PRIMORSKI DNEVNIK riTZT- - Cena 80 lir Leto XXVH. Št. 58 (7846) TRST, sreda, 10. marca 1971 VZNEMIRJENOST V IZRAELU PO PREKINITVI PREMIRJA Golda Meir: Izrael se ne bo nikoli vrnil na mejo izpred vojne leta 1967 06 Sueškem prekopu je še vedno vse mirno - Grozilne izjave izraelskih voditeljev TEL AVIV, 9. — Predsednica izraelske vlade Golda Medr je Jjtes izjavila skupini poslancev izraelske laburistične stranke, J je Izrael pripravljen umakniti se «na gotove meje, priznane 5jPretjete nikoli pa se ne bo umaknil na meje izpred šest-“tevne vojne«. Nato je poudarila: «To je in ostane stališče falske vlade. Potrebno je, da je to vsem popolnoma jasno, J* se izognemo kateremu koli nesporazumu. Izjava, ki jo je j®* Preteklo nedeljo zunanji minister Aba Eban v tem pogledu Ustavlja dogovorjen odgovor glavnemu tajniku Združenih ^odov U Tantu. Predsednik El Sadat je dejansko zavrnil Tantov poziv in njegove izja-? Pomenijo oboroženo grožnjo«. S?® Meir je zaključila: «Vlada dobro ve, da je Rogersov za Izrael danes nespre-f®Wv, kot je bil nesprejemljiv 1969». J2jave izraelske predsednice J®te so izraz politične napela vlada v Izraelu po rajskem govoru egiptovskega Slednika El Sadata, ki je jteil podaljšanje premirja. Hkra-" P?, kot so že včeraj ugotovili “stični in diplomatski opazoval-v Kairu, ima Egipt sedaj v i Ph rokah diplomatsko pobudo, i roKan aipiomaisKu puuuuu, J* Je pozitivno odgovoril na Jar-jg0v predlog in izjavil, da je "javljen skleniti mirovno po-r*ho z Izraelom, pod pogojem, se ta umakne z vseh zasedenih JShskih področij v vojni leta ?} To stališče je dejansko podprl J® Predsednik ZDA Nixon, ki je j?val Izraelce na umik z vseh Jedenih področij in omenil mož-samo nekaterih «manjših mej-P°pravkov». bolj pa je presenetila Izrael-? pdločitev, da bo egiptovska vla-naprej nadaljevala s polit: č-in diplomatskimi napori za do-J*0 miru na Bližnjem vzhodu in bo Egipt prvi začel streljati Sueškem prekopu. Po dveh dneh ranitve premirja, ko na Sueškem •OKopu jg nj počil niti en strel, Snovalci v Tel Avivu ugotavljajo E^opišnjo napetost v izraelskih po-j?Cnih krogih. Pri tem poudarjajo, ? samo dejstvo, da Egipčani lah-, v, katerem koli trenutku začnejo v Vojaškimi operacijami, povzroča ‘«1 Avivu vznemirjene. To vzne-ir^n.ie tolmačijo zlasU časnikarji JSJ^kih listov v svojih člankih s ji”6 fronte*. Nekateri sicer pišejo, k. .Se egiptovska vojska onstran. r*koPa obnaša, kot da ne obsta-čj*ena nevarnost. Egiptovski vo-S| .se sprehajajo ob obrežju brez in orožja. Hkrati pa so ugotovili, da so Egipčani ganili nekatere opazovalne stol-itra prekopa in opazujejo J?Hske položaie iz varnih zaklo-|J.‘. Vse to. pravijo izraelski časni-spada v El Sadatovo «živčno L«raelski Ust «Yedtot Aharonoth*. zunanjega ministra Aba ki je nedavno izjavil, da K9®' ne bo sprožil prvega strela, k Mnenju lista je to stališče ena-[jjL °hl.jnbi egiptovskemu predsed-C’ da lahko mimo nadal.iu.je s v1® iRro. D,. ~raelu vlada sedaj splošna pri-ja vijenost in se vrstijo grozilne iz-sm®’, ki so v skladu z izjavo pred-vlade. Tudi obrambni miniti Moše Dajan .je danes v parla-Ponovno potrdil, »da je za hbolje imeti v rokah Sharm Ui^^k. kot pa mir brez te straža?6 točke ob vhodu v Akabski kQVl- Podpredsednik vlade Allon šanja na Bližnjem vzhodu in predlaga trem zahodnim velesilam, naj posredujejo pri Izraelu, da sprejme Jarringove predloge za rešitev krize. Kot je znano, predstavniki štirih velesil pri Združenih narodih niso prišli do nobenega sporazuma gLde teh predlogov, marveč je moral glavni tajnik OZN U Tant osebno poslati Izraelu predlog v smislu sovjetskega stališča. V Washingtonu pa je Nixon danes sprejel izraelskega predsednika Zalmana Shazara. ki je na zasebnem potovanju po Združenih naro-i, kjer zbira podporo za svojo državo. Na razgovoru sta obravnavala tudi krizo na Bližnjem vzhodu. Kot je izjavil Nixonav glasnik Zie-gler, je Nixon potrdil izraelskemu predsedniku izjave, ki jih je dal včeraj neki ameriški tiskovni agenciji, in sicer, da še vedno upa na formalno obnovitev premirja na Bližnjemu vzhodu. Hkrati je Nixon dejal, da se tako ZDA kot Sovjetska zveza prizadevata preprečiti obnovitev vojnega spopada med Egiptom in Izraelom. Napovedana nova pobuda ZDA za mir na Bi. vzhodu WASHINGTON, 9. — Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je danes izjavil, da ZDA «nestrpno sledijo Jarringovi misiji na Bližnjem vzhodu in bodo storile vse kar morejo, da se uredi nevaren spopad med Arabci in Izraelci«. Poudaril je, da ne mara povedati podrobnosti o tej novi ameriški pobudi. Dejal pa je, da ZDA menijo, da ureditev tega vprašanja ni stvar štirih velesil, marveč prizadetih strank pod okriljem Združenih narodov. Včeraj pa je predstavnik zunanjega ministrstva Mc Closkey poudaril. da ZDA popolnoma podpirajo zadnje U Tantovo poročilo, v katerem roti prizadete stranke naj podaljšajo prekinitev ognja in poziva Izrael, naj ugodno odgovori na zahteve posredovalca Jarrimga umiku čet iz zasedenega egiptovskega ozemlja. iiiiiiiiiiiiumiuimiiiiiHiiiiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiituiiiumnmiiimuiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiit POSLANEC A. ŠKERK PRI COLOMBU Po treh mesecih moramo še čakati? Zahteval je odgovor na pismo predstavnikov vseh Slovencev v Italiji RIM, 9. — Tržaški poslanec | takoj potem, ko bo prejel po-Albin Škerk je imel danes v ročdlo podtajnika, sprejel slo- paiačd Montecatorio razgovor s predsednikom vlade Emi-liom Colombotn, katerega je vprašal za pojasnila glede poslanice, ki jo je podpisalo 26 predstavnikov slovenske nacionalne skupnosti in ki vsebuje med drugim zahtevo po sestanku med ministrskim predsednikom in delegacijo slovenske manjšine. Predsednik Colombo je poslancu odgovoril, da se spominja pobude, zaprosil pa je Skerka, naj še nekoliko počaka. Pojasnil je namreč, da je naročil podtajniku Antomiozzi-ju, naj prouči probleme, ki jih vsebuje dokument, da pa ni ta še zaključil svoje naloge. Colombo je zagotovil, da bo Antoniozzdju priporočal, naj to čdmpreje opravi ter da bo venske predstavnike. RIM, 9. — Tržaški poslanec Albin Škcrk je skupaj s poslancema Bainijem in Lizzerom naslovil na ministrstvo za notranje zadeve za šolstvo in za zunanje zadeve vprašanje v zvezi z delovanjem agentov grških polkovnikov proti grškim študentom, ki študirajo v Italiji in tudi v Trstu. Številni antifašistični študentje tržaške univerze dobivajo že dalj časa grozilna pisma odkrito fašističnega značaja, ki jih verjetno navdihuje grški konzulat v Trstu sporazum no z zastopnikom krajevne grške pravoslavne cerkve. Posl. Škerk spašuje, katere ukrepe nameravajo ministrstva sprožiti, da bi ugotovila Štirje egiptovski ministri v Moskvi MOSKVA, 9. Agencija TASS je danes sporočila, da je prispela v Moskvo egiptovska delegacija na visoki ravni, kjer se bo zadržala deset dni in se razgovarjala z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Delegacijo vodi podpredsednik vlade Sidki. V njej so tudi minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Marzaban, minister za načrtovanje Gabalah in minister za energetiko El Said. Colombo in Moro obiščeta Bonn RIM, 9. — Predsednik vlade Colombo bo skupaj z zunanjim ministrom Morom 2. in 3. aprila uradno obiskal Bonn na povabilo za-hodnonemškega zveznega kanclerja Willyja Brandta. Obisk somatskega zunanjega ministra RIM, 9. — Na povabilo zunanjega ministra Alda Mora bo jutri dospel na uradni obisk v Rim zunanji minister Republike Somalije Omar Arteh Galib. Galib vrača obisk, ki ga je Moro opravil v Mo-gadišu julija lani. Somalskega ministra, ki bo imel jutri in pojutrišnjem dva razgovora s svojim italijanskim kolegom, bosta sprejela tudi predsednik vlade Colombo in predsednik republike Saragat. Galib bo ostal v Italiji do 15. marca ter bo zasebno obiskal nekatere industrijske centre v Turinu, Milanu in Brescii. V nedeljo bo minister prisostvoval odprtju veronskega velesejma. Italijanska delegacija obišče Libijo RIM, 9. — Včeraj je odpotovala Rima v Tripolis italijanska delegacija, ki se bo na povabilo libijske vlade razgovarjala z libijskimi voditelji o številnih vprašAnjih, ki zadevajo odnose med Italijo in Libijo. V delegaciji so poslanci Luz-zatto (PSIUP), Pajetta (KPI) in De Pascalis (PSI) ter senator Simone. Gatto (neodvisna levica). Kriza v Pakistanu KARAČI, 9. — Pakistanski predsednik Jahja Kan bo v kratkem, kot so danes uradno sporočili v Ki račiju, obiskal Vzhodni Pakistan, kjer je prišlo pretekli teden do krvavih incidentov. Datum in namen obiska nista bila še sporočena. Pričakuje se, da se bo Jahja Kan sestal z vzhodnopakistanskim voditeljem Mujiburom Rahmanom, ki vodi odločni boj za avtonomijo Vzhodnega Pakistana. Številne angleške in nemške družine so začele medtem zapuščati Vzhodni Pakistan, kjer pa se položaj postopno normalizira. PARIZ, 9. — Francoski predsednik Georges Pompidou bo od Eno izmed številnih ameriško-saj gonskih oporišč na področju Ke Sana v severnem delu Južnega Vietnama, kjer Je izhodiščna baza vojaške operacije v Laosu Saragat sprejel Fanfanija RIM, 9. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na Kvi-rinalu predsednika senata Fanfanija, ki mu je izročil besedilo novega pravilnika senata. ....„..milim..m.....................i.mm............................i.. PO ČUENLflJEVEM OBISKU V SEVERNEM VIETNAMU Ameriška vlada ne verjame v možnost intervencije LE Kitajske v Indokini Glasnik zunanjega ministrstva ZDA ponovno poudaril, da operacija v Laosu ne pomeni grožnje Pekingu - Hanojski tisk o obisku kitajskega ministrskega predsednika VVASHINGTON, 9. — Nixonova Vlada pazljivo proučuje vesti o štiridnevnem obisku kitajskega ministrskega predsednika čuenlaja v Hanoju ter vsebino izjav, ki jih je dal ob tej priliki pekinški voditelj. Iz Washingtona pa doslej še m uradnih reakcij. Glasnik zunanjega ministrstva je dejal, da ne more ((izjaviti nikakršnega zaključka« o pomenu obiska ter dodal, da ne razpolaga z vestmi, po katerih naj bi LR Kitajska zbirala čete ob meji z Laosom. Glasnik je še posebej poudaril nedavno izjavo predsednika Nixona, po kateri operacija v Laosu «ne pomeni grožnje na Ljudsko republiko Kitajsko«, zadržanju Kitajske glede ^enlajevem obisku v Hanoju ter in zatrla to protizakonito fašistič-124. do 27. maja uradno obiskal no dejavnost. ‘Belgijo. krize na azijskem jugovzhodu je Nixon razpravljal danes na dnevnem sestanku v Beli hiši z nekaterimi visokimi predstavniki republikanske stranke. Po srečanju je voditelj republikanske skupine v senatu Hugh Scott dejal, da »predsednik in njegovi svetovalci ne vidijo nobenih znakov kitajske reakcije na sajgon-ski poseg v Laosu*. Agencija »Nova Kitajska* pa objavlja danes podrobna poročila o Letos ustanovitev enotnega sindikata kovinarskih delavcev Vodstvo PSI bo predlagalo centralnemu komiteju De Martina za predsednika stranke nJ6, včeraj govoril o »izredno za-1, v|h načrtih*, ki jih ima Izrael . Drimer ponovnega vojnega spovej?; ®‘vši načelnik izraelske ob-hTT^alne službe general Herzog K*; dejal, da v zadnjih mesecih foj?