OB DNEVU REPUBLIKE
TRIDESET LET
V zgodovini nekega naroda to ni dolga doba. Vendar bi težko našli deželo, kjer se je v treh desetletjih toliko stvari spremenilo, kjer je bil dosežen tak napredek kot pri nas. Zato se naš spomin te dni vrača nazaj na tiste usodne dni pred tridesetimi leti, ko so se v bosanskem mestecu na Plivi zbrali delegati vseh jugoslovanskih narodov in na II. zasedanju AVNOJ-a sprejeli sklepe, ki s svojim svobodoljubnim bistvom pomenijo novo stran v razvoju odnosov med ljudmi in narodi, sklepe, ki pomenijo rojstvo nove demokratične federativne Jugoslavije.
S temi sklepi je bila uzakonjena v revolucionarnem boju izbojevana oblast delavskega razreda, nacionalna enakopravnost delavskega naroda in nacionalna enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov, predvsem pa njihova odločenost, da se združijo v eno državo, zgrajeno na demokratični podlagi.
S praznovanjem 30-letnice republike sovpada tudi enak jubilej zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, prek katerega je spregovorilo slovensko ljudstvo samo. Zbor je podčrtal, da je mogoča samo ena vstaja enotnosti: borbena enotnost slovenskih ljudskih množic, skovana v borbi, enotnost, ki jo je
ustvarila OF. Kočevski zbor se je brez pomislekov izjavil za novo demokratično, na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo.
Pot, ki smo jo prehodili v teh letih, je bila vse prej kot lahka. Vendar se danes lahko ponašamo z uspehi in velikim napredkom na vseh področjih. Revolucija, ki smo jo začeli v narodnoosvobodilnem boju, teče še danes. To je boj za nove socialistične odnose, za to, da bo delovni človek sam odločal o rezultatih svojega dela, o svojem življenju.
Ni slučajno, da se po tridesetih letih začenja uresničevati zamisel o delegatskem sistemu, katerega temelji so bili postavljeni pred tridesetimi leti.
Naša največja naloga je, da vse naše moči posvetimo doslednemu uresničevanju te zamisli, ki smo jo zapisali v novo ustavo. To naj bo naše napotilo v trenutku, ko snujemo nov občinski statut in temeljne listine krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
Z vso zavzetostjo za uresničitev duha novih ustav bomo najlepše praznovali naš veliki praznik - dan republike!
KAMNIŠKI OBČAN
LETO XII ŠT 11. NOVEMBER 1973 »1 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
ve na občinsko konferenco ZKS
Te dni so v teku volilne konference komunistov v osnovnih Organizacijah ZK. Na njih komunisti preučujejo uresničevanje sprejetih programov in se dogovarjajo za bodoče delo. Osnovne'organizacije volijo tudi nova vodstva in člane za bodočo občinsko konferenco ZK. V
sleherni organizaciji ZK bodo izvolili najmanj po enega člana tako, da bo občinska konferenca ZKS štela 45 članov. Občinska konferenca se bo sestala v začetku decembra ter izvolila komite in ostale organe, potrebne za uspešno delo.
Kamniški komunisti bodo v
prihodnjem obdobju posvetili veliko pozornost svojemu družbenopolitičnemu izobraževanju. V ta namen bo občinska konferenca ZK pripravila večdnevno politično šolo, osnovne organizacije pa bodo organizirale več predavanj v okviru svojih izobraževalnih programov.
DELOVNI LJUDJE KAMNIŠKE OBČINE
V četrtek, 20. decembra letos, bomo vsak na svojem delovnem mestu glasovali za /.biranje sredstev za gradnjo šol in otroških vrtcev v prihodnjih petih letih. Naši najmlajši pričakujejo od nas, da jim svojega glasu za njihovo boljšo vzgojo in izobrazbo ne bomo odrekli!
