.S.U., ki je lani odpotovala v Južno Afriko na delo.
ki je pred kakima dvema letoma prišla tja na pomoč, s. HERMINA NEMŠČAK. V imenu vseh sester se zahvaljuje za dolarski ček, potem pa poroča:
„Tukaj smo „z vso resnostjo" začele s pastoralnim delom. V začetku je kar težko razgibati vse božje ljudstvo. Ni vedno lahko najti dovolj prostovoljcev, ki nam pri tem pomagajo. Med drugim imamo 12 skupin po 15 do 20 dijakov, ki se pripravljajo na krst. in kakih 00, ki v treh skupinah poglabljajo svojo vero po krstu. Tudi osnovnošolskih otrok je veliko; po vsej župniji imamo kar 40 skupin. Tudi na naši ..podružnici" v Gbag-bamu se je že začelo delo z dekleti, čeprav vse prijavljene še niso prišle.
Sestra zdravnira Anica je zelo obremenjena z delom, saj je ves september, oktober in november skoraj vsak dan na terenu po vaseh, kjer cepijo otroke. Ceste so bile in so še zelo slabe, saj smo v tem času imeli mno-
go dežja, čeprav je dež za marsikaj prepozen."
JUŽNOAFRIŠKA UNIJA
Tam imamo na lepem misijonu Glen-Cowie v pokrajini Transvaal dva stara misijonarja. To je duhovnik FRANC BRATINA in brat VALENTIN POZNIČ. Prvi se zahvaljuje za pomoč, ki smo jo poslali za oba skupaj, potem pa poroča:
,,Brat Valentin Poznič je precej bolan na vodnih prebavilih, bil je tudi operiran in je zdaj domai v postelji. Moni pa delajo težave oči in ušesa in mi mora vedno drug duhovnik pomagati pri maševanju.
Td imamo zdaj dva mlada sobrata Španca, ki bosta stopila na mesta, ki smo jih preje zavzemali Avstrijci in Slovenci. Na nekaterih naših misijonskih postajah imamo celo Mehikance, Ekvatorjance, Brazilce, Pe-ruance in še druge. Bog si izbira delavce, kakor hoče. Bodi mu hvala na veke!"
V tej državi delujejo tudi štiri slovenske oblatinje sv. Frančiška Šaleškega, ki so odšle v misijone približno tedaj kot brat Poznič pred več kot petdesetimi leti. Od dveh imamo tudi pisma.
Z misijona Ileirachabis poroča s. VINCENCIJA NOVAK v pismu s konca oktobra:
„Smo v Marijinem letu, zato molimo vsak večer z našo mladino rožni
venec, zraven pa pridejo večkrat tudi cele družine. V tem letu imamo vsako prvo nedeljo v mesecu cel dan izpostavljeno Najsvetejše in zvečer slovesni blagoslov. Tudi naše organizacije imajo vsaika določeno svojo molitveno uro, molijo rožni venec in prepevajo. Prihajajo cele drdžine, od dojenčkov, ki jih prinesejo seboj mamice, do najstarejših. To je velika tolažba za nas'
Naša mladina je zdaj v zadnjem letu, potem bodo šli pač v svet. Fantje in dekleta, ki so dopolnili 17 ali 18 let, bodo morali iti služit kruh. Tiste, ki so posebno nadarjeni, pošiljamo na višje šole, v kolikor nam sredstva dopuščajo; te višje šole so navadno na naših drugih misijonih. Takih mladih bo letos pri nas kakih dvajset."
Pisala pa nam je tudi s. ELIZABETA POGORELC, ki živi v Port Nolloth, in sicer 25. septembra:
»Zdravje se počasi izrablja. Drugo leto novembra bom doživela osemdeset let življenja, če Bog da. A jesen življenja se mi lepo izteka: vsi, mladi in stari, so prijazni z menoj.
Prijetno sem bila presenečena, ko mi je moja bližnja sorodnica iz Kanade ga. Tončka Kastelic poslala ček za 300 kanadskih dolarjev. Njen in moj oče sta bila bratranca. Ob mojem slovesu v Strugah je imela Tončka kakih 8 ali deset let. To je bilo v jeseni 1032 pred mojim odhodom v Afriko."
Ob zaključku izdajanja »Katoliških misijonov" se je naš urednik znašel pred nemajhnim problemom, kako prekiniti s petdesetletnim dopisovanjem s slovenskimi misijonarji. Njih pisma mu še kar naprej prihajajo, če nanja odgovori, mu bodo misijonarji spet pisali in za vsako njih pismo bodo opravičeno pričakovali odgovor . . . Težavo je naš urednik rešil na ta način, da se je pogovoril z rektorjem Tinj, Jožetom Kopeinigom za naselitev in za misijonsko delo pri njem na Koroškem v sodelovanju z »Misijonskimi obzorji". Tako mu morete slovenski misijonarji še naprej pisati, pač, »dokler nas smrt ne loči . . .“.