* ni držal križem rok in pouka?; da bo lahko to odkrito do-O. če bo prišlo do obnovitve Trosti. brvidf. te ostre in grozilne izjave, fthJr.pni opazovalci v Tel Avivu ‘jo kot znak precejšnjega kc. ki vlada v Izraelu, ker precej osamljen. Za- izraelskega stališča v zad-telii A .urah -te danes tolmačil tudi ,ni komentator izraelskega ra-'J0 je poudaril, da medtem ko Klanji minister Aba Eban po egiptovskega predsednika iz-ij,.' da se Izrael še vedno čuti vejva, na resolucijo varnostnega DiC9 °d 10. junija 1967 (ko je sto-totk^veitavo prekinitev ognja za čas na obeh straneh), liJS^tejave predsednice in pod-IfcJr^dnika vlade pa dajejo od lw razumeti, a Izrael teh obvez-it S .»e bo spoštoval. To pomeni, ZačfTi 'la' komentator, »da bo Izrael W 1 vojaškimi operacijami*. Pri 'la l?8 ^ tudi razumljivo, ugotav-t>^mentator, 53 ^ Izrael sedaj 1( v ten držati svoje oborožene si-bort-^anju pripravljenosti na vsem vzdolž prekopa in na vsem Cepkem polotoku z vsemi posledi-HJL’ ki .jih to stanje povzroča, to , ntator je zaključil, da bd za-sovražnih dejavnosti vzdolž »ato^Ka prekopa pomenil tudi ko-1a-tenj Pri veleposlaniku Jar- t^^dnik francoske republike fazij, rC(*ln fred dnevi poslal tudi-^ */*!i in Heathu. Poslanica vsebu *k“$6e Sovjetske zveze do vpra RIM, 9. — Danes se je zaključilo večdnevno zasedanje kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UJL, na katerem se je dejansko začelo obdobje ustanovitve enotnega sindikata kovinarjev. Na osnovi dosedanjih govorov in stališč, ki so bila sprejeta na zasedanju, bodo imeli kovinarji že pred koncem letošnjega leta svoj enotni sindikat. V prihodnjih mesecih bodo določili datum ustanovnega kongresa novega sindikata. Ob zaključku zasedanja je tajnik kovinarjev CISL izjavil, da enotnost ni nekaj površnega, marveč izhaja iz odgovornih zaključkov in dolgega postopka ter razprav med delavci v tovarnah. Na zasedanju so z veliko večino glasov odobrili zaključno resolucijo o vprašanjih delavskih bojev v tovarnah, bojev za socialne reforme in prizadevanj za dosego enotnosti vseh sindikatov. Resolucija poudarja med drugim, da je treba nadaljevati z boji proti napadom delodajalcev, v okviru napredne politike v tovarnah in družbi. Glavni tajnik CGIL Lama je na zasedanju kovinarskih delavcev poudaril, da sindikati ne bodo več potrpežljivo čakali na reforme. Lama je dejal, da se je glede tega vprašanja ustvaril nevzdržen položaj in dodal, da bodo sindikati začeli z odločnim bojem, če vlada ne bo v prihodnjih dneh spoštovala svojih obveznosti. Ne daneAnjl seji osrednjega vodstva PSI ao razpravljali o sklicanju cen tratnega komiteja, ki bo začel zasedati Jutri popoldne. Centralni komite bo izvolil predsednika stranke, razpravljal o politiki reform na osnovi poročila člana Landodflja, ki odgovarja za gospodarska vprašanja, ter določil postopek prihodnjega vsedržavnega predsednika stranke podpredsednika vlade poslanca De Martina. V Rimu so se danes sestali na sedežu KPI federalni in deželni tajniki stranke z Juga, ki so obravnavali gospodarski ln socialni položaj na jugu države. Predsednik vlade Colombo se je danes sestal ločeno z zakladnim ministrom Ferrari - Aggradijem in glavnim državnim računovodjem Stammatijem. Nato se je Colombo razgovarjal z ministrom za proračun Giolittijem. Končno je predsednik vlade sprejel zunanjega ministra Mora, ki mu je poročal o nedavnem obisku v Izraelu. Pozno popoldne se je Colombo udeležil sestanka, na katerem sta bila tudi zakladni minister Ferrari - Aggradi in minister za delo Donat - Cattin. Obravnavali so vprašanja uslužbencev poldržavnih ustanov. Na pravosodnem ministrstvu Je dosedanji minister Reale, ki je nedavno podal ostavko, izročil posle predsedniku vlade Colombu, ki je začasno sprejel tudi pravosodno mi nistrstvo. Ob tej priložnosti je Reale predstavil Colombu ministrske podtajnike in visoke funkcionarje ministrstva. V senatu se je danes nadaljevala razprava o davčni reformi. Senatorji so proučili in z večino glasov odobrili člen 9, ki določa nekatere davčne olajšave. Med drugim zakon določa, da bodo zmanjšali davek na dediščino, kakor tudi na darovano imovino in na zapuščine raznim javnokoristnim ustanovam. Tudi dediči delavcev umrlih na delu ne bodo plačali davka na dediščino. Socialistični poslanci Ballardini, Bertolli, Guerrini, Salvatore, Della Briotta, Musotto, Baldini Guerra, Zasedanje ministrskega sveta EGS za poljedelstvo BRUSELJ, 9. — Ministrski svet za poljedelstvo Evropske gospodarske skupnosti je nadaljeval danes preučevanje novih predlogov komisijo Malfaitti za skupno poljedelsko politiko. Ministrski svet je ob za. ključku zasedanja pooblastil odbor stalnih predstavnikov ter posebno komisijo za poljedeljstvo, da nadaljujejo s proučevanjem problemov, ki zadevajo nove predloge. daje velik poudarek izjavam, ki jih je kitajski ministrski predsednik dal na nekem slavnostnem kosilu v severnovietnamskem glavnem mestu. «Razširitev vojne v Indokini s strani Američanov — je dejal med drugim čuenlaj — pomeni resno grožnjo za LR Kitajsko, Nixo-nova vlada pa nosi vso odgovornost za posledice, ki bi utegnile iz tega nastati*. «Sedemsto milijonov Kitajcev — je nadaljeval — daje mogočno podporo vietnamskemu ljudstvu, njihovo ozemlje pa je zanj varno zaledje. Kitajsko ljudstvo bo vedno in brez pridržkov na strani vietnamskega ljudstva in drugih ljudstev Indokine ter bo nudilo vso potrebno podporo in pomoč njihovemu boju proti ameriški agresiji* ■ Tudi glasilo severnovietnamske delavske partije »Nan Dan* posveča obisku veliko pozornost ter uvodnem članku trdi, da se bo »vloga LR Kitajske v Indokini večala sorazmerno z okrepitvijo vojne s strani ZDA*. «Čim bolj bodo ameriški imperialisti krepili svojo napadalno vojno — piše list — tem bolj bodo komunistična partija, vlada in ljudstvo LR Kitajske večali svojo podporo na vseh področjih do končne zmage*. list STRASSBURG, 9. — Zahodno- poudarja veliko vojaško moč, nemški socialdemokrat Walter Beh- j katero razpolaga Peking (izrecno rendt je bil danes izvoljen za navaja jedrske bombe) ter dodaja, predsednika evropskega parlamen- da je »vietnamsko ljudstvo ponos- ta na mesto Italijana Maria Scel-1 no na takega zaveznika*. Tudi »Nan ba, ki je to funkcijo izvrševal dve Dan* podčrtuje, da pomeni razteg-leti. Izvolili so tudi osem podpred- , nitev vojne na vso Indokino »res sednikov, med katerimi sta dva i no grožnjo* za LR Kitajsko, ki se Italijana: posl. Corona (PSD iniže temu primerno pripravlja, posl. Bersani (KD). I Zelo majhen poudarek pa so dali Dokumenti, ki Jih bosta oba organizma Izdelala, bodo služili nato kot podlaga za razpravo na mini-strstai ra/vmi, ki bo 22., 23. in 24. marca. obisku v Sovjetski zvezi, kjer je agencija TASS objavila samo šest vrstic dolgo vest. Z indokitajskih bojišč še vedno prihajajo nasprotujoče si vesti: Patet Lao je danes potrdil, da je vas Čepone trdno v rokah partizanskih sil ter da se po vseh cestah tega področja promet odvija redno. Sajgonski vojaški glasniki pa so še danes sporočili, da invazijske sile utrjujejo svoje položaje na področju Čeponeja v pričakovanju partizanske protiofenzive. Prav na področju okrog Čeponeja je ameriško letalstvo kar trikrat zaporedoma po pomoti bombardiralo položaje sajgonskih zaveznikov. Pri prvem napadu, o katerem smo že poročali včeraj, je bilo osemintrideset Sajgoncev ranjenih. Samo nekaj ur pozneje so letala in helikopterji ZDA obstreljevali sajgon- sko postojanko kakih 13 kilometrov južno od Čeponeja ter ubili osem vojakov in jih ranili 18. Do tretjega incidenta je prišlo blizu Lao Baa, kjer je ameriško letalo izstrelilo bombo na sajgonsko utrdbo. En vojak-je bil pri tem ubit, enajst pa ranjenih. Župančič sprejel Laborja BEOGRAD, 9. — Glavni tajnik zvezne konference SZDL Jugoslavije Beno Župančič je sprejel danes Livia Labora, voditelja političnega gibanja delavcev Italije MPL, ki je na vabilo socialistične zveze prispel v Jugoslavijo. Ob tej priložnosti sta Župančič in Labor razpravljala o vrsti mednarodnih vprašanj in o notranjem razvoju dveh sosednih držav. aiiiiiiiiiiiHiiiiiHmiiimiiiiiiittiiiiiiiiiiHimummuniiiiimiiiiiitiiitiiiiimiiiiimiitimiiimiMtntiiiHiMiin V JUGOSLOVANSKI ZVEZNI SKUPŠČINI Nadaljevanje razprave o ustavnih spremembah (Od našega dopisnika) I Seja odbora za proračun sveta BEOGRAD, 9. — V zvezni skup- narodov je imela neobičajen zače-ščini se je dane« nadaljevala raz- tek. Bila je namreč dvakrat odlo-prava o predloženih ustavnih spre-1 ž®na, najprej zato, ker ni bUo kvo- membah. člani treh odborov sveta narodov so na plenumu sprejeli ustavne spremembe, toda so istočasno dali več predlogov za izboljšanje formulacij. Današnja seja odborov je bila v stvari priprava za zasedanje sveta narodov, ki bo konec tega meseca sprejel dokončno besedilo osnutka ustavnih sprememb. Zatem pa bo predlog ustavne spremembe dan na javno razpravo. ....................................................................1,1,1.miimiiimiiiniiiiiiiimmiiiiiiinmiiiiiniiii»i'imi‘n>M»n SREČANJE MED PREDSTAVNIKI ŠTIRIH VELESIL V ZAHODNEM BERLINU 16. štiristranskisestanek o berlinskem vprašanju km^resa stranke. Kongres bo pri-' Dino Moro, Tocco in Achilli so hodnJega oktobre. : predložili v poslanski zbornici re Kot se Je zvedelo, bo osrednje sol učijo, v kateri zahtevajo zače- BONN, 9. — Francoski, britanski in ameriški veleposlanik v Bonnu ter sovjetski veleposlanik v vzhodnem Berlinu so se danes sestali v palači bivšega zavezniškega poveljstva v zahodnem delu Berlina, kjer so se tri ure razgovarjali o različnih aspektih vprašanja bivše nemške prestolnice. Današnje je bilo že šestnajsto tovrstno srečanje ter se je kot vsa prejšnja zaključilo brez objave u-radnih sporočil. Edino uradno vest o tem objavlja vzhodnonemška tiskovna agencija ADN, ki pravi, da so »v stvarnem vzdušju nadaljevali proučevanje vprašanj na dnevnem redu*. Agencijsko sporočilo napoveduje, da bo prihodnje srečanje 25. marca ter da se bodo madtem nadaljevala posvetovanja na ravni izvedencev. Vsekakor pa je znano, da so se- vodstvo na ‘utrlšnjem zasedanju tek pog janj z Vatikanom za spre danji stiki posvečeni proučevanju centralnega komiteja predlagalo za meinbo konkordata. I dokumenta, ki so ga trije zahodni, nito. zavezniki predložili sovjetskemu predstavniku na zadnjem štiristran-skem sestanku, ki je bil 8. februarja. Dokument ne vsebuje bistveno novih predlogov, pač pa samo razlaga stališča treh velesil o berlinskem vprašanju. Ključni problem v teh razgovorih ostaja vprašanje zahodnonemške »prisotnosti* v zahodnem delu mesta: za Sovjetsko zvezo je zahodni Berlin avtonomna politična enota, nad katero nima Bonn nobene pravice. Zvezna vlada pa trdi, da je zahodni Berlin sestavni del njenega teritorija. Dokument, ki so ga predložili zahodni zavezniki, naj bi o tej točki predlagal kompromisno rešitev: zvezna vlada naj bi omejila svojo »prisotnost* v Berlinu (ki se izraža predvsem s sejami Bunde-staga in drugimi političnimi sestanki in manifestacijami), v zameno za jamstva o svobodi prometa med ozemljem ZRN in bivšo prestol Tu se postavljajo tudi delikat-1 glede berlinskega vprašanja. Za na vprašanja pristojnosti: SZ trdi, da je za vprašanje prometa pristojna vzhodnonemška vlada, kot izhaja iz sporazuma iz leta 1955, zahodne države pa vztrajajo, da je to v pristojnosti velesil. Te bi lahko delegirale bodisi bonsko vlado kot zahodnoberlinski senat, da bi se pogajala o nekaterih vprašanjih. S tem stališčem se vsaj delno strinja tudi sovjetska stran: obstaja torej soglasje o tem, da naj bi štiri velesile pooblastile bonsko vlado in zahodnoberlinski senat na e-ni strani ter vzhodnonemško vlado na drugi, da bi z neposrednimi pogajanji rešila najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo bivšo nemško prestolnico. Ni pa soglasja, kakšno naj bo to pooblastilo: sovjetska stran pritiska, da bi bilo to pooblastilo čim širše, kar bi v bistvu potrjevalo vzhodno tezo o pristojnosti vlade Nemške demokratične republike hodne velesile pa bi želele postaviti temu pooblastilu čim več omeji tev, tako da bi potrdili pristojnost štirih velesil. Stališča na štiristranskih razgovorih niso torej tako oddaljena, da bi jih ne bilo mogoče uskladiti in najti primeren sporazum. Pri tem pa je treba upoštevati, da so države zahodnega bloka napravile iz Berlina nekak preizkusni kamen za pomiritev v Evropi, od katerega so odvisna mnoga druga vprašanja ter v prvi vrsti problem sklicanja vseevropske konference o varnosti. Zaradi tega ima na te razgovore močan vpliv splošno politično o-zračje med obema blokoma, ki pa v tem trenutku ni najbolj ugodno Med zahodnimi velesilami je tudi močno občutiti težnjo, da bi zavlačevali pogajanja v pričakovanju rezultatov 24. kongresa komunistične partije Sovjetske zveze, ki se bo začel v Moskvi 30. marca. ruma, zatem pa, ker poslanci niso hoteli pričeti z razpravo brez u-streznih pojasnil zastopnika ustavne oziroma koordinacijske komisije. Seja odbora se je pričela Sel* po polurnem odmoru, ko je na sejo prispel zastopnik ustavne komisije. V odboru sveta narodov za ctruž-beno-politlčne odnose se je razprava vrtela v glavnem okrog tolmačenja pristojnosti republik ln pokrajin oziroma federacije o odločanju o najvažnejših gospodarskih oziroma zakonodajnih vprašanjih. Različna mišljenja so prišla do izraza tudi v odboru za notranjo politiko o posameznih funkcijah federacije. Nekateri člani odbora so bili mišljenja, da bi v bodoči pristojnosti zveze ne smelo biti več določanje enotnega sodnega postopka, češ da bi to onemogočalo, da bi pri sodiščih prišlo do izraza razne regionalne posebnosti. Drugi so bili nasprotno mišljenja, da enotni sodni postopek je neobho-den, češ da je to potrebno, da bi vsi občani pred sodiščem v deželi Imeli enake