NAŠI OTROCI ZAHTEVAJO OD NAS NOVE VRTCE: V NASl OBClNI JE DANES DELEŽEN ORGANIZIRANEGA VARSTVA IN VZGOJE KOMAJ VSAK 16. OTROK. Z URESNIČITVIJO PROGRAMA, ZA KATEREGA BOMO GLASOVALI 20. DECEMBRA, BOMO LAHKO ZAJELI V VARSTVO NAJMANJ VSAKEGA PETEGA OTROKA, TUDI NA PODEŽELJU
V počastitev dneva republike in 30-letnice II. zasedanja AVNOJ bo v Kamniku gostoval
KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ CEUA
pod vodstvom Egona Kuneja s koncertom slovenskih in jugoslovanskih pesmi
Koncert bo v ponedeljek, 26. novembra 1973, ob 20. uri v veliki dvorani DOMA v Kamniku.
Vabljeni!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL IN KULTURNA SKUPNOST KAMNIK
Kaj je obremenitev gospodarstva
Celotni dohodek gospodarskih organizacij se •je od polletja do oktobra hitreje povečeval kot porabljena sredstva. Med porabljena sredstva pa sodi amortizacija, ki so jo podjetja v tem času povečala za 24 % nad mini-' malnimi stopnjami.
Kljub porasti celotnega dohodka je dohodek v zadnjih treh mesecih napram polletju porasel le za 3,2 %, ostanek dohodka za sklade pa je bil celo za 0,9 %, manjši kot ob l. polletju.
Odbornike občinske skupščine je še posebej presenetil podatek, da so zakonske in pogodbene obveznosti iz dohodka porasle kar za 62 %. Torej kljub vsem razpravam še vedno dodatno obremenjevanje gospodarstva.
Ker se je na seji skupščine pojavilo vprašanje, ali je povišan prispevek za stanovanjsko graditev od 4 na 6 %, ki je bil sprejet s samoupravnim sporazumom, šteti kot obremenitev gospodarstva ali ne, so odborniki zahtevali, da se do prihodnje seje pripravijo podatki o tem, katere pogodbene in zakonske obveznosti imajo gospodarske organizacije in koliko morajo prispevati za te namene.
Značilno za naše gospodarstvo je še vedno razširitev proizvodnje s povečanjem števila zaposlenih. Premalo pa je skrbi za povečanje produktivnosti in moderniziranje tehnoloških postopkov. Dogovoriti se bo treba, da bodo kolektivi hkrati z investicijami poskrbeli tudi za stanovanje in druge objekte družbenega standarda za novo zaposlene delavce. Temu problemu marsikje še ne posvečajo dovolj skrbi. Skupščina je podprla tudi prizadevanja občinskega sindikalnega sveta, da bi se v sodelovanju s prizadetimi kolektivi uredile razmere v kamniškem samskem domu.
Podrobneje bodo odborniki razpravljali o gospodarskem položaju v občini na ^pi prihodnjih sej, kojim bo na voljo tudi gradivo službe družbenega knjigovodstva.
Ob dnevu republike čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem kamniške občine občinska skupščina in vodstva družbenopolitičnih organizacij
NOVA SOLA V ŠMARTNEM
DOGOVOR SINDIKATOV
Čimprej volilni odbori
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsednikov 10 osnovnih organizacij sindikata, ki je bila 26. oktobra, so podprli osnutek programa investicij v izobraževalno-vzgojne objekte, ki naj bi jih zgradili v času od 1974. do 1978. leta, ter način združevanja sredstev z referendumom vseh zaposlenih v Kamniku. Sindikatu so poverili nalogo, naj v zvezi s pripravami na referendum pritegne k javnim razpravam vse družbenopolitične dejavnike in proizvajalce.