Za misijonsko zgodovino
SPOMINI NA MDZ
(MISIJONSKO DIJAŠKO ZVEZO)
PRVI ZAČETKI IN USTANOVITEV
Vojna je. Uničevanje, beg. . .
Bela Ljubljana postaja pribežališče mnogim ljudem.
Tudi misijonska hiša lazaristov v Grobljah je uničena. Gospodje misijonarji so se morali zateči v slovensko prestolico. In — brž na: delo! Misijonski krožek tu, misijonski krožek tam. . . Saj ne rečem, da se prej ni nič delalo v Ljubljani na misijonskem polju. Toda zdaj je zapihal nov veter in razpihal misijonski ogenj. Misijonski krožki se množijo.. . Ker se gg. misijonarji zavedajo, da je dijaštvo tisto, ki bo nekoč kvas naroda, izobraženstvo, hočejo zanesti misijonsko misel tudi in predvsem med dijaštvo. Po dijaštvu in izo-hraženstvu bo šla misijonska misel med ves narod...
Kam se najprej obrniti ? Na katoliške zavode seveda.
Tako se mi nekega dne približa sogojenka Anka: „Ali ne bi hotela tudi ti sodelovati pri misijonskem krožku?"
„Kje, kako, zakaj?"
„No, tukaj v zavodu. Ustanovili bi poseben krožek za višješolke. Lani smo poskušali nekaj skupaj z nižješolkami."
Priznam, da sem bila užaljena. Torej so že lami delale za misijone in — jaz niti vedela nisem za to! Jaz, ki sem se bila že kot otrok navduševala za misijone...
Toda Ankin glas mi ni dal premišljevati dalje o užaljenosti: „Toda lani smo se bile omejile bolj na zbiranje znamk in podobno..."
Moja užaljenost je ponehavala. Zbiranje znamk in podobno! Reči za otroke! Kaj bi jaz s tem ?
Anka pai je nadaljevala: „ Letos pa bi se lotili študiran ja misijonskih problemov. Seveda je v tem slučaju treba ločiti višješolke in nižješolke, ker je način študiranja različen..."
Študirati! Spoznati nekaj novega. To mi je zelo ugajalo. Poleg tega gre za nekaj dobrega. Seveda sem takoj pristopila.
Iz teh prvih časov so mi ostale najbolj v spominu duhovne misli: z g. misijonarjem L. lončkom smo brali Sv. pismo nove zaveze, kasneje tudi Apostolska dela, in iskali misijonske misli.
Pa pojdimo dalje.
Dijaških misijonskih krožkov je vedno več. Če bi se povezali, bi bilo delo gotovo uspešnejše.. .
In glej, nekega dne — tistega dne menda ne bom nikdar pozabila —
privihra na zavodski vid, kjer so bile zbrane zastopnice krožkov od nižješolk do akademičark, g. misijonar Lenček. Z zmagoslavnim izrazom razgrne natipkane pole in zelo slovesno izjavi: „Imamo jih' Namreč od Prevzvišenega potrjena pravila Misijonske dijaške zveze!"
Ali ni sonce posijalo bolj zlato ? Ali ni vse tisto zelenje na vrtu postalo naenkrat bolj sveže? Ali pa so naše oči prekrili neki fiudoviti naočniki, da je postalo naenkrat vse okrog nas tako praznično? In kakšna posebna luč se je razlila čez vse te mlade obraze?
Temu začaranemu trenutku so sledili vzkliki veselja — in resni načrti za bodočnost. Takoj, takoj na delo, ker resnobni so dnevi...
To je bilo 3. oktobra 1943.
SESTANKI IN SEJE
Na delo!
Koliko je bilo tedaj mladih src, ki so šla z navdušenjem na delo? O, ne mnogo. Toda navdušenja in dobre volje je moralo biti zelo, zelo veliko in še mnogo več božjega blagoslova, da je Misijonska dijaška zveza mogla tako naglo rasti. Dnevno se je večalo število članov in članic; tudi novi krožki so rasli kakor gobe po dežju.
Na delo!
Enkrat na teden ima vsak krožek sestanek. Najprej molitev in duhovna misel. Duhovna misel, ki dviga duha k Bogu. Duša, ki se ozira proti Bogu, dojame nekatere reči mnogo laže... Nato študij: spoznavanje misijonskih dežel, preučevanje poganskih ver, študiranje papeževe okrožnice Rerum Ecclesiae... Pa ne študij kar tako za šalo! Kje pa! študirati je bilo treba doma. Pri sestanku je predsednica izpraševala po določenih vprašanjih študijsko snov, ostale so pa odgovarjale. Tajnica je morala tudi pisati zapisnik. Vmes je bilo malo odmora s kako primemo igrico. Predsednica je nato poro-čalai o organizacijskih zadevah. In teh ni bilo malo. Vsak teden se je tudi znova razdelila vezana molitev rožnega venca: vsaka članica se je obvezala, da bo zmolila vsak dan določeno desetico rožnega venca za slov. misijonarje, vsakič za druge.