pravice pred sodnimi organi. Ta mišljenja, izražena na današnjih rejah, bodo sporočena komisiji, ki bo pripravila dokončni predlog ustavnih sprememb. B. B. BILBAO, 9. — španska policija je v zadnjih dneh aretirala v pokrajini okrog Bilbaa triindvajset oseb, ki jih obtožujejo, da so člani delavskih komisij ali Španske komunistične partije. Vest daje »El Correo Espanol*, ki poroča, da ao agenti zaplenili tudi pisalne stroje, propagandni material ter vsote denarja za skupno en milijon lir. URADNI OBISK PREDSEDNIKA POKRAJINSKE UPRAVE DR. ZANETTIJA V SLOVENIJI V razgovorih poudarjena obojestranska volja po nadaljnjem utrjevanju medsebojnih odnosov Dr. Zanettija in ilane tržaške delegacije je najprej sprejel predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Košak, nato pa predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič - Tiskovno poročilo o razgovorih govori tudi o pomenu in vlogi obeh narodnih manjšin pri nadaljnjem napredku sodelovanja in prijateljstva med obema državama - Razgovor o konkretnih obmejnih vprašanjih Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič je včeraj sprejel predsednika tržaške pokrajinske uprave dr. Micheleja Zanettija, ki se mudi v Sloveniji na u-radnem obisku. V Ljubljano je prispel v prvih jutranjih urah, kjer ga je sprejel na vljudnostnem o-bisku predsednik mestne skupščine nakar se je delegacija, v kateri so še podpredsednik tržaške pokrajine prof. Mario Foschi in generalni tajnik pokrajinske uprave dr. Al-fredo Moresi, dalj časa zadržala v razgovoru s predstavniki slovenskega izvršnega sveta. Na lastno željo je Zanetti obiskal tudi ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika, medtem ko so se razgovori s predstavniki slovenske vlade nadaljevali v popoldanskih urah in med večerjo na Bledu. Danes si bo Zanetti ogledal kranjsko tovarno gumijastih izdelkov »Sava*, iz Kranja se bo vrnil v Ljubljano, kjer bo gost rektorja tamkajšnje univerze. Opoldne se bo delegacija tržaške pokrajine srečala s predsednikom republiške konference SZDL Slovenije Janezom Vipotnikom. Po razgovorih je sekretariat za informacije pri IS SRS izdal tiskovno sporočilo. V njem je med drugim rečeno: Italijanska delegacija je bila najprej na vljudnostnem o-bisku pri predsedniku skupščine mesta Ljubljane inž. Mihi Košaku, nato pa je goste iz Trsta sprejel predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. Na uradnih pogovorih delegacij tržaške pokrajine in izvršnega sveta SRS sta s strani izvršnega sveta sodelovala člana IS Jožko Štrukelj in Bojan Lubej ter republiški podsekretar Ljuban Jakše. Pri šotna sta bila italijanski generalni konzul v Kopru Messina in jugoslovanski generalni konzul v Trstu I Trampuž. Na začetku uradnih pogovorov je predsednik Stane Kavčič zaželel gostom iz tržaške pokrajine prisrčno dobrodošlico. «V vašem obisku vidimo manifestacijo naših skupnih prizadevanj, da razvijamo najprej naše skupno življenje v skupnem prostoru*, je rekel Stane Kavčič in poudaril, da je sodelovanje prebivalstva naših obmejnih krajev močan in velik politični kapital, ki ga želimo še povečati in učvrstiti v interesu naših narodov in naših narodnih manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, na podlagi njihovega svobodnega in demokratičnega razvoja do polno dosežene kulturne stopnje. Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti je v svojem govoru poudaril, da je to p "vi obisk na taki ravni med Trstom in republiko Slovenijo in da je ponvmben predvsem zaradi mednarodnega trenutka v odnosu med obema državama. «Ta obisk je skromen toda nedvoumen znak — je rekel dr. Zanetti — volje kakršno smo v teh obmejnih področjih dokazali, volje, da prispevamo k premostitvi težav, ki jih mednarodni položaj, ne glede na namene posameznikov, u-tegne postaviti pred mimo življenje naših delovnih ljudstev.* S tem v zvezi je dr Zanetti poudaril, da je potrebno iti naprej ne samo zato, ker zavračamo kakršen koli korak nazaj, ampak tudi zato, ker smatramo, da ni dovolj zaustaviti se na doseženih pozicijah. Ko je govoril o odnosih med obmejnim prebivalstvom je predsednik tržaške pokrajine dejal, da ljudstvo na tem področju žela »trajno učvrstitev prijateljstva in iskrenega razumevamo med obema državama s potr- ditvijo sedanje teritorialne ureditve, ker je le ta poroštvo in jamstvo za poglobitev in razširitev prijateljskih odnosov. Do tu tiskovni komunike sekretariata za informacije. Pozneje smo še zvedeli, da je v svojem nagovoru Zanetti tudi poudaril pomen dejstva, da je prav obmejno prebivalstvo zavrnilo vsak povratek k nacionalizmu in zavrnilo pobude, ki so prišle v zadnjih časih in za katere je dejal, da so »nevarne*. V tem pogledu je poudaril pomen udeležbe političnih predstavništev in krajevnih uprav na skupnih protifašističnih manifestacijah v Trstu in dejstvo, da je pokrajina sprejela resolucijo, v kateri se posebno podčrtuje mimo sožitje med Italijani in Slovenci in s sosedno Jugoslavijo. Zanetti je nadalje izrazil svoje prepričanje, da prihajajo (kljub različni predstavniški ravni sobesednikov) do izraza v teh razgovorih de- janska hotenja obeh vlad. Zanetti je omenil odgovornost krajevnih skupnosti ob meji tudi zaradi prisotnosti obeh manjšin, slovenske in italijanske, ki sta nosilki kulturnega bogastva in omike ter bogatita drža vi, v kateri živita. Tiskovno sporočilo sekretariata za informacije IS SRS se nadaljuje s sklepi: V razgovorih je bila izražena obojestranska želja za nadaljnjimi uspehi in razvojem sodelovanja na različnih področjih med obmejnimi pokrajinami Jugoslavije in Italije. Razpravljali so o vprašanju prometnih povezav, razvoja turistične dejavnosti, Krasa, onesnaženja notranjih in morskih voda, preskrbe vode na področju Sežane itd. Obe delegaciji sta izrazili prepričanje, da je uspešno reševanje takšnih konkretnih vprašanj med obmejnimi pokrajinami vprašanje, ki ga bodo poglobili v ustreznih mešanih komisijah, pomemben pri-1 spevek k širšemu sodelovanju in pozitivnemu urejanju vseh odprtih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. Ko sta obravnavali vprašanje narodnih manjšin, sta delegaciji poudarili, da sta položaj, svobodni razvoj in zaščita narodnih manjšin bistvenega pomena za nadaljnji napredek sodelovanja in prijateljstva med obema državama ter obmejnimi pokrajinami. Po končanih razgovorih je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič priredil v čast italijanskih gostov kosilo v vili »Podrožnik*. Na kosilu so bili poleg obeh delegacij italijanski generalni konzul v Zagrebu dr. Beltrami, predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Košak, predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Edo Brajnik, predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Kre se in drugi. Stojan Spetič ...................................................... SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Vsi svetovalci, razen MSI, odobrili izdatek 300 mil. za ureditev Rižarne Obljubljen prispevek dežele 200 mil. lir - Odobrili so zvišanje števila licenc za taksije PROTESTNO GIBANJE ŠTUDENTOV SE ŠIRI Poleg pedagoške fakultete zasedena tudi filozofska Skupščina študentov v avli Ferrero - Zahteve v petih točkah Vabilo profesorjem - Solidarnost s preganjanimi grškimi študenti Občinski svet je na svoji sinoč- spominjala na nacistična grozodej-nji seji odobril sklep o izdatku 1001 stva, še bolj pa bo to spomenik mil. lir za ureditev Rižarne po na- j znanim in neznanim grivam, Itali-črtu, ki ga je izdelal arh. Romano I janom, Slovencem in Hrvatom, ki Boico. Proti so seveda glasovali le so se borili in žrtvovali svoje živ- svetovalci MSI. Župan Spaccini, ki se od vsega začetka vneto zavzema za dostojno ureditev Rižarne, je po glasovalnih izjavah predstavnikov svetovalskih skupin izrazil svoje zadovoljstvo, da se bo končno lahko začelo s konkretnim delom za uresničitev načrta za ureditev Rižarne, ki je tako polna zgodovinske vsebine in trpljenja. Zadeva se je zavlekla ne zaradi pomanjkanja volje, ampak zaradi težav pri iskanju potrebnih finančnih sredstev. Po zadnjih zagotovilih deželne uprave občina lahko računa na prispevek dežele (200 mil. lir). To daje občini možnost, da se loti uresiučevanja načrta. Ukrenili bomo vse potrebno, je še pripomnil župan, da bo stvar naglo stekla, tako da bo svečana otvoritev prihodnje leto ob proslavi osvoboditve. Glasovalno izjavo je prvi dal vodja svetovalske skupine KPI Rosset-ti, ki je poudaril veliko važnost sklepa o ureditvi Rižarne, največjega spomenika osvobodilnega boja in edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji, v sedanjem političnem položaju. Pripomnil je tudi, da je treba vložiti vse napore, da se pospeši uresničitev načrta in odstranijo ovire, ki bi se pojavile. Pri tem je svetovalec Rosestti omenil tudi sodno preiskavo proti es-esovskim zločincem Rižarne in težave pri zbiranju potrebnega gradiva. Nujno je potrebno omogočiti preiskovalnim sodnim oblastem, da pridejo do gradiva in dokumentov v Nemčiji, in skrbno slediti razvoju zadeve, da bo čimprej prišlo do procesa v Trstu. Žuoan je zagotovil, da bo občinska uprava storila vse, kar je mogoče. Mišove« Morelli je opravičeval nasprotno stališče svoje stranke, drugačnega sploh ne bi mogli sploh pričakovati, da gre za »diskriminacijo* mrtvih. Vodja svetovalske skupine PSDI Cesare je poudaril, da bo urejena Rižarna ljenje za svobodo. Vodja skupine PLI Trauner je dejal, da je bila Rižarna eden izmed najbolj turobnih krajev in izrazov človeške krutosti in zločinstva. Urejena Rižarna bo izraz trajne hvaležnosti vsem, ki so se borili In umrli za svobodo. Pripomnil je tudi, da bo njegova skupina v deželnem svetu, ko bo v prihodnjih dneh o tem razpravljal, predlagala, naj dežela prevzame vse stroške za ureditev Rižarne (300 mil. lir). Demokristjanski svetovalec Abbate je pripomnil, da je naše mesto doprineslo velik delež in mnogo pretrpelo v boju proti naci-fašizmu in da tržaška občina s svojim prispevkom za ureditev Rižarne izvršuje svojo dolžnost. Indi-pendentist Taddeo pa je poudaril, da je ohranitev in ureditev Rižarne sveta dolžnost Trsta, saj je to najbolj pomemben in največji spomenik osvobodilnega gibanja. V prvem delu seje so odborniki lin župan odgovarjali na vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev. Tako je odbornik Blasina odgovoril svetovalki Burlovi (KPI) glede otvoritve novih lekarn. Rekel je, da se je občinska uprava odpovedala pravici do ustanovitve občinskih lekarn. Svetovalka ni bila zadovoljna z odgovorom in je ostro kritizirala stališče občinske uprave. Zupan je odgovoril na nujno vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Cesare glede zrušenja podpornega zidu v Ul. Capitolina. Sporočil je, da je naročil dr. ing. Paolu Pellisu in dr. ing. Aureliu Amodeu, naj izvedeta tehnično preiskavo, občinska uprava pa bo vsekakor proučila vso zadevo, da se ugotovijo krivde in zaščitijo koristi prizadetih občanov. Po dolgi diskusiji je občinski svet z večino glasov, vzdr- žali so se svetovalci PLI in MSI, odobril predlog, da se zviša število licenc za taksije za 45 novih enot (25 v predmestnih rajonih in 20 v središču mesta). Ko bodo višje oblasti odobrile sklep, bo občinska uprava razpisala natečaj za podelitev licenc. Odbornik Romano je zagotovil, da bo občinska uprava pripravila nov pravilnik za taksij-sko službo. Prihodnja seja bo v torek. »iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiitiiimtiiiiiiiiiiuMiiiiiitiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii USTANOVLJEN Z DEKRETOM PREDSEDNIKA DEŽELE DR. BERZANTIJA V četrtek, 18. t. m. umestitev deželnega zdravstvenega sveta V njem so predstavniki dežele, pokrajine, občin, zdravnikov, sindikatov in drugih kategorij V četrtek, 18. t.m. popoldne bo Vidmu dr. Alberto Montagna, dr. deželni odbornik za zdravstvo De- Carlo Severini, dr. Vincenzo Roc- chetto in dr. Sergio De Marco. Člani deželnega zdravstvenega vetak uradno umestil deželni zdravstveni svet, ki je bil ustanovljen z deželnim zakonom št. 11 od 1970. leta. Svečanost bo v občinski sejni dvorani, kjer se sestaja tudi deželni svet. Dekret predsednika Berzantija, s katerim je bil ustanovljen deželni zdravstveni svet, je bil objavljen v deželnem uradnem listu št. 9, ki je izšel pred dnevi. Deželni zdravstveni svet, ki je posvetovalni organ dežele na naj-višji ravni, bo moral izreči mnenja o deželnem načrtu za