Posredovana so bila stališča OOS glede organiziranosti sindikata v občini ob novih ustavnih razmerah. Prisotni so ugotovili, da v Kamniku nimamo pogojev za organizacijo enakega števila sindikatov, kot jih bo organiziranih v republiki. Na ravni občine je oblikovanih 5-6 konferenc in zveza sindikatov, posamezne OOS pa se bodo neposredno vključevale v republiške sindikalne organe ali * r mirale republiške odbore v posameznih panogah. Na seji je bil spie-jet tudi ključ za izvolitev delegatov v skupščino temeljne telesno-kulturne skupnosti, v katero bodo OZD izvolile 15 delegatov. Dolga in glasna razprava se je razvila ob družbenem dogovoru glede praznovanja dedka Mraza in dneva žena oziroma bolje rečeno o najvišji ceni daril ob teh praznikih. Sprejet je bil predlog, naj bi OZD namenile za dedka Mraza največ do 80 din na otroka in za dan žena največ do 100 din za zaposleno ženo. Seveda pa bi morala o praznovanju obeh praznikov spregovoriti tudi društvo prijateljev mladine in konferenca za družbeno aktivnost žensk pri SZDL.
Na koncu je bil sprejet sklep, da je potrebno v sleherni OZC takoj imenovati volivne odbore, katerih prvenstvena naloga bo določiti možne kandidate za sestavo delegacij v novem skupščinskem sistemu.
J.M.
2. stran
NOVEMBER 1973
kamniški obc;
ZASEDANJE DELEGATOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZA PETINO VEČ DENARJA
Delegati naših krajevnih skupnosti, skupaj z njihovimi predsedniki, so se pred dnevi zbrali na svojem šestem zasedanju. Pregledali so, kako je z dotokom denarja iz krajevnega samoprispevka in na splošno, kako finančno stojijo naše krajevne skupnosti. Pogovorili so se o pripravah na javno razpravo o osnutku občinskega statuta in o statutih krajevnih skupnosti. Dogovorili so se tudi o nalogah krajevnih skupnosti pred referendumom, s katerim bodo delovni ljudje v podjetjih in ustanovah 20. decembra letos odločili o zbiranju denarja v prihodnjih petih letih za gradnjo šol in otroških vrtcev v naši občini.
Ugotovili so, da je materialna podlaga za delo krajevnih skupnosti kar ugodna, saj so naše krajevne skupnosti letos v devetih mesecih imele na voljo 4,39 milijona dinarjev.
S krajevnim samoprispevkom, ki smo ga sprejeli spomladi 1971, je bilo v 29 mesecih, torej približni polovici celotnega obdobja (pet let), za katerega je bil sprejet, v krajevnih skupnostih zbranih 5,228.000 din, kar je skupaj 72 % od vsote, ki naj bi jo zbrali v vseh petih letih. Predvidevanja so torej že sedaj presežena za dobro petino. Zato lahko računamo, da bo dohodek krajevnih skupnosti od samoprispevka v petih letih
znašal prav gotovo okrog 12 milijonov dinarjev, ne pa 7,36 milijone, kot smo predvidevali.
Nekatere krajevne skupnosti, na primer Duplica in Šmartno, so doslej že presegle petletni predvideni dohodek iz krajevnega samoprispevka.
Seveda je treba upoštevati tudi zvišanje cen v tem obdobju, vendar bodo krajevne skupnosti s takim dotokom sredstev lahko v celoti uresničile začrtane programe del. Poleg samoprispevka so krajevne skupnosti dobile tudi dotacijo občinske skupščine in njenih skladov, ki je v letošnjih devetih mesecih znašala 874.500 dinarjev. Občani in delovne organizacije pa so že dodatno prispevali 448.500 din. Pregled zbranih in porabljenih sredstev v posameznih krajevnih skupnostih dajeta tabeli, ki ju objavljamo.
Delegati so se dogovorili, da bodo podrobnejši pregled financiranja posameznih del v krajevnih skupnostih v letu 1972 objavili v januarski številki Kamniškega občana.
Glede razprave o osnutku občinskega statuta so se delegati dogovorili, da se bodo sveti KS čimprej sestali z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in obravnavali osnutek. Nato pa bodo osnutek pretresli na širših razpravah s čimvečjo udeležbo občanov. Razprava bo trajala do
konca decembra letos. Obenem pa bodo sveti KS že začeli pripravljati osnutke svojih statutov. V ta namen so delegati prejeli na posvetu posebno gradivo, ki jim bo v pomoč pri oblikovanju osnutka statuta.