Tako je bil sestanek zelo pester. In dekleta so zelo rada hodila k sestankom. Sestankom je često prisostvoval duhovni voditelj. Nujno pa to ni bilo.
Visokošolke so imele poseben odsek in poseben študij.
Da so mogle predsednice voditi sestanek, jih je bilo treba izvežbati. Torej: vse predsednice krožkov zopet vsak teden enkrat k voditeljskemu sestanku. Tu je predsednica višješolskega odseka, h kateremu smo začasno pridružili tudi predsednice nižješolskih krožkov, razlagala predsednicam, kaj in kako naj se študira, organizacijske zadeve, itd.
Seveda si predsednica odseka ni vsega kar sama izmislila. Dobila je navodila pri tedenski seji odbora Ženske podzveze MI)Z, kjer je predsednica Ženske podzveze MDZ (akademičarka) razlagala odbornicam, kar je zvedela
pri seji Zveznega odbora MDZ, in kaj bo treba ta teden delati.
Moška in Ženska podzveza MDZ sta prišli v stik pri sejah Zveze, katere predsednik je bil g. misijonar Lado Lenček. Tam so razpravljali o skupnih zadevah. Vendar je imela vsaka Podzveza precej proste roke. Tako se je, mislim, o delu med dekleti premišljevalo in odločalo največ pri sejah Ženske podzveze MDZ.
ŠTUDIJ IN DUHOVNOST
Toda vsega delovanja ni bilo konec s tedenskimi sestanki. Kje pa! Tam smo se s študijem misijonstva in misijonske akcije in organizacije v zaledju šele pripravljali; a čakalo nas je še izvajanje nalog med tednom, zlasti za odbornice, navodila za nadaljnje udejstvovanje in delo.
O študiju je bilo treba dajati odgovor pri izpitih, ki so se za vsak krožek posebej izvršili slovesno. Izpraševala je komisija in članice so dobile spričevalo. Izpiti so bili dvakrat letno.
Odbornice Ženske podzveze MDZ so imele tudi nalogo, da so hodile med letom obiskovat krožke ter dajat vzpodbude iin navodila.
Poleg tega je bilo še toliko drugega! N. pr. vsak mesec poldnevna duhovna obnova. Primer:
Na področju grajskega hriba so imele šolske sestre skromen zavod in — tako ljubko kapelo. Tam smo se zbilale, poslušale pridige, ki so vedno bolj dvigale duha k Bogu in vzbujale v človeku veselje, veselje do življenja, do dela, do žrtve. . . Tam smo molile in prepevale Bogu v čast. Premišljevat pa smo v lepih dnevih hodile v nekak park za kapelo. Kapela in park, vse je bilo tako novo, sveže, nekam romantično, tako da se je tudi okolje prav lepo prilegalo tem duhovnim obnovam.
Pa listki za »izpraševanje vesti“! Sv. maša, sv. obhajilo, rožni venec, sv. spoved, dobra dela itd. itd. Da — križec, ne črtica. In vsak dan, vsak teden, vsak mesec si imel ti in tvoj spovednik pred seboj jasno sliko napredovanja ali nazadovanja v duhovnem življenju.
Reči moram, da je za duhovno rast članstva bilo poskrbljeno v obilni meri.
MISIJONSKI APOSTOLAT
Binkošti — dan bolnikov! Vse članstvo se je tedaj razkropilo po bolnišnicah, po sanatorijih.. . Oboroženi s cveticami, s podobicami im s prijaznim smehljajem so hodili člani in članice med bolnike in bolnice in jih vabili, naj ta dan žrtvujejo svoje trpljenje za misijone.. . Vračali so se s solznimi očmi. Bolniki so bili ginjeni in so se radi odzvali povabilu. — Tudi to delo je zahtevalo podrobne organizacije.
In misijonska nedelja! To je bil šele praznik! Pa koliko dela in priprav! ■— Kako gre misijonska misel najbolj med ljudi ? S tiskom, seveda! Torej: propaganda misijonskega tiska. Vse, kar je govorilo o misijonskih vprašanjih, je moralo o priliki misijonske nedelje v promet. Pri cerkvah, po društvih, pri
znancih — povsod so člani in članice MDZ širili misijonski tisk: Katoliške misijone, Misijonski koledar, itd.
In višek misijonske nedelje — misijonska prireditev. Za to je šele bilo priprav! Pevske točke, deklamacije, govori, igrokazi — in kaj vem še kaj. Še danes mi zveni v nšesih misijonska himna, katero smo s takim navdušenjem prepevali vsi člani in članice MDZ:
»Zbudite se, katoličani, na delo Cerkev kliče vas!