bolnišnice, o zdravstvenem programu ter o izvedbi in pristojnosti v zvezi z veljavnimi državnimi zakoni. Njegova pristojnost je navedena v členu 5, št. 16 statuta. Deželni zdravstveni svet, ki mu predseduje deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag, sestavljajo predsednik tržaške po krajinske uprave dr. Michele Zanetti, predstavniki videmske, por-denonske in goriške pokrajinske u-prave Ermanno Toffoietti, dr. Carlo Ferrari in Ermellino Perissin, predstavniki zveze deželnih bolniš- sveta so nadalje pokrajinski veterinarji dr. Paolo Almerigogna (Gorica), dr. Francesco Sandorfi (Por-denon), dr. Costanzo Tomatis (Trst) in dr. Elio Morganti (Videm), občinski zdravniki dr. Bruno Grego-rig (Gorica), dr. Ennio Gallo (Por-denon), dr. Aldo Fabiani (Trst) in dr. Elio Agosti (Videm), zdravstveni direktor videmske deželne splošne bolnišnice prof. dr. Gian-carlo Zanuttini, ki ga je imenovala vsedržavna zveza zdravnikov-direk-torjev bolnišnic, medtem ko je deželni odbor iste zveze imenoval v zdravstveni svet kot zdravstvene in pravne izvedence prof. Sergia Nordia, prof. Luciana Florama, dr. Lorenza Fogherja, prof. Ennia De Renzija in dr. Sergia Cadorinija. Dr. Francesco Teramo bo kot izvedenec predstavljal deželno nad-zorništvo za delo. V deželnem zdravstvenem svetu so tudi sindikalni predstavniki in sicer: dr. Sergio Babich in Uvio Saranz (CGIL), Carlo Bravo in Franco Dalle Mule (CISL) in Re- nic dr. Peter Sanzin, odv. Omero i nato Corsi ter Costantino Posele Raengo, odv. Enzo Morgera in odv. j (UTI.). V zdravstvenem svetu so še Luciano Veritti, pokrajinski zdrav- nadalje dr. Roberto Hausbrandt niki v Gorici, Pordenonu, Trstu in (italijanska zveza za trgovino in turizem), Biagio Montalbano (zveza obrtnikov) Bruno Chinellato (neposredni obdelovalci), Rinaldo Co-golo (industrijci), prof. Salvatore Bancheri (zveza bolniških primarijev), dr. Romano Zecchin in dr. Danilo Manzon (vsedržavna zveza bolničarjev), dr. prof. Cesare Dal Palu (predsednik fakultete za medicino in kirurgijo na tržaški univerzi), dr. Piero De Favento (zdravniška zbornica), dr. Giovanni Go-nano (zdravniki v občinskih izpostavah), prof. Luigi Massignan in prof. Agostino Pirella (zveza zdravnikov v umobolnicah), dr. Mario Colussi (zbornica lekarnarjev), dr. Livio Cavalcante (veterinarska zbornica), dr. Arnaldo Vidale (deželni sindikat veterinarjev pri javnih ustanovah), Pia Zornada Gre-gorat (porodniške babice), Lidia Chimenti por. Scattereggia, Paola Ferro in Nerina Doliac (zdravstvene asistentke in bolničarke). Deželno upravo bodo v tem posvetovalnem organu predstavljali dr. Giorgio Spazzapan (direkcija za načrtovanje), dr. Giuseppe Vas-selii (odborništvo za javna dela) in dr. Carmelo Balistreri (direktor odborništva za higieno in zdravstvo). Tajnik zdravstvenega sveta bo funkcionar deželnega odborništva za higieno in zdravstvo prof. Aldo Raimondi. Nova tridnevna stavka uslužbencev poldržavnih ustanov Vsedržavne sindikalne zveze u-službencev poldržavnih ustanov CGIL, CISL in UIL so proglasile novo tridnevno stavko, ki bo v dneh 10., 11. in 12. t.m. Poleg u-službencev socialno zavarovalnih ustanov bodo stavkali tudi nameščenci drugih javnih uradov. Tajništva CISL, CGIL in UIL javljajo, da je bil včeraj sestanek za obnovo delovne pogodbe za mizarske obrtniške delavnice. Zahtevo sindikatov po uvedbi vsedržavne pogodbe in podpisa pokrajinske pogodbe so zavrnili. Zaradi tega so sindikati sklenili sklicati delavce na sestanek, kjer bi se domenili o stavkovnem gibanju. Pogreb časnikarja Giacomellija Včeraj je bil pogreb pokojnega časnikarja Nicola Giacomellija, ki je bil mnogo let zaposlen pri »Pic-colu», nekaj let po zadnji vojni je služboval pri »Mesaggeru Venetu*. Pokojnik se je rodil v Trstu leta 1907 in je začel svoj časnikarski poklic leta 1932. Leta 1968 je bil upokojen. Poleg časnikarskega dela se je Giacomelli posvetil tudi delovanju v časnikarskem združenju in časnikarskem krožku. Pokojnika so včeraj dopoldne spremili na zadnji poti poleg svojcev, prijateljev in znancev, tudi mnogi časnikarji, zlasti njegovi kolegi pri »Piccolu*. Po predvčerajšnji zasedbi pedagoške fakultete tržaške univerze, ki se je nadaljevala tudi včeraj, so včeraj sklenili zasedbo tudi študentje filozofske fakultete iz protesta proti univerzitetni reformi. Prav tako se nadaljuje tudi zasedba fakultete za jezike v Vidmu, ki traja že 40 dni. V posebnem sporočilu pravijo študentje v Vidmu, da se bo zasedba nadaljevala, dokler ne bodo dobili odgovora na dokument, ki ga je glavna skupščina študentov sestavila in ki ga bo predložila rektorju tržaške univerze prof. Origo-neju. Do sklepa o zasedbi tržaške filozofske fakultete je prišlo včeraj dopoldne na skupščini študentov v avli Ferrero, katere so se udeležili tudi odbori za borbo s pedagoške fakultete in pa fakultete za jezike v Vidmu. V dokumentu, ki so ga izglasovali, ugotavljajo, da je predlagana univerzitetna reforma, o kateri teče sedaj razprava v parlamentu, popolnoma nesprejemljiva in da jo zato v celoti odklanjajo. Nadalje ugotavljajo, da v sedanjem političnem in ekonomskem sistemu nobena reforma, ki prihaja od zgoraj, ne more načeti razrednega značaja šolstva. Zato sodijo, da je edino sredstvo, da se zaustavi ta ponovni mistifikacijski poskus vodilnega razreda, da se z bojem o-svoji dejanska moč znotraj univerz. Skupščina — pravi sporočilo — tudi zavrača predloge o s^upravi ali o dozdevni samoupravi, ki ne samo da niso sprejemljivi v principu, temveč bi v primeru, če bi bili sprejeti, služili kot kritje sklepov tistih, ki bi dejansko ostali na oblasti. V dokumentu študentje nato na vajajo svoje zahteve v petih točkah. V posebni resoluciji študentje filozofske fakultete sporočajo, da so zaradi študijskega in borbenega značaja zasedbe same sklenili, da bodo imeli vstop na fakulteto samo tisti profesorji, študentje in neuče če osebje, ki žele dati stvaren prispevek v tem smislu. Vsaka druga študijska, raziskovalna in poučeval-na dejavnost in normalno življenje se zato prekine za ves čas zasedbe fakultete. Edina izjema predstavlja reden potek izpitov. Skupščina študentov — tako je rečeno v sporočilu — bo opravljala vse funkcije in zagotavljala normalno vzdrževanje univerzitetnih struktur. V drugi resoluciji pravijo, da prekinitev didaktične in raziskovalne aktivnosti v ničemer ne implicira možnosti polaganja izpitov in po udarjajo, da imajo vsi tisti, ki uživajo štipendije in oprostitev taks, pravico, da so v redu z obstoječimi pogoji. Nadalje vabijo osebno profesorje, da opravljajo izpite na fakulteti ali drugje, da študentje ne bodo žrtve represivne akcije. Izpite je mogoče in je treba opravljati! Profesorji naj pojasnijo svoje stališče in prevzamejo svojo odgovornost. Končno so študentje zasedene fi lozofske fakultete v posebni resolu ciji izrazili solidarnost z grškimi an tifašističnimi študenti, ki so podvr ženi raznim pritiskom in grožnjam Protestne telegrame so poslali ob Nadškof Santin ostane kljub starosti... Včerajšnji tržaški italijanski dnevnik je objavil sledečo novico: »Na podlagi papeževega odloka bo mons. Antonio Santin nadaljeval s svojim visokim škofovskim poslanstvom, čeprav je dosegel in presegel 75. leto starosti...» »Odlok Pavla VI. je sporočil sinoči, kot zahteva praksa, sam nadškof v kapitlju katedrale kolegiju župnikov* ... «Papež je ob izražanju svoje volje, moral upoštevati tudi želje, ki jih je izrazilo mesto preko glasa številnih kvalificiranih kategorij ...» »In Trst... je čutil blagor njegovega delovanja*. S svoje strani pa mislimo, da je prav, če spomnimo naše bralce na knjigo, ki je izšla leta 1953 pod naslovom «11 vescovo Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e di Trieste-Capodistria*. Iz dokumentov, ki jih knjiga vse- Merica Rojc, srečna mamica, je v nedeljo, 7. t.m. povila krepko deklico Nado. Svoji članici čestita Slovensko gledališče v Trstu. Športno društvo Polet priredi v pe. tek, 19. marca avtobusni Izlet v Ljubljano na ogled revije svetovnih prvakov umetnega drsanja, ki bo v hali Tivoli z zaletkom ob 17. url. Cena vožnje In vstopnice Je 3.000 lir. Odhod avtobusa z Opčin ob 19. uri. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan. Proseška 18, tel. 212136. * * * SPDT organizira v nedeljo, 14. mar. ca smučarski Izlet v Sappado. Cena Izleta Je 1.800 lir. Vpisovanje do petka, 12. marca v Ul. Geppa 9. Prijav, ljenol za izlet v Misurino, ki še niso poravnali vpisnine, naj to storijo do petka, 12. marca. Včeraj-danes Danes, SREDA, 1(. marca 40 MUČENČEV Sonce vzide ob 6.28 In zatone ob 18.03 — Dolžina dneva 11.35 — Luna vzide ob 16.37 ln zatone ob 5.45 jutri, ČETRTEK, 11. marca KRIŠTOF Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,4 stopinje, najnižja 0,9, ob 19. url 4 stopinje, zračni tlak 1011,7 rahlo narašča veter 16 km severovzhodnik, vlaga 51 odst., nebo pooblačeno, mor. je skoraj mirno, temperatura morja 6,2 stopinje. rojstva, smrti in pohoke 9 marca 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 15, oseb. Umrli so: 82-letna Anna Dollenz vd. Ferluga, 73-letnl Antonio Corossez, 63.1etni Nicolb Giacomelli, 64-letna Romana Piscianc, 69.1etna Giovanna Antonini vd. Bortolln, 67-letna Maria Puljavaz por. Battistella, 41.1etnl Ste. fano Plgo, 69-letna Enrica Baltz vd. Rlnaldi, 75-letni Giuseppe Zeriali, 56. letni Bruno Delben, 46-letnl Mario Moscarda, 59-letni Bruno Bossl, 87. letna Celestina Pavat vd, Tujach, 48. letna Giusepplna Roze vd. Abrami, buje, jasno izhaja, kako malo je 7*-letna Giovanna Tamburini vd, Sel. bil imenovani priljubljen med slovenskimi in hrvaškimi duhovniki in verniki. (Samo fotografij raznih dokumentov iz dobe 1934-1953 je v knjigi nič manj kot 36, ki jih verjetno Pavel VI. ni upošteval, čeprav je nemogoče, da zanje ne bi bil vedel). Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Baslllca, Ul. S. Glusto 1: Cro. ca Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Glustizia, Trg Llberti 6; Testa dpO. ro, Ul. Mazzini 43, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 . Ul. Dlaz 2: Alla Salute, Ul. Glulla 1: Pic. dola, Ul. Orianl 2; Vernarl, Trg Val. maura 11, čini, pokrajini, deželi in zunanjemu ministrstvu. Gledališča VERDI Jutri zvečer ob 20.30 bo v gleda, lišču Verdi tretja predstava Leonca. vp.llove opere «Glumači» in de FaL lovega baleta »El amor brujo» pod vodstvom dirigenta Ferruccia Sca. glie. Izvajalci v ((Glumačih* bodo i. stl kot na prejšnjih predstavah, ba let pa izvaja španski balet Antonia Gadesa. Antonio Gades In njegov balet sta pristala na vabilo ravnateljstva gle. daliišča in bosta nastopila še enkrat izven abonmaja v petek, 12. t. m. ob 21. uri. Izvajala bosta balete na glasbo slavnih španskih avtorjev Al-beniza, Turina in Barrada. Vstopnice za to izredno predstavo bodo po 6.000 lir v srednjih ložah, po 4.000 lir v stranskih ložah, po 3.000 lir v parterju, po 1.800 lir na prvi galeriji, po 1.500 lir na drugi galeriji, po 700 lir sedeži v «loggio_ nu» in po 1.000 lir vstop v lože. Za jutrišnji nastop v abonmaju za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih, kakor tudi za petkovo izredno predstavo Gadesovega baleta, se danes začenja pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 komedija «Clizia» Niooolaja Machiavellija v izvedbi skupine «11 Gruppo*, ki bo od petka dalje uprizarjala tudi Brechtovi far si «Lux in tenebris* in «Malomeščan_ ska poroka*. V obeh delih nastopa, jo Mario Mariani, Adria Mortari, Marcello Bartoli, Egisto Marcucci, ki je že nastopal v gledališču Teatro Stabile, Gianni De Lellis, Italo Dal. 1’Orto, Palia Pavese in Laura Man. nucchi. Režija Roberto Guicciardini. Scene in kostumi Lorenzo Ghiglia. Za obiskovalce obeh predstav veljajo po sebni popusti. AVDITORIJ Predstava . recital «Med nageljnom in mečem* je na programu še danes ob 20 . 30 . 50-odstotni popust za abonente na sezono Teatro Stabile. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožiko Lukeš Livij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda Cahartjeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova ln Marija Oficija DANES, 10. marca ob 20. uri (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16 url (red B — nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah ln praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) in MLA-DINSKI. V ČETRTEK opozarja, mo na spremembe v vrstnem redu predstav, do katerih Je pri. šlo zaradi programskih obvez, nostl Slovenskega gledališča. U-prava Slovenskega gledališča jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje. SOLA GLASBENE MATICE — TRST II. Interni nastop gojencev glasbene šole bo danes, 10. marca 1971, ob 20 uri v dvorani glasbene šole, Ul. R. Manna 29. Vljudno vabljeni I SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v PETEK, 12. marca ob 20.30 na predavanje o temi: ČLOVEK V NEPALSKI HIMALAJI katero bo obravnaval znani biolog ln naravoslovec TONE WRABAR Besedo bodo spremljali številni diapozitivi. Predavanje bo v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Prosimo točnost. Darovi in prispevki Ob 27. obletnici tragične smrti drage hčerke Danice In zeta Stanka Vuka daruje mama 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. mame In brata Zdenka Colja daruje Ema To mažlč 5.000 Ur za prosvetno društvo 1. van Cankar. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarskega odseka. 5. Blagajniško poročilo. 6. Razrešnica staremu odboru. 7. Volitve. 8. Razno. PD «IVAN GRBEC* v Skednju vabi članstvo in simpatizerke k praznovanju praznika žena ki ga priredi danes, 10. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Vstop prost! ttibadka knjigama vljudno vabi na srečanje s pisateljem prof. Borisom Pahorjem ob izidu njegove knjige SKARABEJ V SRCU Pisatelja bo predstavil PROF. ALOJZ REBULA jutri, 10. marca ob 18. uri v prostorih knjigarne. Avtor bo ob tej priliki podpisoval svojo knjigo in odgovarjal na razna vprašanja PROSVETNO DRUŠTVO KRAŠKI DOM z Repentabra priredi v soboto, 13. III. 1971 ob 21. url v Križmanovi dvorani KULTURNI VEČER Sodelujejo pevski zbor Srečko Kumar, repemtabrska Igralska skupina z enodejanko «Sveto-ivansko ženitovanje* (Marija Mi jot) in dolinski glasbeni ansambel. Vljudno vabljeni 1 Zadnikar: Znamenja na slovanskem. Cena 2.650 lir Portl: Nekaj o ženski higieni. Gena 340 Ur. Razstave Danes ob 18. uri bo v galeriji «Russo» v Pasaži Rossoni ^ Nevvman Joanne vvoodvvard, thony Perkins. Technicolor. povedano mladini pod 14. *erj Alabarda 16.30 «Revenge», , Paul, Thomas Hunter. Technic ^ Prepovedano mladini pod l"-tom, f-ft Filodrammatico 16.30 «Lesbo», ' , Romanelli, Števen Ted. Tec |^ton Prepovedano mladini pod 18. Aurora 16.30 «Uomini e cot>ra», £ Douglas, Henry Fonda. Tee 1 j, lor. Prepovedano mladini P° letom. Cristallo 21.15 «Sexyrama Sho'v*- n vlja v dveh dejanjih. Prepov mladini pod 18. letom. ,,ei Capitol i6.00 «La moglie del P „ Sofia Loren, Marcello Mastro Technicolor. ,(| Moderno 16.30 «Nero sul bianco«. "£C ta Sanders, Terry Carter. TecnJ1 J( lor. Prepovedano mladini P°° letom. Vittorio Veneto. Danes zaprto. . Ideale 16.00 «E1 Cid», Charlton H» , Sofia Loren. Technicolor. * predstava ob 21.30. „(rauS: impero 16.00 «Soldato blu», P. Technicolor. Prepovedano ril pod 14. letom. t(, Astra 16.30 «La Iegione del dan ^ Jack Palance, Curd Jurgco*-chnicolor. -jji Abbazia 16.00 «La grande raprt* ' t Torre di Londra*. izredno n u film Edgarja VVallacea. Iiri " Kinski. Razna obvestila Fotografije, ki Jih je posnel ** Magajna v Kulturnem domu 8 vinarskem plesu tu otroškem so na ogled v Tržaški sv Frančiška 20. SPDT obovešča svoje člane, . 31 marca 17. redni letni občni Da Ima posamezni član volil110 vico, mora poravnati letno član tekom tega dne. To pa lahko sl v Ul Geppa 9 aii v Tržaški knJ1*1 Danes, 10. marca bo ob 3®’ Gregorčičevi dvorani v Ul. G*PP sestanek odbora SFZ. Nujna je prisotnost odbornik0 predsednikov prosvetnih društev^ Slovenska prosvetna ^ Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti* naš diragi oče ln nono JOSIP ŽERJAL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 10. t.m. ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko kev in potem na domače pokopališče. Žalujoči sin BRUNO, nevesta MERI in vnukinja M/ I.T. Funebrl, til. Zonta J tel 38006 9. t. m. Je preminil JOSIP ČOK Pogreb bo danes, 10. t.m ob 15.45, lz mrtvašnice gla8116 bolnišnice naravnost k cerkvi na Katina žalostno vest sporočajo vsem, ki so ga poznali ln vali, žena Emilija, sin Ivan, hčerka Amalija z vnuk), s*1® Nada In Marija, zet Llcio in drugi sorodniki. Prlmarla Impresa Zimolo dragega ZAHVALA Družina Klun se zahvaljuje vsem, ki so počastili JOSIPA KLUNA in posebno prof. V. Franči SJtoviču, dr. B. Bonnariju, Špeharju. VVaiiter čustvovanje. Trst - Koper, 10. zahvaljuje vsem bivšim sošolcem r» marca 1971. 2?tD TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Z ODBOROVE SEJE V GORICI Ko ga je popadla jeza, je pričel Prihodnjo sredo bo seja žvečiti bankovce ter glodati pas občinskega sveta v Gorici Tudi to pot so mu sodniki zaradi tatvine, groženj in lažjih telesnih poškodb potrdili prvostopno kazen 1 meseca in 20 dni zapora - Pred sodiščem ženska, ki je odvračala možnostne kliente neke zlatarne, drugam K° ga ima človek malce preveč M kapo, je zmožen česarkoli: tudi zobmi raztrgati bankovce in jih žvečiti ter glodati urni trak . .. fakirski spektakel (kajpada ne J** ščepca strahu) je lanskega *lvembra pričujočim gostom v ba-? v Ul. A. Vittoria nudil 23-letni Vatta iz Šempolaja št. 5, ie včeraj moral skupno z 20-»im Giorgiom Visintinijem iz Ul. ■ Belli 41 zagovarjati pred trža-S®1 kazenskim sodiščem (preds. kpMndi, tož. Pascoli, zapisničar-Mastromauro) zaradi tatvine, tjJenj ter lažjih telesnih poškodb. Via? ?°8odka je prišlo v poznih potnih urah 26. novembra lani, I le lastniku omenjenega bara, 25-?Bemu Vassiliju Mastrosimoneju iz j Martiri 24, uspelo telefonij Poklicati agente letečega oddel-? kvesture. Ko so se ti pod vod- H|| Podkomisarja dr. Ree pripe j™ do bara, so zagledali prestra tal do °braz Mastrosimoneja, ki je stopne kazni. Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 69-letna Mattea Iu-rac iz Ul. Alle Cave 10, ki jo je tržaški pretor na razpravi z dne 11. decembra lani obsodil zaradi kršitve čl. 669 (nedovoljeno opravljanje krošnjarskega poklica) in čl. 595 (obrekovanje) kazenskega zakonika na 2 meseca zapora, 100 tisoč lir denarne kazni ter enoletno nadzorovano svobodo. Proti ženski je vložil tožbo 56-letni Arturino Fiumarella iz Cardiccije-ve ulice št. 5, lastnik istoimenske zlatarne v Ul. Milano 22-b. Iuraceva je na prvostopni ob- ravnavi skušala dopovedati pretor- Informacijske pisarne za davčne prijave ju, da ni nikoli zaničevala Fiuma- številne upravne zadeve občine, rellijevo blago, pač pa se je občasno Med njimi je bilo več ukrepov fi- V ponedeljek zvečer je imel ob- ] da so šolskega skrbnika obr. Simon-činski odbor v Gorici svojo prvo etnija premestili na drugo službeno tedensko sejo, na kateri so proučili mesto. Vest uradno še ni bilapotr- ' jena, prav tako do danes še ni znano ime novega predstavnika. posvečala stremuškemu poklicu in tako iskala turiste ter jih usmerjala v razne tržaške trgovine. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec dr. Pascoli predlagal za obtožbo obrekovanja oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za drugo obtožbo pa potrditev kazni, medtem ko je branilec odv. Wondrich predlagal vrsto olajševalnih okolnosti, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ter najnižjo kazen. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog. l buča molel izpod točilnega pui-' “otem, ko so ga vprašali, kaj Pripetilo (medtem so že vi-da je bilo nekaj miz prevrnje-Hu Sta je trepetaje povedal, da ,/ le Vatta grozil z nožem, nato M Pričel pripovedovati vso zgodbo tistega trenutka dalje, ko je Ijj,1*4 skupno z Visintinijem (ki je jj ,v lokalu z okrvavljenim obrali ter neko neznano punco, vsto-. ,v lokal in si naročil vina. Ne-torna pa sta se Vatta in Visin-^ ,sPria ter od besed prešla k de-{J?®- Mastrosimone je dejal po-tjtjst°oi, da je sicer skušal pomi-Ui ®ba, kar pa je Vatto še bolj «9° tako, da si je odpel pas, k.j Pa si potisnil v usta dva banji, ® Po 1000 in dva po 500 lir, dodobra prežvečil ter še prej pljčr?al z zobmi, nato pa vse iz-•iitn na točilno mizo. Ker pa je •tvu rner*ri. da je takemu občin-,,2* Pokazal premalo iz svojega tj Perioarja», si je snel z zapestja ij j 0 >n pričel glodati trak ure, (T Padla na tla in se razbila . .. *9ba V Mkalu je seveda to silno ijf, valo, čeprav so se iz vamost-. razlogov raje poskrili fjriintm, ki je bil tudi nekoliko >-■en (zaradi te obtožbe se je mo- •iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimimmmmfiiiiiinfiil V PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU PETI OBČNI ZBOR KROŽKA «KASTA» Stiki z dijaki, ki še obiskujejo TTZ, naj bi bili tesnejši nančnega značaja, o občinskih u-službencih, šolskih in športnih problemih. V petek zvečer bodo imeli ponovno sejo ter bodo nadaljevali z obravnavo občinskih problemov. Določili so tudi, da skličejo sejo občinskega sveta za sredo 17. marca ob 18.30 uri. V zvezi z davčno prijavo Vano-ni, ki jo morajo predložiti davčni zavezanci do 31. t.m. sporoča občinska uprava v Gorici da so začeli delovati v Gorici posebni informativni uradi pri finančni in-tendanci, (Verdijev korzo 52/1 in na okrajnem davčnemu uradu (Ul. Fa-bio Filzi 3/n.) Na teh uradih lahko dobijo prizadeti vsa podrobnejša pojasnila glede izpolnitve prijave in o odbitkih, ki .jih lahko vnesejo v prijavo. S tem v zvezi naj dodamo, da so z zakonom št. 801 od lanskega oktobra določene strožje kazni za vse tiste, ki so dolžni vložiti prijavo Vanoni pa tega ne bi storili in enako tudi za tiste, ki ne bodo v njej navedli točno svojih dohodkov iz leta 1970. Obrazce za prijavo prodajajo po tobakarnah, lahko pa jih dobite brezplačno na davčnem uradu ali na uradu finančne intendance. Kar se višjih odbitkov za družino , tiče naj dodamo, da so v letošnji prijavi dovoljeni enaki odbitki kot lani in da bodo višji odbitki (po 600 tisoč lir za poglavarja družine in po 100 tisoč Ur za vsakega družinskega člana) stopili v veljavo šele s prijavo prihodnje leto 1972. Šolski skrbnik Pred dnevi smo poročali, da bo na pobudo Sindikata slovenskih šolnikov tudi letos v Gorici seminar za slovenske šolnike. O razporedu predavani kakor tudi obravnavanih temah, obstaja dokaj podrobno izdelan predlog. Vendar se zdi. da bi ga kazalo spo-polniti z nekaterimi sugestijami, ki smo jih zabeležili v šolskih vrstah. Umestno bi bilo začeti s predavanji že v dopoldanskih urah. kakor je to običaj v Trstu in je bilo tako NA POBUDO ^BRIŠKEGA GRIČA» JUTRI BO VŠTEVERJANU PROSLAVA 8. MARCA Nastopili bodo domači zbor, godbeni ansambel in dramska družina iz Štandreža hajajo tudi na račun izbire tem. Njihov izbor je takšen, da lahko povzroči odsotnost slušateljev višjih srednjih šol. Lanski seminar je bil v nesimpa Učnih kletnih prostorih srednje šole v Ul. Randaccio (kjer je telovadnica!). Morda bi letos napravili korak dalje ter bi ga otvorili. denimo, v pokrajinski šemi dvorani ali pa v dvorani palače Attems na Kor-nu. Obe sta dosegljivi. Hoteli smo opozoriti na te predloge, ki smo jih zbrali v vrstah šolnikov, da bi se okoli te prireditve v dostojnih prostorih enkrat letno zbrali vsi vzgojitelji, ki službujejo na vseh stopnjah slovenskih srednjih šol v goriških pokrajini. olji ^Sovarjati tudi pred sodnimi ?®hi), pa je povedal agentom, (J6 Vatta tisti dan izpil v več iL • barih in gostilnah okrog 2 Ve rina, pa n; znai aij hotel po- Vatt’ Z®kaJ sta se sPr'a- Hj{ lta je seveda dejal, da sploh ve o nožu, s katerim naj bi lo, Mastrosimoneju. Pozneje pa tjj-pPti našli rezilo, skrito pod to-fchn PPltom in ugotovili, da ga it- ukradel v piceriji «Fabri» na “ D®lmazia št. 4. jU^aški pretor je na razpravi z oktobra lani obsodil Vatto Im, taesec in 20 dni zapora, Vi-fojja na 20 dni zapora, Mastro-^^eja pa, ker je točil alkohol-to "Jače vinjenim osebam, pogojuj® 2 meseca zapora. !® Včerajšnji razpravi pred Kalij, sodišče sta Vatta in Visin-lojjk r1 ®ta vložila priziv proti razidi* Prvostopenjsk-ga sodišča, po-že znanje izjave. Uradni bra-9dv. Trauner je predlagal naj-I «azen, sodniki pa so sprejeU Cev predlog po potrditvi prvo- Udeleženci občnega zbora ponedeljek zvečer je bil Kulturnem domu 5. občni zbor Krožka absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA). Navzočih 55 članov je najprej izbralo volilno komisijo, ki je tudi vodila občni zbor. Za predsednika komisije je bil izvoljen Drago Sedmak, pomagala pa sta mu Silvan Klabjan in Marko Bregant. Podrobno poročilo sta prebrala predsednik Marjan Giacconi in tajnica Majda Batič - Fischer. Giacconi je najprej omenil stike, ki jih je KASTA vzpostavila s sorodnimi italijanskimi krožki, govoril je dalje o tečajih, ki jih je krožek organiziral v preteklem letu in o drugih dejavnostih organizacije. Ustavil se je tudi pri problemih, ki niso enostavni ah lahko rešljivi. Ugotovil je na primer, da med člani krožka skoraj ni ljudi, ki so maturirali pred letom 1960. Tudi stiki z dijaki, ki še obiskujejo trgovski tehnični zavod niso najtesnejši. Na loga novega odbora naj bi bila, da v mejah možnosti vzpostavi stike in se skuša približati vsem, ki še niso včlanjeni ali celo ne vedo za organizacijo. Tajnica Fischerjeva je podrobneje orisala delo posameznih komisij za statistiko in namestitev, tji* kazen Pn /'"""»luni.imunimi.............................ima........ ^S1l Z ONSTRAN MEJE Melika škoda v kmetijstvu ^radi izredno hudega mraza v za strokovno izpopolnjevanje, za družabnosti in za tisk ter delo odbora. Govorom se slediU pozdravi predstavnikov SGZ, ŠZ Bora, SPZ in predelovalcev vina tržaške pokrajine. Danilo Pilat je nato pojasnil stališče do SGZ in razpoložljivih delovnih mest. Poudaril je, da bi marali tudi tisti, ki so že zaposleni, skušati izboljšati svoj položaj in si dobiti boliše službe. Marsikdo se tega boji in odklanja ponujene možnosti. Filip Fischer je omenil možnost večjega sodelovanja s šolskimi oblastmi in predlagal, naj bi organizirali razne izpopolnitvene tečaje, ki jih ne predvideva šolski program. Razvila se je tako precej živahna debata, v katero so posegli tudi navzoči dijaki. Žerjal je opomnil na pomanjkljivosti v znanju italijanščine, ki jo je opazil pri mnogih absolventih. Padel je tudi predlog, naj bi se dovolilo dijakom nižjih razredov TTZ, da bi se včlanili v KASTO. Predlog bo moral proučiti novi odbor. Kritiko o načinu delovanja organizacije je izrekel Milič. Nanizane probleme bodo vsekakor proučile posamezne komisije. Po cazrešnici nadzornega odbora staremu izvršnemu odboru sta bili predlagani dve kandidatni listi, nakar so potekale volitve. Izvoljena je bila druga lista. Novi odbor sestavljajo: Boris Babič, Fabio Ber-netti, Boris Debeliuh, Filip Fischer, Majda Batič-Fischer, Marjan Giac-| coni, Emidia Giuliani, Fabio Gior-! gi, Aleksander Križmančič, Miroslava Leban, Karel Mezgec, Boris j Ota, Danilo Pilat, Karel Rolič. Ve- premescen j Pripombe za izboljšanje seminarja slovenskih šolnikov V goriških šolskih krogih se že nekaj dni vztrajno širi govorica, tudi lani v Gorici. Pripombe pri- iiiiiiiiiiiuuiniiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiHiiiiiMHiiuiiiiniiiiiuuuiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiuiuiiiiiuiiuuiiiiimmiiiin FAŠISTI SO POSTALI NESRAMNI V petek na goriškem sodišču sodba proti županu iz Ronk Zaradi protifašističnega dokumenta sta ga prijavila dva prvaka MSI - Jutri v Gradiški protifašistična manifestacija Godbeni ansambel «Briški slavček* iz števerjana ob nastopu na proslavi v Gorici V petek zjutraj bo na goriškem sodišču obravnava, po hitrem postopku, proti županu iz Ronk Bla- Tudi žene iz štev er jonske občine bodo proslavile mednarodni praznik žena 8. marca. Prireditev organizira domače prosvetno društvo «Briški grič« na svojem sedežu na Valerišču v počastitev domačih mater in žena in v počastitev spomina tistih bork, M so dale svoje življenje za svobodo ter mater, ki so žrtvovale v Isti namen svoje može ali sinove. Proslava bo jutri, v četrtek ob 20.30 z naslednjim programom: 1. Mešima pevski zbor p. d. »Briški grič«; nastop domačega godbenega ansambla «Briški slavček*; nizacije sprejele po atentatu v Ca-tanzaru, kjer je bil ubit delavec, ki je demonstriral pod sedežem suttiju (KPI), krajevnim tajnikom neofašistične stranke, protifašističnih strank ter vodite-1 V zvezi s tem procesom je bila ljem partizanskih in drugih proti- j v nedeljo v Ronkah izredna seja I naltop^drtmske p d. «o’. fašističnih združenj. Sodniku sta | občinskega sveta. «Obtožence» bo-1 vse te ljudi prijavila pokrajinski do branili demokratični odvetniki, tajnik MSI odv. Pascoli in drugi zastopniki protifašističnih politič-voditelj te stranke dr. Coana. Pri- ! nih strank. Nocoj bo v Ronkah še javila so jih ker so podpisali do- j en sestanek, na katerem bodo svo-kument, v katerem zahtevajo raz- ’ ja stališča združili zastopniki razpust vseh skupin, ki se smatrajo nih strank. za fašistične, med temi tudi stranka MSI. Dokumnet so občinski svet v Ronkah in druge omenjene orga- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiinniiiiiH V PETEK BO ŽE TRETJA STAVKA PEKOVSKI DELAVCI ZA OBNOVO ZAPADLE DELOVNE POGODBE V manjših krajih stavke ni občutiti - V večjih mestih pa ob stavkah ni kruha - Jutri v Gorici sestanek vseh pekovskih delavcev «0 popolnoma uničeni, prizadet je tudi zgodnji |ek‘a\a^a„^ A ■ Praznovanja 8. marca - Številne prometne nesreče »»S !> .jrari mraz, ki je zajel Istro v sin*11 ®arca, je povzročil kmetom Canski in nrvatski Istri veliko C. Temperature so padle na 10 k S Pod ničlo, vmes pa je divja-C“tt,a burja. Zaradi tega so po-tploh PPiženi mandljevci, ki letos 1e obrodili. Močno je pri-kt, že vsajeni zgodnji grah iitirJkdnji krompir, ki je marsikje Hj, Tako hudega mraza v za-“ seval. ,ju V kratkem času sta prew* ^ dva znana komika. Fernanae1 Lloyd, oba zaradi iste neozo Ijive bolezni. mišljeno in globoko občuteno, ^ ' ne, . da * bilo njena igra nekako kljub temu moramo bila njena igra nekako odn>a ^ na, da je pianistka pustila igra bolj zase kot oa za P^^pir ce, in je torej manjkal tisti ^ sreden kontakt in povezava 2 ^ rano, ki je morda bistvena'.z p. poln uspeh, komornega koncert‘j. la pa je vseeno deležna dolffP,^ nega ploskanja, ki se je lo z dodatkom dveh Chop skladb. .in- PREJELI SM<» TONE SVETINA ■ ’ UKANA lllllltlllllllimillllllllllllllllimilllllll PRVA KNJIGA V prvi svetovni vojni sem bil v ((šturrrabataljonu« in kaj Je bilo pozimi? Včasih so bili ljudje bolj dostojni in pametni. Vedeli so, da je za tepež dovolj časa. Zato smo zimo prespali v kavernah, pili rum, kvartali in streljali v tarče v nasprotnih grabnih, da nam niso cevi zarjavele. Tepli smo se v glavnem podnevi, nikoli pa ob praznikih in ponoči. Sedaj pa se tepemo podnevi in ponoči, v snegu in dežju, na petek ali svetek, brez počitka, in to delajo vsi, ki se tepejo za boga ali brez njega. Tako je, Orlov.« Orlov se je prizanesljivo nasmehnil in ga drezal naprej: «Zakaj pa si šef mdnercev? Dinami tar? Da se plaziš ponoči okoli kot tat okoli voglov in podkladaš mine. Tepi se podnevi, pošteno! Hej, Marko, saj te poznamo! To je v tvoji zahrbtni naravi! Bojiš se boja iz oči v oči, zato pa puščaš za vogali svoje pekoče ščurke!« Zdaj ga je tako razjezil, da je možak postal in prijel Orlova za rokav. »Poslušaj, komandir! Bodi pameten in uči se od ljudi, ki kaj vedo! Jaz sem oscal več sveta, kot si ga ti videl. Od kdaj so piščanci učili kure! Od ustanovitve si v brigadi, pa še ne razumeš diverzije. Vse, kar narediš, je to, da mi daš dobro spremstvo! Drugače pa nič ne razumeš, ne sveta in ne vojske ln ne mene. Sit sem vsega. Revmatizem me trga, diverzija pa je kakor umetnost. Treba je imeti navdih.« «0, seveda! Saj nisem enkrat slišal v štabu, da greš na progo po navdihu, kadar te prime in kadar se ti zazdi, da je spet treba malo v dolino. Ce bi bil jaz komandant, bi te poslal vsako drugo noč na progo.« «Orlov, premlad sd, da bi ml komandiral, jaz sem skusil preveč. Vse je velika lumparija, ves svet: Nemci, Rusi, Lahi, Angleži! Ne verjamem nič drugega kot to, da je kila velik kos kruha. Ko bd bilo po moje, bi že večkrat z eno samo mino zaminiral ta kup umazanije. Ker pa take mine še ni, pa počasi miniram nemške fašiste, ki nam najbolj smradijo zrak. Tudi drugi niso taki, kot bi morali biti. Poglej, kako nam pomagajo! Se razstreliva nd in ne orožja!« «Cimik sd, Marko! Ugotovil sem, da sl idejno zmeden in potreben političnega poduka. Ker te ne zgradijo v brigadi, bo potrebno, da te naš Pajk malo v roke vzame.« «Mene ne bo nihče jemal v roke, kar sem, sem!« Tako sta se zbadala vso pot, dokler se skozi redko drevje niso pokazale zasnežene koče. Ko sta stopila na piano in se napotila h kočam, ju je prvi zagledal Bosanec Keča. Potisnil je titovko na čelo ln zarentačil: «Marko, poglej ga! Ta jazbec pride vedno takrat, ko se pripravim, da bi malo zaspal. Vrag naj ga vzame!« Dvakrat ga je spremljal v akcijo in obakrat sta se strahovito sprla, ker je Bosanec vse resno vzel, kar je napletal dinami tar. Orlov je sklical fante ln vprašal, kdo bi spremljal mi-nerce. Javila sta se Vojko s svojimi In Primož. Keča pa je hitro pripomnil komandirju, da on ne bi le! z mdnercem. Dinamltar, ki je škilil s strani ln mu nd ušla nobena beseda, se je zaničljivo nakremžil: ((Komandir, Bosanca ne vzamem! Ta hlača kakor medved. Hrsti mu pod nogami, da bd še mrtve Švabe prebudil!« Borci so se zakrohotali, Keča, M se Je čutil užaljenega, pa Je pristavil: ((Njemu bi bil potreben bataljon vojske in pet osebnih slug, kadar minira, tako kot jih je imel baje v Indiji!« «Samo niti enega takega, kot si ti,» ga je zavrnili Marko. «Dosti,» jih je prekinil Orlov. ((Pripravite se!« Za spremstvo se Je zbrala Vojkova desetina, za saniteto pa je komandir dodelil Ano, in dejal: ((Poglej, Marko! Vedno me zbadaš, jaz pa tl dajem svoje najboljše ljudi in še saniteto povrhu.« Dinamitar je z očmi ošinil Ano in dejal priliznjeno in pomenljivo: »Zadovoljen sem z vsem, ženska včasih prinese srečo, morda jo bo to noč tudi nam, namesto tebi, tovariš Orlov!« Pogoltnili so jih gozdovi, šli so previdno v razdalji nekaj metrov. Po dobri uri hoda se je svet povesil, pobočja so padala strmo v dolino. Spuščali so se naglo. Cini bliže so bili dolind, tem bolj je zmanjkovalo snega. Nazadnje so videli le še redke zaplate med drevjem. V dolini, kjer je rahla megla naznanila reko, so mežikale luči. Na prvi greddnl so se na razglednem mestu ustavili, sedli, da bi počakali noči in se odpočili. Spodaj je zapiskal vlak. Svetlobni trak Je hrumeče izginil med drevjem kot spla-šena kača in utonil v predoru. «Satan, le piskaj I Tudi ti prideš na mino,« je dejal Marko, ko je potihnil šum in so še vedno vznemirjeni strmeli v dolino, kjer Je noč trepetala v pisanem soju raket, ki so se od časa do časa utrinjale ob progi in cesti in po nemških postojankah v naseljih. Nagnetli so se okoli njega in čepeli vsak ob svojem drevesu, čakali in gledali v njegov s sencami prepreženi obraz. Govoril je šepetaje in jim dajal navodila, kako naj se vedejo ob progi, ker bo nevarno. Nemci so zelo previdni, in bo verjetno nekaj res o transportih za fronto. Sli so dalje in se blizu proge zopet ustavili. Stari Je z gibi rok poklical svoja pomočnika in tiste, ki so pomagali nositi razstrelivo. Pokleknil je in pregledal zložene stvari. Peter je počenil kraj njega in ga gledal kakor čarovnika. Rad bd se mu ponudil v pomoč, pa se je bal mrkega in osornega možakarja. Sele ko Je Primož povedal, da Je Peter včasih že v mestu miniral, Je starec pokazal zanimanje zanj in ga ogovoril: ((Potem te danes preizkusim! Pomagal mi boš, & JtpoC delo všeč, te vzamem v svojo skupino. Napredoval boš. navadne četne komande boš prišel naravnost pod brilFr poveljstvo, ali razumeš?« se je naredil važnega dinamit**:, pt Preden so šli, je še enkrat ponovil načrt in razde1* .jo loge. Dogovorili so se tudi, kako bo, če bi padli v j j< Kraj, kamor so bili namenjeni, je bil minerju znan, tod že večkrat miniral. Tudi Primož in Vojko sta ga P°® ker sta se po tej progi pred vojno vozila v šolo. K Oblačno, nizko nebo nad gorami je prekrilo zve«“v < robovi so se zlili s teminami. Dinamitar je potegnil svetlečo številčnico, pogledal nanjo in dejal pridušenoijj je, da gremo! Tišina, če nočete, da nam ne natrosijo s v čreva!« cC Skozi redek gozd so se spuščali kakor sence. se osamelim hišam, se spustili v grapo in se znašli v f ani polni harmonični zvocp .. Pianistka Viktorija Postnikp1** s številno občinstvo zelo navdus ^ svojo briljantno do kraja izc tehnično igro, kakor tud' z zelo v^ Brata Grimm: ZLATI DEž- I parala Regina Grube-HeinecRe- m vedel Severin Šali. M8 knjiga 1970. .. fitl- Vladimir Reisel, Ota JaneCo*1'. sga DEŽNA PESMICA. knjiga 1970. a()G Herman Vogel: KO BO*1 [RJO- POSTAL. Mladinska knjig® p Vitomil Zupan: TRIJE striral Maksim Sedej. M*a°^ knjiga 1970. ^MORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT V BOKSARSKEM DVOBOJI) STOLETJA* ZA NASLOV ABSOLUTNEGA SVETOVNEGA PRVAKA FRAZIER ZRUŠIL MIT Cassius Clay ni več nepremagljiv ■ 21 milijard lir zaslužka ■ 20.000 gledalcev v Madison Square Gardnu, 300 mil. pred televizijskimi aparati - Clay v bolnišnici YORK, 9. — Osmi marec bo S zapisan v zgodovini svetovne-'ta®58 z velikimi črkami. 