Zelo pomembna naloga čaka krajevne skupnosti tudi v pripravah na bližnji referendum v delovnih organizacijah, ko se bodo delavci odločali, kolikšen delež dohodka TOZD bodo v naslednjih petih letih prispevali za gradnjo šol in vrtcev.
Delegati so poudarili, da je treba v pripravah posebej naglasiti dvoje: prvič, da gre za prispevek delovnih organizacij, o katerem so doslej odločali delavski sveti, sedaj pa bodo o tem rekli svojo besedo vsi delavci; drugič, da prispevka za gradnjo šol delavci ne bodo plačevali od svojih osebnih dohodkov (kot plačujemo krajevni samoprispevek), pač pa gre tprispevek v breme ostanka dohodka delovne organizacije.
Delegati krajevnih skupnosti so v celoti podprli predlagani program gradnje šol in vrtcev, ker so potrebe zares velike, hkrati pa so izrazili prepričanje, da se bodo delovni ljudje naše občine 20. decembra na svojih delovnih mestih soglasno odločili, da te težave v šolstvu in otroškem varstvu čimprej rešimo, saj je to naša skupna potreba in želja.
F.S.
OSČiNSKA SKUPŠČINA GLASOVALA ZA:
združitev šol v Špitaliču in v Motniki
O vprašanju združitve podružničnih osnovnih šol smo v Kamniškem občanu že večkrat poročali, obširneje v zadnji številki, ko smo govorili o razlogih, ki narekujejo združitev.
Piko na i dolgotrajnim razpravam o tem, kako rešiti problem, je postavila občinska skupščina na zadnji seji. Odborniki so sprejeli sklep, da se v drugem semestru obe šoli združita. Pouk naj bi bil v bodoče samo v Motniku, tako, da bosta samo po dva in dva razreda združena. Sedaj
so otroci vseh štirih razredov obiskovali skupen pouk.
Skupščina je sklenila, da je treba zagotoviti avtobusni prevoz učencev iz Špitaliča v Motnik, da je treba organizirati varstvo vozačev v šoli in jim zagotoviti toplo malico. Če prevoza ni mogoče zagotoviti z rednimi avtobusi, bo treba organizirati poseben prevoz s kombijem.
Ko so se odborniki občinske skupščine odločili za tak ukrep, so bili prepričani, da bodo starši otrok in ostali občani Špitaliča razumeli,
da gre za koristi njihovih otrok, za njihovo boljše znanje in uspešnejše napredovanje v višjih šolah. Po naši ustavi imajo vsi otroci enako pravico do kvalitetne šole.
Skupščina si bo prizadevala, da se sedanje šolsko poslopje preuredi v primeren industrijski obrat, ki naj bi zaposloval v glavnem ženske. V ta namen je priporočila skladu skupnih rezerv, da prihodnje leto predvidi določeno posojilo tistemu podjetju, ki bo ustanovilo tak obrat v Špitaliču.
'KAZNIK »SVILANITA«
Tokrat so se člani delovne skupnosti že enajstič srečali na vsakoletnem tovarniškem prazniku, ki ga imajo v mesecu oktobru. Pregledali so dosedanje delovne uspehe in celotno razvojno pot Svilanita, ki prav v
k temu pripomogla težnja kolektiva, da se ni nikoli zadovoljil z doseženim, ampak je vselej hotel ustvariti več in bolje.
Prav letos zaključujejo po-
PRIZNANJE ZA VESTNO DELO: LETOŠNJO OKTOBRSKO NAGRADO V SVILANITU JE PREJEL TUDI ALOJZ KONDA, SEKRETAR PODJETJA IN ZNAN DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC. ČESTITAMO!
zadnjih letih dosega pomembne delovne uspehe.