Nesrečni prosijo pogani:
Rešite smrtne sence nas!“
Še en spomin bolj osebnega značaja se mi vsiljuje. Ta spomin na eno izmed prireditev misijonske nedelje pa ni tako prijeten. Saj je čisto lepo pri takih-le prireditvah, če človek udobno sedi, opazuje, uživa in mogoče tudi kritizira. Ampak, če je treba na ta ali oni način nastopiti — ne, tedaj pa res ni govora o prijetnosti. Tako sem bila nekoč, »obsojena" na misijonski govor. Seveda sem se branila — kakor obsojenec smrtne kazmi, toda nič ni pomagalo. Pri sestavi govora so sicer pomagale vse »višje" glave MDZ — ampak »govoriti" sem morala pa le sama. In takrat sem bila še dijakinja, ki se je tresla, če je morala govoriti pred enim profesorjem — kaj pa šele, ko je bilo treba govoriti pred tako ogromno množico! Pa sem še dokaj pogumno stopila na oder v frančiškanski dvorani in tam je strah izginil. Začela sem svoj govor in zdelo se mi je, da kričim ara vse grlo. Pa ti zaslišim izza zaves glas gospoda zveznega predsednika: »Glasno! — Bolj glasno!" Zmedlo me je in mrzel pot mi je stopil na čelo. Vendar sem se hitro znašla in začela — vsaj po mojem mnenju — rjoveti. Pa še danes ne vem, če je bilo to moje rjovenje dovolj glasno za tako veliko dvorano. — Eh, križ je s takimile prireditvami — pa tudi silno lepo!
Potem razni študijski tečaji za širše dijaštvo! Leta 1943 je bil tečaj za dijakinje v Lichtentumovem zavodu. Leta 1944 pa je bil v veliki dvorani v Marijanišču kar študijski teden — najprej za dijake, nato za dijakinje, Če se spomnim samo na tiste velikanske zemljevide! Koliko zanimivega so nam ob njih razodeli predavatelji! Zanimanje med dijaštvom je bilo precejšnje, študijskega tedna se je udeležilo lepo število dijakov in dijakinj: nad 200.
Pa misijonske družbe? Ni mi treba povdariti, da so bili vsi člani in članice MDZ tudi člani Družbe za širjenje vere in so lepo vsak dan odmolili določeni očenaš in oddali vsak mesec svoj prispevek. Toda to ni bilo zadosti: vsak član in članica je iskal novih članov Dnižbe za širjenje vere in tako postal desetnik — desetnica DŠV. In kako smo »lovili" člane za Družbo sv. Detinstva? (Ko se je ustanovila »Misijonska zveza učiteljstva", smo to delo prepustili njej.) Sami se nismo mogli vpisati, ker smo bili prestari. Priti je bilo treba do otrok. Kako? Najboljše po gg. katehetih. Gg. katehetje so res obljubili sodelovanje — in začele so se res misijonske prireditve po razredih. Ra/ni pisatelji, pesniki in dramaturgi obeh spolov in raznih poklicev so bili brž vpreženi, da so sestavljali pesmice, prizorčke itd. za takele razredne (in tudi druge) prireditve. Požrtvovalni gg. katehetje so otroke naučili — in tako so od časa do časa imeli otroci svojo zabavno misijonsko urico,
DSD pa nekaj članov več. Kaj pa so imeli člani M DZ pri tem ? No, kar precej tekanja od šole do šole, od kateheta do kateheta, prej za pripravo, — potem pa za poročilo —, pa saj smo imeli mlade noge! Danes se vprašam le, kje mam je poleg vsega dela pri MDZ (in navadno še pri kaki drugi organizaciji) ostajal čas za šolo in študij — in sme vrhu vsega še dobro izdelovali. Menda nam je sam Sveti Duh pomagal.
DRUŽABNOST, SADOVI...
Bilo pa je poskrbljeno članstvu	tudi za	zabavo in	za prireditve. Kdo
bi mogel pozabiti božične prireditve,	tombole	in	čajanke	v Lichtenturnovem
zavodu ? Pa tiste čajanke, polne smeha in lepega petja, v hišici v Malenškovi ulici ? Ob takih prilikah so se mogle članice med seboj tudi spoznavati in poklepetati. Sicer so prišle skupaj vse članice tudi pri duhovnih obnovah in tam je bilo treba molčati. Ne tako pri družabnih prireditvah. Nasprotno! Tam je bilo vse živo in glasno!
Misijonska dijaška zveza je začela roditi že tudi poklice. Ena članica je že med vojno odšla k usmiljenkam	z željo,	da	pride kdaj v misijone. Kako
ji je žarel v sreči obraz tistega dne,	ko smo	se	slovesno	poslavljale od nje!
Tudi marsikatere druge so imele enak namen. Nekatere so res sledile svojemu poklicu takoj po vojski. V akademskem krožku pa je bolj vladalo zanimanje za laiške misijonske poklice.
Sad Misijonske dijaške zveze je bila tudi Misijonska zveza učiteljic. Članice Misijonske dijaške zveze so, ko so postale učiteljice, ustanovile Misijonsko zvezo učiteljic ter tam nadaljevale svoje misijonsko udejstvovanje.