27-letni Prvak težke boksarske ka Joe Frazier je premagal ^wckah v petnajsit krogih dve tanjšega Cassiusa Claya, alias 2 amrneda Alija, in tako zrušil 0 nepremagijivosti tega izred- obfeV *a’ ^ 'e trclno vel-iaI Veliko zanimanje ,A dvoboj med Clayem in Frazie-ta6 vlacalo po svetu izredno za-Samemu dvoboju v dvo-Cjie sledilo 19.500 oseb, med ka - so bile števile znane osebno dva močna leva krošeja in videti je bilo, da postaja upehan. Peti krog Frazier je divje napadal. Clayevi protiudarci so šli v prazno. Tik pred koncem se je Clay za las izmaknil strahovitemu levemu krošeju. Šesti krog Svetovni prvak je postajal vedno bolj samozavesten. Njegovi strašni levi krošeji so se nevarno usmerjali proti Clayu, ki je postajal netočen in vidno utrujen. Sedmi krog Dvoboj je postal precej neurejen in sodnik je moral vedno pogosteje ločevati nasprotnika. Tudi Frazier ji i one soevue znane oseuou- "—k------ r.ft trije vesoljci iz poleta Apol- m bul vec preveč točen v svojih (ta na luno, Frank Sinatra, BiH j udarcih. Sy' newyorški župan Lindsay, Osmi krog ta svetovni boksarski prvaki Ful-“iardello, Griffith in številni Jr Dvoboj so prenašali nepo-tta° Po televiziji v 37 državah, in '-to?8'0, bilo t>red televizij- sprejemniki nad 300 milijo w fflkdaleev. Celo za ameriške v prvih bojnih črtah v Viet- »oe Frazier ^ te Laosu so organizirali po ^ radijski prenos. Dvoboj velikanov ■lišaje je bilo vsekakor vredno jfjVelikega zanimanja. Bilo je borbeno. Petna.jst krogov boksarja v ringu dokazova-ta , S1 stojita nasproti dva veli-tft1 tega športa. Njun boks je bil H^T^aa odprt, nasilen, uglašen na Ijta11 manj na tehniko. Zato tudi kf iL rečemo, da .je zmagal bok-ta r te bil močnejši, ki .ie imel hi.sondicijo, ne pa tisti, ki .ie bil h| 5*° boljši. Zdaj .je prevlado zdaj drugi boksar, * redko je videti v istem ringu iltujteksarja tako različnih šol in ijrta- Clay je boksal refleksno, lita?0’ preračunano in je iskal Jtta* Predvsem s točnimi udarci, b ta Da se je pognal v borbo Hti °^er’ naPa<1al je od začetka te ,/jCa 'n se ni menil za obramb-lvovTarpe Claya. Toda zaključek lijta3 te pokazal, da ie imel Fra-\i^av: moč je tokrat nadvladala ta, kronika dvoboja (I *fng je takoj prešel v napad in ^ iT te neprestano umikal, tik *1 'tečem pa je prejel močan le- Pobuda je povsem prešla v roke Fraziera. Clay se je branil ob vrveh, njegov nasprotnik pa ni zmogel dovolj urejeno prožiti svojih udarcev. Frazier je bil v tem krogu v krizi. Deveti krog Oba boksarja sta bila utrujena. Clay se je le še bratili in se skorajda ni več premikal po ringu. Po-gostoma se je zatekal k vrvem, vendar je pred koncem le dvakrat presenetil nasprotnika z močnima u-darcema. Deseti krog ( Frazieru je desno oko začelo otekati. Kljub temu je vztrajal v napadu in je tik pred udarcem na gong silovito (zopet z levim kroše-jem) zadel v obraz Claya. Enajsti krog Clay se je izmaknil udarni nasprotnika, zdrsnil in padel na kolena. V nadaljevanju si je Clay zakril obraz z rokavicami, Frazier je vztrajal v napadu in Clay se je znašel v vidnih težavah. Dvaoaisti krog Clayu je pobuda povsem ušla iz rok in Frazier je postajal vedno bolj gospodar položaja. Odpor Claya je postajal vedno bolj le simboličen. Trinajsti krog Clay je bil ves čas ob vrveh. Razlika v moči obeh nasprotnikov je postajala vedno bolj očitna. Frazieru je začelo otekati tudi levo oko, toda Clay ni imel več prave odzivnosti, da bi to izkoristil. Štirinajsti krog Clay si je nekoliko opomogel in napadal je z obema rokama. Frazier je moral »pospraviti* precej močnih udarcev. Petnajsti krog Clay je šel prvi v napad, toda močan levi kroše nasprotnika ga je presenetil: padel je na tla. Zopet se je dvignil, toda rešiti ni mogel več ničesar. Ob zadnjem udarcu na Cassius Clay segel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja: organizatorji so pospravili v svoje blagajne namreč 21 milijard lir. Oba boksarja sta dobila skupno sedmino te vsote, vendar sta si jo res zaslužila. Oba sta bila ob koncu temeljito zdela- na, Claya pa so morali celo prepeljati v bolnišnico, ker je prvotno kazalo, da ima zlomljeno čeljust, toda zdravniški pregled je pokazal, da ima vse kosti cele. Luna manj zanimiva Za dvoboj je vladalo po vsem svetu — kot smo že omenili — izredno zanimanje in desetine milijonov gledalcev so vstale sredi no či, da bd srečanju sledile po televiziji. Tako .ie bilo tudi v Italiji, kjer je 10 milijonov gledalcev televizije — po prvih računih — porabilo 1.200.000 kilovatov električne energije več, kot ostale noči, v vrednosti 30 milijonov lir. Za primerjavo naj povemo, da so tisto noč, ko so se Amerikanci prvič izkrcali na Luni, porabili le za 600.000 kilovatov več električne e-nergije, kot običajno. Telefonska in* formacijska služba je morala v ranih jutranjih urah kar 10.000 krat povedati ime zmagovalca tega dvoboja. Zanimanje za dvoboj je bilo torej izredno tudi v Italiji, vsekakor pa ne tako kot v New Yorku, kjer so si nekateri gnali dvoboj tako k srcu, da sta dva gledalca v Madison Square Gardnu med srečanjem zaradi srčne kapi celo - umrla. NAMIZNI TENIS NA MLADINSKEM PRVENSTVU Sokol ni izpolnil vseh pričakovanj V nedeljo bo prvenstvo tretjekategornikov Rudolf Žagar in Boris Kuret, zmagovalca kraške avtomobilske vožnje: zadnja na startu, prva na cilju Startno mesto udeležencev kraške avtomobilske vožnje, v organizaciji PD S. Škamperle, je bilo v Trstu, na stadionu «1. maj« V nedeljo je bilo v Trstu namiznoteniško prvenstvo mladincev in naraščajnikov, ki je veljalo za vstop v finale v Giuggiju in seveda tudi za deželni naslov. Prvenstva so se udeležili tudi štirje člani nabrežinskega Sokola. Med mladinci sta nastopila Ukmar in Fabjan, med naraščajniki pa Pertot in Radovič. Nabrežinci so se tokrat precej slabo izkazali, saj so odnesli le ena četrto in dve peti mesti. Na četrto mesto se je uvr-|| stil mladi naraščajnik Radovič in tako uvrstitev smo tudi predvidevali. Razočarala pa sta Ukmar in Fabjan, ki bi se — po predvidevanjih — morala uvrstiti med prve štiri tekmovalce in si tako zagotoviti vstop na državno prvenstvo, a si delita le peto mesto. Izgubila sta proti tekmovalcema, ki sta nekoliko slabša od njiju, kar pa si razlagamo lahko predvsem z dejstvom, da sta oba preveč igrala in bila preveč navajena lahkih zmag. To ju je pripravilo do tega, da sta podcenjevala svoje nasprotnike in tako zagrešila nekaj usodnih napak, ki jih nista mogla več popraviti. IZIDI Ukmar — Manfrenuzzi 2:1 (-18, 16, 11) Venutti — Ukmar 2:0 (18, 18) Cespa — Fabjan 2:1 (15, -15, 21) Radovič — Petagna 2:0 (16, 10) Picotti — Radovič 2:1 (-18, 17, 20) Tripani — Pertot 2:0 (15, 20) ODBOJKA V SLOVENSKEM ŽENSKEM DERBIJU B LICE V izredno borbenem srečanju Sokol premagal Zarjo s 3:2 Moška ekipa Brega je v C ligi tudi to nedeljo položila orožje Zarja 3:2 (13:15, sprotnicatn na 13:11. Po nekaj me- Lavriha, Škrinjar, Svetina, B. in V. Sokol 11:15, 15:3, 15:3, 15:12) SOKOL: Švab, Gabrovec, Zidarič, Škerk, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša. ZARJA: D., M. in S. Križmančič, Bandelj, Žagar, Fonda, Pernarčič, Kufersin, Seražin. SODNIKI: Nicoletto, Marcon in Con te. Že precej pred začetkom srečanja se je zbralo v dvorani stadiona «1. maj» v Trstu mnogo gledalcev, ki so si želeli ogledati ta slovenski derbi, v katerem se je dejansko odločala usoda ene ali druge ekipe. Obe se namreč otepata izpada. So- trni a MA ....... . nUjAKnA V PRIJATELJSKI TEKMI vec ničesar. zaanjem uua. vu potreboval dve točki, gong je bilo očitno: zmagal je Fra pa Jjy £ fe imela in to je ' bila za njo precejšnja prednost dve koli pred zaključkom prvenstva. Prvi set je bil do stanja 5:5 precej izenačen. Zarja je nato povedla ™ „_______- ____________z 12:15, Nabrežinke so pričele s pro- služek organizatorjev, saj je pre- * tinapadom in so se približale na- 21 milijard lir Izkupiček »športnega dela* tega srečanja je bil torej bogat, še bogatejši .je bil seveda denarni za- F^S? ta ler je nadaljeval z napadom, ih MiLga je s težavo zadrževal v razdalji, vendar mu je za-% (ja toočna udarca in videti je Vjl Fraziera pretresla. \8y. Je lažje nadzoroval nasprot-H ta Frazier ni boksal več pre-'ta^inirano. Srečanje je po-°stro, zlasti zato, ker “trp.Prvak ni dovolil Clayu tlita oddiha. S tem pa se je S^Hkn bolj izpostavljal nje-tai i trtenitn udarcem. s te pojačal »obrambno zave-** j. , Judarcev, nasprotnik pa N izmikal, in ko je prišel 8n pesti je »namestil* dva udarce. Clay je prislužil Sokol - Zarja: izkušenost Bandeljeve (na sliki tolče) v nedeljo ni zadostovala za zmago Bazovk njavah servisa pa so Bazovke set odločile v svojo korist. V drugem setu je bilo pričakovati odgovor Sokola in ta je res povedel s 5:0. Toda Bazovke se niso pustile zmesti. Nizale so točko za točko in šele pri stanju 13:5 so si Nabrežinke nekoliko opomogle. Prispele so do 11. točke, vendar več niso zmogle in so predale niz. Pri vodstvu v setih z 2:0 se Zarji res ni bilo treba več bati svojih nasprotnic, saj je bilo — glede na njihovo raztrgano igro in neučinkovite servise — skoraj neizbežno, da gredo svojemu porazu naproti. Toda v tretjem in četrtem nizu so se Nabrežinke povsem razigrale in Bazovke niso prišle do sape. Zgubljale so točko za točko in so tako v obeh nizih skupaj zbrale borih šest točk Potem, ko je Sokol «zmlel* Zarjo v teh dveh delih igre, se je pri stanju 2:2 v setih vnela med obema postavama izredna bitka, kakršnih vidimo na naših ženskih tek mah le malo. Dvoboj je bil izred no napet in na igrišču je prihajalo neprestano do preobratov. Sokol je povedel prvi, m sicer je zbral štiri točke. Trener Zarje je nato klical »minuto* in »bojna* sreča se je nagnila na stran Zarje. Bazovke so nanizale kar 10 točk in že je govorila prednost v njihovo korist z 10:4. Sedaj pa je bil na vrsti trener Sokola in po njegovem klicanju počitka so se Nabrežinke močno približale svojim nasprotnicam. Bazovke so postale živčne, v ekipi je tastala zmešnjava. Bilo je nekaj menjav igralk, toda kmalu je postalo očitno, da Sokol te tekme ne inore zgubiti. Tako se je tudi zgodilo in ekipa Nabrežink je še nadalje ohranila upanje, da bo tudi prihodnje leto nastopala v B ligi. Še beseda o sodnikih: bili so ne pristranski in sojenje je bilo res dobro. F. R. • « • PAV - Breg 3:0 (15:3, 15:13, 15:3) BREG: Grgič, D., F., V. in V. Žerjal Tudi v zadnjem kolu prvega dela moške odbojkarske D lige je Breg v Vidmu doživel gladek poraz. Kdor je mislil, da je ekipa v prejšnjem kolu dosegla dno, se je motil, saj je Breg v tej tekmi zaigral še dosti slabše ali bolje rečeno sploh nd igral. Igralci so bili popolnoma brez volje in nezanimanje, ki so ga pokazali v tekmi .jim vsekakor ne gre v čast. Niti pikre pripombe občinstva, ki se je zbralo v še kar velikem številu v športni palači v Ul. Marangoni, ni streznilo dolinskih igralcev, ki dobesedno niso spravili skupaj niti ene same akcije. Zadosten komentar .ie dejstvo da je balo v prvem in tretjem setu le deset menjav in s servisa so Videmčani zbrali kar sedem točk v prvem setu in osem zaporednih v zadnjem setu. Naj omenimo tudi, da je bila postava Brega tokrat popolna, kar seveda še bolj krivi posamezne i-gralce, ki se nočejo razigrati. Situacija moške ekipe ie tako postala izredno kritična, ne le zaradih negativnih rezultatov temveč tudi za radi ugleda, ki ga taki neresni nastopi seveda zelo kvarijo. Kot da bi mera ne bila polna, maramo omeniti še neverjetno so jenje gospoda Vaccarija, ki je pij skal praktično vsak dotik žoge. češ da je nošena ali pa dvojna. Kronika je zelo dolgočasna saj so Videmčani vodili z 10:0 preden so Brežani nekoliko reagirali in spravili skupaj do konca seta le tri točke. Za spoznanje živahnejši .je bil drugi set, saj so Brežani vodili do 5:3, ko so igralci ekipe PAV povedli 13:6. Tedaj je trenerju Brega s ce lo vrsto menjav in time-outov uspelo zaustaviti nasprotnike, katerim so se »plavi* približali celo na 14:13, nakar so s servisom zapravili še set. Tretji set .je bil spet monolog Vi-demčanov, ki so kot v prvem prepustili gostom le tri točke. Naraščajniška ekipa Doma premagala Novogoričane Naraščajniki športnega združenja | svoj desetminutni nastop bo