Pred dvanajstimi leti je zatulila tovarniška sirena, ko so dosegli milijardo starih dinarjev bruto produkta, medtem ko danes dosegajo že 12 milijard. Hitra in uspešna rast tega 700-član-skegkolektiva pa ni le uspeh vse modernejših strojev, temveč je
membno obdobje investicijskih vlaganj v nove objekte, ki so jih začeli graditi že v lanskem letu. V tem času so uredili in delno adaptirali objekt nove konfekcije, kmalu bo gotov rezervoar za tehnološke vode, ob začetku prihodnjega leta naj bi stekla proizvodnja v novem objektu šivalnice. Toda gradnja zidov ni
dovolj, zatrjujejo v Svilanitu, in prav sedaj montirajo v tkalnici frotirja nove brezčolnične statve. Sodijo med najbolj avtomatizirane za proizvodnjo frotirja. Kupili pa so tudi brezčolnične statve, tako da bodo doma proizvajali vso tkanino za kravate.
V vse to so vložili lani 7,355,000 dinarjev, medtem ko letos načrtujejo kar 24,310.000 dinarjev. S to investicijo pa se v največji meri končuje največje obdobje razvoja podjetja, kljub temu da že razmišljajo, oziroma čutijo potrebo po novih vlaganjih: potrebno bo novo skladišče gotovih izdelkov, nova konfekcija, upravna zgradba. Ob dokaj velikih vlaganjih pa v Svilanitu niso pozabili na likvidnost podjetja in na vlaganja v obratna sredstva, ki omogočajo normalno poslovanje.
Niso pa ob tem pozabili tudi na delavca in njegove življenjske in delovne pogoje. Ob tem velja omeniti nov sistem nagrajevanja, tako imenovani work-fak-tor, s čimer želijo doseči večjo produktivnost in „za boljše delo, boljše plačilo". Rezultati se že kažejo v večji proizvodnji in boljši kvaliteti, saj so poprečni osebni dohodki okoli 2.000 dinarjev.
Na slovesni seji delavskega sveta, kjer so govorili o uspehih, so tudi tokrat podelili tradicionalne oktobrske nagrade delavcem, ki so največ prispevali pri modernizaciji in izboljšavi proizvodnje, ter priznanja članom kolektiva za 10 in 20-letno delo. -ts
Razgovor o kadrovski problematiki
V naši družbeni skupnosti se že dolgo soočamo z vsesplošnim pomanjkanjem kadrov in s problemi, ki so posledi<| nenačrtne kadrovske politike. Zato ni naključje, da je skupnost študentov občine Kamnik sklicala sestanek, ki je 1 25. oktobra v sejni dvorani občinske skupščine in na katerem je bila osrednja točka dnevnega reda kadrovsl vprašanja v občini ter problematika počitniških praks. Sestanka so se poleg študentov udeležili še predstav družbenopolitičnih organizacij ter kadrovniki iz 12 kamniških delovnih organizacij.
V uvodnih besedah, ki sta jih podala Milan Marinič, predsednik SŠK, in Miro Fornazarič, predsedn socialnoekonomske komisije pri SŠK, smo lahko zasledili zlasti zahtevo po taki kadrovski politiki, kot jo določa no DD o kadrovanju. V razpravi, ki je sledila, so se najprej oglasili študentje in opozorili na številne probleme, ki f občutijo kot štipendisti in kot praktikanti v času počitniških praks. Zavzeli so se zlasti za to, da se stik mej štipendistom in štipenditorjem ne bi reduciral zgolj na pregled in eventualno kritiko izpitnih ocen ob koncu šolskef leta. Štipendista je treba sproti seznanjati z obstoječo tehnologijo in z razvojem podjetja. Prav tako pa mora a seznanjen z razvojem samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, tako da ne bo postal strokovnjak le na svoje* ] področju, temveč da se bo razvil v tako celovito osebnost, kakršna sodi v našo družbeno skupnost.