MISIJONSKA PISARNA
Ne bilo bi prav, če ne bi ob tej priliki omenila nekega prostora, ki je bil članstvu Misijonske dijaške zveze kar nekak svet, prostora, ki je bil središče vsega delovanja Misijonske dijaške zveze, prostora, ki so ga tako primerno krasile japonske vaze in kitajska svetilka — misijonske pisarne. Še sedaj mi je živo pred očmi: ob oknu velika pisalna miza in ob njej predsednik Zveze; sredi sobe velikanska miza obdana z mnogimi stolicami za sestanke in seje; misijonski zemljevidi na steni; v drugem, pregrajenem delu pa ropotanje: nekdo razbija po pisalnem stroju in razmnoževalni stroj se enakomerno vrti — štrk, štrk! Eh, da, pripravljajo se nova skripta za študij, poklicati bo treba zopet članice na pomoč, da jih bodo pomagale urediti...
In naenkrat — konec!
Konec vojske, a tudi konec delovanja Misijonske dijaške zveze v Ljubljani...
Toda začetek delovanja članstva Misijonske dijaške zveze med begunci *n izseljenci po širnem svetu...
Nada Martelanc, Trst.
v letu 1953.
LJUBEZEN SLOVENCEV DO MISIJONARJEV JE VELIKA IN VZTRAJNA!
RAZDELITEV SKLADA ..KATOLIŠKIH MISIJONOV" ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE V LETIH 1986 in 1987
Prva številka za vsakim imenom pove, koliko v letu 1986, druga, koliko USA dolarjev je v letu 1987 dobil iz tega sklada posamezni misijonar. Iz sklada 1987 je nekaterim misijonarjem določeno še oddati.
Adamič Jože —, 300; Babič Cvetka 300, 300; Bajec Ivan 400, 300; Bajec Pavle 400, 400; Benko Ernest 400, 400; Bernik Pavle 431, 400; Božič Monsvet —, 400; Bratina Franc 400,	400;	Brilej Rozalija	300,	300; Buh
France 400, 600; Burgar Anka 300,	300;	Cukale Jože	520,	485; Cuk
Emil 400, 400; Delčnjak Hugo 400, 460; Drevenšek Miha 400, 400; Gajšek Rok 400, 400; Gerkman Vida 300, 300; Grošelj Jože 400, 400; Hočevar Deodata 300, 300; Horvat Avgust 400, 200; S. lldefonza —, 320; Janez Janež se odpovedal; Jurkovič Bernarda 300, 320; Kadunc Milan 400, 400; Karničnik Mojca 300, 355; Kavčič Bogdana 300, 300; Kerin Tone 400, 400; Kerševan Marcel 300,	300;	Kešpret Ivan	300,	300; Ketiš
Evgen 400, 115; Kladnik Branka 300,	300;	Kos Vladimir	488,	500; Kra-
mar Joško 300, 400; Kravos Zdravko 300, 300; Letonja Jože 300, 300; Letonja Lojze 400, 400; Lisjak Danilo —, 400; dr. Masle Sonja —, 300; Medvešček Terezija 300, 350; Miklavčič Anica 300, 310; Mlakar Janez 400, 400; Nemšak Hermina 300, 320; Novak Frančiška 300, 400; Novak Vincencija 300, 300; Opeka Peter 400, 400; Pačnik Tone 400, 400; Pavlič Terezija 507, 300; Pavlin Stanko 400, 596; Pavlišič Marija 300, 300; Pirc Ksaverija 300, 200; Prša Placid —, 400; Puhan Janez 400, 400; Rebol Franc 400, 400; Resnik Konradina 300, 300; Rode Cecilijo 300, 300; Rous Barbara 300, 300; Rovtar Jože 300, 300; Rozman Stanko 400, 400; Rudež Radko 400, 400; Slabe Janko 400, 400; Sever Stefana 300, 300; Sreš Marija 400, 300; dr. Starman Anica 300, 320; Sušnik Rado 400, 400; Škerlj Minka —, 300; Skrabec Helena —, 300; Stanta Ivan 400, 400; Steh Alojzija 300, 300; Steh Benigna 300, 320; Sdmen Jože 400, 400; Stolcer Klemen 400, 400; Tomazin Lovro 400, 436; Tomažič Anica 300, 300; Trojer Cvetka —, 400; Tružnjak Mirko 400, 400; Veider Marija —, 300; Zabret Ludvik 300, 300; Zanjkovič Marjeta —> 300; Žužek Silva —, 300.
V gornjih vsotah ni vpoštevano ničesar, kar so darovali za posamezne misijonarje dobrotniki in jim je bilo poslano posebej.
Prosimo vse misijonarje, naj nam sporeče, če kdo kake vsote ni prejel, do srede leta 1988 na urednika nekdanjih KM v Argentino.
-------------------SLOVO----------------------------------------
,,Katoliški misijoni** se poslavljajo od življenja.
Prišli so na svet leta 1923, živeli 64 let, izpolnjujoč svojo nalogo, pobujati misijonsko misel In delo med Slovenci, biti v oporo slovenskim misijonarjem, to morda ne vedno najbolje, a vztrajno, trdoživo. Med tem ko je vse drugo zamrlo, so si ,,Katoliški misijoni*' lahko rekli, prosto po slovenski pesmi: ,,Vse je vihar razdjal, naš list pa
zmeraj stal. . .