Nino Dom iz Gorice so se v nedeljo do- pobral nič manj kot milijon lir. To poldne pomerili v prijateljski košar-1 bo Benvenutijev prvi nastop po ^po-karski tekmi z ekipo osnovne šole v Novi Gorici. Srečanje je bilo v telovadnici osnovne šole v Straži-cah. Po hudi borbi se je srečanje zaključilo z zmago Goričanov z rezultatom 27:21 potem ko se je prvi polčas zaključil neodločeno z rezultatom 15:15. To je bilo povratno srečanje med obema ekipama. Prvo srečanje, lani jeseni, se je zaključilo z zmago Novogoričanov. I. M. AVTOMOBILIZEM MODENA, 9. — Avtomobilska hiša Ferrari se bo udeležila dirke «12 ur Sebringa*, veljavne za svetovno prvenstvo za vozila 1971. Mario Andretti in Jackie Ickx bosta za volanom ferrarija 312/P. razu, ki ga je doživel proti Mon-zonu. TENIS HAMPTON, 9. — V finalu teniškega turnirja je Romun Hie Na-stase premagal Američana Clarka Graebnerja in osvojil prvo nagrado 10.000 dolarjev. Za tretje mesto je Franulovič dobil 5.000 dolarjev. V nedeljo pa bo na sporedu prvenstvo tretjekategornikov, katerega se bodo nabrežinski tekmovalci u-deležili polnoštevilno, saj so na nedavnem pokrajinskem prvenstvu odnesli prvo, drugo in četrto mesto. Pravico do nastopa na deželnem prvenstvu so si tako pridobili Ukmar, Fabjan, Cattonar in Radovič. Prvenstvo bo v telovadnici ENAOLI z začetkom ob 9.30. S. J. , NOGO UIT ATENE, 9. — Panathinaiikos, ki bo nastopil v četrtfinalu pokala nogometnih državnih prvakov proti Ever-tonu iz Liverpoola, vodi znani Ferenc Puskas, nekdanji madžarski reprezentant im igralec Real Madrida. OBVESTILA ŠZ Bor vabi svoje navijače na odbojkarsko tekmo s Petrarco v Padovo. Društvo organizira ob tej priložnosti avtomobilsko kolono, ki bo odšla iz Trsta v soboto, 13. t.m. točno ob 18. uri s Trga Ober-dan. * * * športni krožek Kras sporoča, da bo prvo kolo turnirja v briškoli, kj ga organizira to društvo, v četrtek, 11. t.m. ob 20. uri v prostorih gostilne Milič pri Briščikih. * * * SPDT obvešča, da bo nagrajevanje tekmovalcev 5. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1971 v ČETRTEK, 11. marca ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nagrajevanju bo sledila filmska dokumentacija tekmovanja. Ob tej priložnosti bodo nagrajeni vsi miški in miške, tudi diskvalificirani ; sodelavci pa bodo prejeli spom. značke 5. ZŠI 7L * *.__________ Renvenutiju milijon za deset minut PIACENZA, 9. — Ljubitelji boksa iz Piacenze bodo lahko videli na ringu nekdanjega svetovnega prvaka srednjetežke kategorije Nina Benvenutija, čeprav le v prijatelj skem nastopu. Benvenuti bo namreč opravil 5 krogov po dve minuti v tamkajšnji športni palači. Za ta Organizacijski odbor Kraške avtomobilske vožnje, ki jo je organiziralo PD S. Škamperle, se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu raUyja. V soboto, 13. marca, ob 15. uri bo na stadionu «Prvi maj* prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Kaste in Bora. Vabljeni člani, prijatelji in navijači obeh društev! Bor - Čelana: Klavdij Veljak skuša ukaniti nasprotni blok ——i It hi, So j'1 dinamitar. Patrulja! Koraiki, Id se približujejo, Polegli ‘ta? ^kali. Miner je bil miren. V usta si je porinil zalogaj ^ to ravnodušno čikal. Potem so se oglasili koraki po tta™- Iz teme so se izluščile postave vojakov. Pet mož s t j™co. Ko so bili pod njimi, Je nenadoma zašumelo listje, \o ci so se ustavili. Mimo njih je prhnila žival: «Bil je . ZaJec,» je polglasno dejal Nemec in odkorakali so dalje. *ti Jr? je patrulja odšla, sta Marko in Vojko zlezla na nasip, tatet pa še drugi, ki so imeli nalogo pomagati pri mi-Vlegla sta se na progo in začela Izpod tirnic, hitro e vati kamenje in pripravljati mesta za mine. s« je s fantom, ki naj bd varoval miniranje, držala « ta1 vlSe na pobočju. Poslušala je šume in bila nestrpna. ! lui ožem sta bila kakor prej. Pri njem je spala, hodila ^ g?1 ln sPet Je bil 1 ni° prija2®11 kot prve dni. Upala je, ta i 1)0 pomiril. Neko novo čustvo Jo Je obšlo. Hotela se ta ® umakniti, Rada bi šla drugam. V globinah se je dra-taa rah. Najteže je prenašala njegov temni, tipajoči pogled, ti va Je občutek, da pred njim ne bo mogla ničesar skriti. Sto ^ J° Je Privlačil. Tako blizu Ji je bil, ko Je gledala \°v usločeni hrbet s strojnico v ramenu. Ležal Je neko-pod njo na robu skale in se niti premaknil. 'i j* ki so minirali, so delali tako naglo, da so se kopali V^U. Ko so bile mine položene, je dinamitar vključil žico. ta nkUpaj so se nekoliko odmaknili od proge. Sef minercev tastako pa sta si poiskala škrapljo, ki bi Ju skrila in ju iti taVala pred drobca ob eksploziji. Spojili so se s temo tajali Dinamitar je položil kovinasto škatlo z vždgalno tafcta0 med noge in se zastrmel skozi krošnje dreves v nebo. It ^blaženo čustvo neučakanosti ga je obšlo. Nemir, ki ga teu ^U!ll samo pri miniranju. «Pride, ne pride, pride, ne tata' Pr'de, ne pride,» je šepetal skozi redke in orume ni vrednosti 687 milijonov lir. Od tega je bilo 35.955 dragocenosti za % skupno vrednost 615 In končno še podatke °. zay0 na sti: 31. januarja 1971 je D gg.81* našem področju zaposlen«/ , , oseb ali za 1,2 odst. več ** lanskem januarju. Otvoritev akademski8 leta akademije za preučevanja v kmetiji Uht« '•nji Hno Tri H' Hi m* 5 Sinoči se je začelo šesto gosko leto tržaške Akademij ^ja spodarska in družbena Pr° . -ječ v kmetijstvu. Ob navzočn^ ^ g. H Hi Si stavnikov oblasti in vojsk® 0J irirri kademsko leto odprl s krat ^ ;o leto odprl s pv predsednik trgovins ^ je govorom predsednik iiguVinice dr. Caidassi, me^v^ja»’ poročilo o lanskoletnem dew • j, kademije podal njen predstav ^ Rustia - Traine. Nato sta kratki strokovni poročili 1 ^ predavanje. Degrandi je sp o pravilih v prodaji vina praskupnosti, medtem ko je or- e brosi govoril o vodah iz 1 iz Soče, seveda v okviru Lgjl • potreb, dr. Cosolo pa je ». pl-mehanizaciji trganja groz Ke 8® _____i: « HgIpŽU ic w>i Degrandi je govoril o deležu ke pri izvirih Timava in to se,L\$tS' v zvezi s tem, da so te v® ^ jjb V zvezi s ieiu, ua au ~ ^ di industrijskih podjetij, zgradili maši sosedi Jugo? . pri onesnažene. Dr. D’Ambrosi j onesnažene, ui- ---------^;„,ava ’ tem poudaril, da ima Tun jg ' ker 8* „ dno onečedene vode, kot j®^ je pojav, ki ne služi kraške vrelce in Kras, ter. Skušal je pobijati _ trc^prvej goslovanskih strokovnjakov, v ^ stveno Bidovca, da je de Reke neznaten, da doseže ^ vreK1 20 odst. količine, .i jo pri štivanu, ker da je ^^led111 imiiiiiiilliiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiinmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuaitmiMimiiimiiiiimniiimiiiiiitiiiiiimiiiii PETDESET MILJ SEVERNOZAHODNO OD RTA FINISTERRE Eksplozija na angleškem tankerju: kapitan pogrešan, več ranjencev Katastrofa je prizadela tanker «Ocean Bridge», ki je skušal pomagati neki drugi angleški ladji KAIRO, 9. - Umrl je patriarh koptske pravoverne cerkve Kyrillos VI. Bil je poglavar pravoslavne cerkve v Egiptu, Afriki in Bližnjem LA CORUNA (Španija), 9. — Kakih 50 milj severozahodno od rta Finisterre je prišlo na angleškem tankerju »Ocean Bridge« do močne eksplozije, nakar je 66.000-tonska ladja začela goreti. Angleški tanker »British Comet« je sprejel na svoj krov 50 brodolomcev ponesrečene ladje. Pri štetju posadke so ugotovili, da je manjkal le kapitan »Ocean Bridgea«. Zakaj je prišlo do eksplozije, se še ne ve. Gotovo je le, da je kruta usoda uničila ladjo, ki je pravzaprav skušala pomagati drugi. V določenem trenutku so na tankerju »British Comet« opazili, da voda vdira v strojnico. Kapitan je takoj poslal po radiu poziv na pomoč. Odzval se mu je tanker »Ocean Bridge«, ki se mu je začel takoj približevati. Ko pa sta bili ladji že zelo blizu, je prišlo do eksplozije na »Ocean Bridgeu«. Ponesrečencem je takoj priskočila na pomoč ladja, ki je bila sama potrebna določene pomoči. Pozneje so javili, da ne obstaja nevarnost, da bi se »British Comet« potopila. V bližino nesreče je potem priplulo še več drugih ladij, med katerimi sta bila neka francoska nosilka helikopterjev in poljska ladja »Chopin«. Zdravnik te ladje se je potem povzpel na krov »British Co-meta« ter pregledal vseh 50 brodolomcev. Dva izmed njih sta bila ze- lo hudo ranjena ter so ju malo po zneje prepeljati s francoskim helikopterjem v La Coruno, kjer so ju zdravniki operirati. Gre za prvega častnika tankerja »Ocean Bridge«, 28-letnega G. Wicksa in za indijskega mornarja Mani G. Roya. Ta je pri eksploziji izgubil eno oko ter dobil tudi druge poškodbe. Življenje obeh je v nevarnosti. Huda nesreča v reški ladjedelnici: 2 žrtvi REKA, 9. — Dva delavca tovarne »Vulkan« lz Reke sta danes Izgubila Življenje, eden pa Je dobil hude poškodbe v požaru, ki je Izbruhnil na ladji nArctic Troti«, ki Jo ladjedelnica «3. maj« na ReJd gradi za neko angleško družbo. Delavci «Viilikana» so bili zaposleni pri postavljanju oevl v črpni postaji. Zdi se, da se je vžgal plin aoetllen. KRU3EVAC, 9. — Eden od najbolj vnetih ljubiteljev boksa v Kru-ševcu 31-let rti kipar Cedamlr Mihailovič je podlegel danes zjutraj srčni kapi zaradi razburjenja, ko je v svojem stanovanju sledil televizijskemu prenosu boksarske bor-1 katerem je delal. Umrl je b«. med Ctajpem ln FrOBeiJetn. Ml-1 kasneje v bolnišnici. hajlovlč, ki je btl vnet pristaš Cia-ya Je ob 13. rundi, ko je postalo jasno, da bo Clay Izgubil, se je nenadoma počutil slabo. Vsi napori zdravnika, ki so ga takoj poklicali na pomoč, so bili zaman. Gorski reševalci so rešili psa GRENOBLE, 9. — Večja skupina gorskih reševalcev je davi odšla Reke neprimerno večji, _ da ne držijo trditve, vsaj g^jva0!! loti, da dobivajo vrelci po gVoti) vodo tudi iz Soče. Nato J® tudi o vodah Soče in sic® $ podzemeljskih zajetij, ki P1 svoj® rali napraviti pri Pieris • . $ kratko poročilo je dr. D Affl jot ključil s trditvijo, ki da 3° ^ Ti' go ponavlja, da naj bi v0LtrtWl$ mave služile industrijskim P°“ Trsta, za pitno vodo pa naPi7enidi zajemal vodo iz Soče iz P00*^ skih slojev pri Pierisu. Na koncu je imel dalj«1 ki f prof. dr. ing. Sergio Coso ’ 4tvi spregovoril o mehanizirani ^ jli kar je nazorno prikazal tud* kah žal. moramo ugotoviti, da ga tistega, kar smo s^,„„ llff HU luitjli, ivui — „ n; nočnii otvoritvi akademske!/^ omenjene ustanove s tako ^ jt nim imenom (pred j« s< bila samo nekaka tkonzuiiu> ^ je komaj vred dobrima ^ve1Zlo & ma preimenovala), ne kljtičiti. da s svojim dei o0j;teei ustanova v zadostni meri ^ liste resnične votrebe “ tov in našega kmetijstva, o f smo prav včeraj tako ',.a V ročali in ki so prišle do V nedeljskem občnem zboru zveze. Zato se Dostavil01° , šanja: Ali je izdatek (verjetno v M obilen) iz javnih sredstev vanje te ustanove dovoli H i H *Prs 5 s m * reklo, da je opravičila ie javnih sredstev, ki jih je 0 leina? * Ali ne bi predsednik trgovino, industrijo in “ storil mnogo koristnejše bi najprej poskrbel, da se ,1."' pd' jo v ustrezne organe zborn ■ “ i" nični predstavniki kmetov r po narodnosti — naše ^ ifl iz Votrona, da bi rešila nekega psa, ki je padel v globoko razpoko v nadmorski višini okoli 1.500 m v gorovju La Chartreuse. Pes je pred nekaj dnevi spremljal svo.jega gospodarja na izletu po tamkajšnjih planinah. Nenadoma se .je vsul snežni plaz, ki je zasul moškega. Zvesti pes ga je izkopal iz gmote in mu tako rešil življenje. Kmalu nato je padel v razpoko. Ranjeni gospodar se je odvlekel v dolino, kjer je najel skupino reševalcev, da bi rešil psa. Reševalci so že potegniti žival iz razpoke. MESTRE (Benetke), 9. - Komaj 23-letni delavec Renzo Orlando je danes delal v obratu Montedison, ko ga je nenadoma in zelo močno udaril v glavo kavelj žerjava, ob malo šele nato skrbel za omenjen takšno bivšo vkonzulto» ‘n s ■ Akademijo? In končno: Mar ne bi n~. / prizadevni strokovni sodelam^sP stanove lahko mnogo boli -u tl)? kmetijstvu v okviru organi druge ustanove, ki v resnf k preporodu našega kmetu* čeprav se ne kitijo z visok0 čimi nazivi? Roj proti postopni mišični distrofiji Italijansko združenje bo) ^ ti postopni mišični je za » ja za soboto 3. in nedeljo 4'koV -srečanje italijanskih zdravi*1? , ^ raziskovalcev, ki se ukvarjajj^ijj boleznijo. Srečanje bo * . Felice Venezian na tržašk® učilišču ter se bo začelo y zjutraj ob 9. uri. Di.sku^ijpi Jj voditi profesorji Aloisi in . Padove ter De Bernard 10 iz Trsta. 4 • Predsednik deželnega bezzl Je včeraj sprejel n*,1a,vfeL, nostnem obisku novega državnega pravdnika pr* sodišču dr. Carmeda PalelW