Ob problemu počitniških praks so vsi udeleženci razprave izrazili enotno mnenje glede vprašanja mentorstvi!' Mentor mora biti človek, ki lahko s svojimi sposobnostmi pripomore k večji ustvarjalnosti praktikanta ter zlasti' i temu, da praktikant utrdi in poglobi v šoli pridobljeno znanje.  ' j
Enotnost so udeleženci pogovora pokazali tudi glede vprašanja povezave teorije s prakso. Študentje so namrej j zeleh vedeti, če bi jim kamniške delovne organizacije dale možnosti, da v podjetju in ob pomoči podjetja izdeluješ B razne seminarske naloge, diplome in podobne stvari, ki jih zahteva program visokošolskega študija. Kadrovniki S £ zatrdili, da je to mogoče, obenem pa so pokazali tudi razumevanje za reševanje eksistenčnih pogojev študent*1 Študentje bodo lahko prek SŠK dobili priložnostne zaposlitve v kamniških podjetjih.
Ob koncu razgovora so udeleženci soglasno ugotovili, da je bil pogovor ploden in koristen, tako za študente Kol tudi za delovne skupnosti. Zagotovili so tudi, da se bodo vsi skupaj z vsemi močmi zavzeli za vsestranske f čimprejšnje spremembe obstoječega stanja po smernicah, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajan kadrovske politike.
Mj
SVET KAMNIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI
O poteku komunalnih del
Člani sveta krajevne skupnosti Kamnik so na zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Oskar Grzinčič, govorili o tert kako poteka urejanje ulic in cest ter o drugih komunalnih delih.
Predstavnika komunalnega podjetja Zore in Humar sta članom sveta zagotovila, da bodo dela pri asfaltiranju ull< na Trškem polju in urejanju Tunjiške ceste končana do zime. Glede velikosti cevi za kanalizacijo na Tunjiški cesti st pojasnila, da bo premer ustrezal ob normalnih razmerah. Taki nalivi, kot so bili letos, so redki. Kamniška kanalizacij vode ob največjih nalivih ne more sprejeti, zato je bil pesek celo po cestah v središču mesta. Ob zadnjem nalivu gasilci dežurah pri vodovodnem zajetju, da ne bi voda spet vdrla v zajetje kot ob prvem nalivu, ko so jo mor; dodatno klorirati.
Pri gradnji vodovoda Iverje, ki bo napajal Kamnik, gradi pa ga NIVO iz Celja, so nastale nekatere težave pi izdelavi zajetja. Pričakujejo, da bo problem urejen v kratkem. Člani sveta so zahtevah, naj bodo vsa dela opravljei strokovno in po načrtu.
Dogovorili so se tudi, da je treba s komunalnim podjetjem skleniti pogodbo o vzdrževanju cest II. reda v mestu
Svet je pregledal tudi seznam občanov, ki kljub podpisanemu dogovoru lansko leto še vedno niso poravn; obveznosti za asfaltiranje cest na Trškem polju in Cankarjeve ceste. Posameznike, ki so v težkem socialnem stanju, 'f oprostil plačila prispevka, od 10 občanov na Trškem polju pa bodo dolg izterjali preko sodišča, njihova imena p bodo objavljena v Kamniškem občanu.
Komunalno podjetje bo pripravilo predračun za ureditev cest Treh talcev, Tineta Zajca iz Kotarjeve v MekinjaJ vključno s kanalizacijo. Nato bo krajevna skupnost sklicala občane tega področja, da se bodo dogovorih gled financiranja. Za nezazidane parcele naj bi stroške urejanja kreditiral sklad za urejanje mestnega zemljišča.
Svet je tudi predlagal, naj bi občinska skupščina za 50 % zmanjšala prispevek za uporabo mestnega zemljišči * prebivalcem Zgornjega Perovega, ker sami vzdržujejo vse ceste in pota na tem območju.
-m
Kmalu kmetijska zemljiška
skupnost
Pred kratkim sta svet za kmetijstvo pri občinski skupščini, ki ga vodi Ivan Pintar, in kmečka sekcija pri občinsl konferenci SZDL, ki jo vodi Nande Vode, na skupnem sestanku obravnavala priprave na ustanovitev kmetijski zemljiške skupnosti v naši občini.