Zdaj bodo tudi ,,Katoliški misijoni" izdihnili, saj je tale številka njih
zadnji zdihljaj.
A če je naš pesnik Aškerc v misli na svojo smrt zapel: „Ne hčere ne sina po meni ne bo. . .", tega ,,Katoliški misijoni" ne morejo reči, kajti rodil se jim je krepak in lep otrok ..Misijonska obzorja", ki zdaj izhajajo v domovini in obiskujejo prav vse Slovence doma
in po svetu-
,,Katoliški misijoiv;** se poslavljajo od naročn kov.
Med dosedanjimi naročniki ,,Katoliških misijonov" v zamejstvu ste nekateri, ki sle brali ta misijonski list od prve številke naprej pred 64 leti do te zadnje,- še več pa Vas je bilo tistih, ki ste nam bili zvesti naročniki, podporniki in bralci vsaj zadnjih skoraj 40 let, ko je list izhajal v tujini. ,,Katoliški misijoni" oziroma slovenski lazaristi, ki smo list ves ta čas izdajali, se Vam ob zaključku izdajanja iz vsega srca zahvaljujemo, da ste list sprejeli, ga podpirali in prebirali, da ste se odzivali njegovim vabilom k delu in žrtvi za misijone, posebno za slovenske.
Naj Vam izrazimo še posebno toplo zahvalo radi tega, ker ste s svojo ljubeznijo do misijonskega lista hote ali nehote bistveno piipomogli, da se je naša slovenska lazaristovska skupnost prav radi dela za misijone ohranjevala in množila, saj so ..Katoliški misijoni" privabili mnogo poklicev vanjo.
Posebej se ..Katoliški misijoni" zahvaljujejo številnim dosmrtnim naročnikom, ki ste ob svojem času s plačilom takozvane dosmrtne naročnine omogočili življenje in delo Misijonskemu zavodu Baragovega misijonišča v Argentini, iz katerega je v izseljenstvu izšlo že deset duhovnikov-lazaristov, od teh vsaj trije na Madagaskarju, pa tudi pet laiških misijonarjev, ki so žrtvovali vsak po tri leta svoje mladosti v pomoč misijonom.
,,Katoliški misijoni** se poslavljajo od slovenskih misijbnarjev.
Slovenski misijonarji in misijonarke ste bili poglavitni vir vsebine našega misijonskega lista. 64 let ste polnili njegove strani s članki, pesmimi, pismi in slikami. Mnogi od zvestih misijonarjev-dopisnikov so že odšli v večnost in smrti „Katoliških misijonov" niso doživeli, drugi stojite zdaj duhovno navzoči ob njih smrtni postelji in ste priča njih zadnjemu zdihljaju. ..Katoliški misijoni" se Vam pred svojo smrtjo zahvaljujejo za vso ljubezen, s katero ste jih v pismih in molitvah, kdaj tudi ob osebnih srečanjih obdajali. Tisti, ki je zadnjih nad petdeset let užival to Vašo ljubezen, smatra, da je bila la zanj največja, odločilna milost in sreča njegovega življenja.
Hvala Vam za to!
,,Katoliški. misijoni" pred smrtjo izrekajo svojo oporoko.
Slovenski misijonarji, prva beseda Vam: Bodite zvesti svojemu novemu glasilu, kakor ste bili zvesti ..Katoliškim misijonom"! Zvestoba je lepa in lodovitna, če je obojestranska. Radi imejte ,,Misijonska obzorja", pripovedujte jim o veselem in težkem v Vašem misijonskem življenju, zaupajte jim svoje probleme, potrebe in stiske! Za tem listom glejte množico svojih misijonskih prijateljev, z njimi, z njih molitveno, moralno in gmotno oporo računajte; ne boste varani. ,,Misijonska obzorja" Vam bodo gotovo tudi zvesta. Iz njih Vam bo dihala ljubezen našega naroda do Vas in Vaših misijonov, ljubezen, ki bo izvirala iz ljubezni do Kristusa. Ta ljubezen bo dejavna, vedno pripravljena priskočiti Vam na pomoč.
Besedo tudi Vam, dragi naročniki ..Katoliških misijonov"! Novi misijonski list, ,,Misijonska obzorja", so nadaljevanje ,,Katoliških misijonov", so njih izboljšana, polepšana izdaja, Sprejmite jih! Naj Vam širijo misijonsko obzorje, naj Vam ogrevajo srca, da bo vedno močneje bilo- za nekristjane, naj Vam odpirajo roke, da bodo dajale iz bogatije nadnaravnih in naravnih dobrin tistim, ki jih potrebujejo, da zažive za Kristusa!
Domovinci, zamejci in izseljenci boste po ,,Misijonskih obzorjih" najlepše, po božje, med seboj povezani, ista požrtvovalna ljubezen do misijonov, posebno do slovenskih misijonarjev Vas bo bogatila, Vas bo delala rodovitne in krepke, Vas osrečevala- Kakor so bili ,,Katoliški misijoni" zadnjih skoraj 40 let močna vez med zamejstvom, izseljenstvom in misijonarji, tako naj bodo v prihodnje ,,Misijonska obzorja" še mogočnejša vez med vsemi dobrimi Slovenci v domovini, v zamejstvu, v izseljenstvu in po svetu.
,,Katoliški misijoni" se zahvaljujejo božji Previdnosti.
Pred več kot 40 leti so šli ..Katoliški misijoni" skupaj s tisoči Slovencev v begunstvo, da so se ohranili v življenju in še naprej v svobodi, čeprav na tujem, živeli in delal! za Kristusa Kralja, za slovenske misijonarje, za Cerkev v svetu. Hvala božji Previdnosti, da je na ta način list ohranjevala v njegovem poslanstvu! Po 40 letih življenja v izseljenstvu bi se morda mogli ,,Katoliški misijoni" vrniti v domovino, kjer je čas zacelil že to ali ono rano, nikakor pa ne še vseh, najbolj zevajočih še ne. V tem primeru bi se ,,Katoliški misijoni" pač morali v svojem pisanju prilagoditi dejstvu, da v domovini še ni polne svobode, da je le treba imeti ozir do vladajočega komunističnega režima, ki vero le prenaša. Te prilagoditve »Katoliški misijoni" morda ne bi prenesli. Zato se ne vrnejo v domovino, pač pa so veseli, da more tam živeti in delovati njih otrok, »Misijonska obzorja", čeprav v vse težjih razmerah.
Dosedanji naročniki »Katoliških misijonov" naj bi se vsi oklenili »Misijonskih obzorij" in jim bili zvesti kot so bili zvesti »Katoliškim
misijonom"!
Prav težke razmere, tako gospodarske in še bolj od strani režima, narekujejo vsem dosedanjim zamejskim in izseljenskim naročnikom »Katoliških misijonov", da se oklenejo »Misijonskih obzorij" in jim pomagajo obstati in Izpolnjevati svoje poslanstvo, tudi v današnjih razmerah. Zato umirajoči »Katoliški misijoni" izražajo vsem dosedanjim naročnikom vročo željo, da postanete naročniki novega slovenskega misijonskega lista in da ga podprete, kakor ste podpirali »Katoliške misijone".
Ker se v domovini od strani vodstva misijonske akcije še ni dokončno razjasnilo, na kak način bodo v novem letu izhajala »Misijonska obzorja", ali kot povsem samostojen list, ali naslonjen na »Družino", ali pošiljan oziroma oddajan le proti prostovoljnim prispevkom, ali pa proti naročnini, in drugo, zato žal v tej zadnji številki KM tega še ne moremo sporočiti. Ko bo pa vse jasno določeno, bomo vsem bivšim naročnikom »Katoliških misijonov" javili to na drug primeren način, da se boste vedeli ravnati. Naj zaključimo z geslom slovenske izseljenske misijonske akcije:
SVET KRISTUSU — KRISTUSA SVETU!
Poslavljajoči se »Katoliški misijoni" »Baragovega misijonišča".
VSEM DOSMRTNIM IN ŠE DRUGIM NAROČNIKOM ,,KATOLIŠKIH MISIJONOV11
Dragi dosmrtni naročniki!
Do Vas imamo umirajoči ,,KM“ prav posebno prošnjo. Čeprav ob prenehanju izhajanja ,,Katoliških misijonov" neha naša striktna obveznost do Vas, smo vendar upali, da Vam bodo ,,Misijonska obzorja" prihajale še naprej brez naročnine, kot nadaljevanje našega lista. Vendar Vas moramo zdaj prositi, da se ob spremenjenih okoliščinah na ,,Misijonska obzorja" naročite! Ko bo jasno, kako bo z naročnino in dostavljanjem lista, Vam bomo vse sporočili.
Kakor smo uverjeni, da ste naš list prejemali In brali kot svojo misijonsko duhovno hrano in da ste se ob njih katoliško krepili, tako Vam bodo gotovo tudi ,,Misijonska obzorja" bistveno pomagala k tej misijonski duhovnosti in h katoliškemu čutenju s Cerkvijo.
Naročnikom ,,KM‘‘ z zaostalo naročnino!
Ob koncu izhajanja lista se je naša uprava znašla v primanjkljaju in v težavah, kako izpolniti vse še ne izpolnjene obveznosti. Zato se obračamo na naročnike z še zaostalo naročnino s prošnjo, da ob prvi priliki izpolnite svojo dolžnost! Zelo Vam bomo hvaležni! Vplačila na naslov: Ladislav Lenček, Mons. J. Hladnik 4029, 1826 Remedios de Escalada, pcia. de Bs. Aires, Argentina.
Povečana zadnja številka.
Da smo mogli objaviti vse za to številko pripravljeno gradivo, smo njen obseg povečali za več strani. Naj bo to naše darilo zvestim misijonskim prijateljem!
MISIJONSKI DAROVI
V SKLAD ZA VSE MISIJONARJE
Argentina: Franci Markež, 90 dol. USA; N. N., Tablada, 100 avstvalov; Starič G., 30; Alojzij Šonc, 15; duhovnik Alhin Avguštin, 100 avstr. + 20 dol. USA; N. N., Mar de Ajo, 100 LTSA dol.; .Anton Schvvambergev, 50 avstralov. Prodaja Zaletelovih božičnih razglednic: 05 avstralov.
Avstralija, v avstr, dolarjih: Po s. Silvestri, za lačne v Bangladešu, N. N., 200; Marija Radin, za potrebne v misijonih, 200; Marija Zai, za najpotrebnejše, 20.
ZDA: Anka Šega, 50 dolarjev.
Primorska, v lirah: Dr. Kazimir Humar 1,000.000 + 2,500.000 iz darov v Gorici; Razni po Dori Kosovel pri Marijini družbi na Via Risorta 3: nabirka in srečelov ob misijonski nedelji, 1,064.000; razni, nabirka 547.000; Julka Strancar. 50.000; Vršič in šekli, 20.000; Coccani Ana, 20.000; Kert Ana, 150.000; Foški Ivanka, 50.000; Lipovec Pina, 50.000; Felicita Vodopivec, 50.000; namesto cvetja na grob prijatelja Frančeka Nadrah, Šajn E. in M., 20.000; v spomin pokojne družine Šajn in p. Majdiča, Šajn E. in M., 280.000. — Za lačne: Kristina. Liuzzi in Ivanka Ok., 80.000; Makor Lojzka, 30.000; Gregorčič Lojzka, 100.000; Furlan in FoBki, 60.000; Perat A. in Žgur Fa., 40.000; Pelli A. in Verh P., 25.000; Žerjal Emilija, 37.000.
ZA POSAMEZNE MISIJONARJE
Za Slabetov avto, Ani Krajnik, 30 avstr.; za s. Anico Miklavčič, Verh Pepcai, Trst, 100.000 Lir; za isto, Coceani Ana 39.400 Lir; za cerkev sv. Jožefa v Vangaindrano, družina Marolt, 100 avstr.
Malgaški asado v Slovenski vasi v Argentini, 1.500 avstr., za vse „Malgaše“. ZA MISIJONE
Vera Holozan, Argentina, 10 avstr.
V TISK. SKLAD KM
Ivana Košir, ZDA, 10 dol.; Franc Šveb, Avstralija, 30 avstr, dolarjev; Alojzij Šonc, Argentina, 10; Vera Holozan, istotam, 10 avstralov.
VSEM ZA VSE TISOČKRAT BOG PLAČAJ!
"KATOLIŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih druib, slovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga “Baragovo misijonišče". Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: El Cabezuelo (ex Loubel) 4029, 1826 Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska "Editorial Baraga del Cenlro Misional Baraga", Coldn 2544, 1826 Remedios de Escalada, Bs. As. Naročnina v letu 1987 in vse za nazaj: 20 USA dolarjev oziroma odgovarjajoče v drugih valutah (v Kanadi 30 kanads. dolarjev). Letalsko 10 dolarjev večl V Argentini 20 avstralov
PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Baragovo misijonišče, El Cabezuelo 4029, 1826 Remedios de Escalada, Prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires. — Pisarna Sloge, Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia.
ZDA: Rev. Charles A. Wolbang CM, 131 Bircrmount Road, SCARBOROUGH, Ont., Canada MIN 3J7 — Mr. Rudi Knez, 17826 Brion Ave., Cleveland, O. 4419 — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, Chicago, lil. 60608 U.S.A.
Kanada: Župnija Marije Pomagaj: rev. Ivan Jan C.M., 61 1 Manning Ave., Toronto 4, Ont.: župnija Marije Brezmadežne: 739 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3V7; Za Montreal in Ouebec: rev. Letonja C.M., 3470 Boul. Saint-Joseph, Montreal, Que. H1 X 1 W6.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario, 7, 34170 Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, 34133 Trst, Via Risorta 3.
Francija: s. Rozalija Šmalc, Rue du Bac 140, Pariš 75340, Cedex 07.
Avstrija: B. B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt A-9020.
Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford, Gran Bretana.
Avstralija: Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101.
Na misijonu o. Lovra Tomazina S.J. se takole zbirajo množice črnih zambijskih vernikov h Fatimski Mariji, kateri naš rojak želi zgraditi romarsko svetišče zraven Doma duhovnih vaj pri Lusaki.
Direclor responsable, Lenček Ladislav Registro de Prop. Int. Nf 231147 Domicili® legal, El Cabezuelo 4029, 1126 Remedios de Escalada (B)
Correo Argentino , Lanus (B)	FRANOUEO PAGADO
	Concesidn N9 3143
	TARIFA REDUCIDA
3	Concesidn N’ 5612
V'