Sestavila sta tudi iniciativni odbor, v katerem so kmetje: Ravnikar iz Kanade, Pančur iz Črne, Drolc iz Zl Tuhinja, Orehovec iz Motnika; delavce kooperacije Emona zastopa ing. Klobučar, za tajnika odbora pa je bi predlagan ing. Prešeren.
Zakaj ustanavljamo kmetijsko zemljiško skupnost?
Julija letos je republiška skupščina sprejela zakon o kmetijskih zemljiščih, ki nalaga prav tem organom velik« nalog.
Po tem zakonu bodo o kmetijski politiki v prihodnje bolj odločali organizirani obdelovalci zemlje, to so kmetje ii delavci v kmetijskih in gozdarskih organizacijah, povezani v kmetijski zemljiški skupnosti.
Zakon določa, da bo kmetijska zemljiška skupnost ustanovljena z družbenim dogovorom, ki naj ga podpišejo v» kmetijske organizacije, gozdnogospodarske organizacije in krajevne skupnosti v občini ter občinska skupščina. Njen^ skupščina pa naj bo sestavljena iz voljenih predstavnikov vseh podpisnikov družbenega dogovora.
Tako oblikovana skupnost bo gotovo zmogla uresničevati vse z zakonom določene naloge. Med najpomembnejši; mi naj omenimo skrb za obdelavo oz. racionalno uporabo vseh kmetijskih zemljišč v občini, posredovanje pri prometu z njimi, priprave za izboljševanje kmetijske strukture in varstvo kmetijskih zemljišč pred odtujevanjem. I
Proizvodno sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in kmeti je nazadovalo že več let. Zato je vse ve^ kmetijskih zemljišč, ki jih lastniki ne morejo ustrezno obdelovati. Kmetijska zemljiška skupnost bo morala spodbuja' ti kmete in kmetijske organizacije za razne oblike proizvodnega sodelovanja, da bi bila vsa zemha obdelana ka> najbolj sodobno. Posredovala bo pri prodaji in nakupu takih zemljišč, ki jih lastniki ne bodo mogli obdelovati niti 1 sodelovanju s kmetijsko organizacijo zaradi ostarelosti in onemoglosti ali ker so zaposleni drugod. Če ne bo drugeg* kupca, bo morala zemljišča tudi sama odkupiti, zlasti tista, ki jih bodo morali prodati nekmetje, ker presegaj« maksimum, določen z novim zakonom, ali če ne bo ustreznega dediča za kmetijo.
Kmetijska zemljiška skupnost bo morala skrbeti tudi za ustrezno odbiro kmetij, ki naj bodo razglašene V perspektivne, torej za take, ki se po smrti lastnika ne bodo smele razdeliti.
Med pravicami kmetijske zemljiške skupnosti je treba omeniti predvsem sodelovanje pri načrtovanju prostora J občini z urbanisti in občinskimi organi, da bi zaščitila tista kmetijska zemljišča, ki niso nujno potrebna za drugi namene. J
Tudi v naši občini smo bih nedolgo tega priča vročim debatam o tem, ah je prav, da se posamezna kmetrjsK« zemljišča namenijo za gradnjo ah ne. Pri tem bo v bodoče soodločala kmetijska zemljiška skupnost (KZS). cTaril skupščine KZS bodo torej imeli velike pravice, hkrati pa seveda tudi velike dolžnosti in odgovornosti. Zato je treM ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti dobro pripraviti in v njeno skupščino izbrati prave ljudi. Pri tem bod« morale še posebno aktivno sodelovati krajevne organizacije socialistične zveze. i
F.S1
SVILANIT - KAMNIK Tekstilna tovarna
razglaša
zaradi povečanja proizvodnih nalog naslednja prosta delovna mesta za:
1. 8 tkalk bombaža
povprečni osebni dohodek 1.640 din
Pogoj: Popolna osemletka
2. 3 robilke brisač
povprečni osebni dohodek 1.512 din
Pogoj: popolna osemletka
Za zasedbo delovnih mest pod točko 1. je pogoj starosti najmanj 17 let. Za nočno delo dajemo 40 '/• dodatek. Zaposlenim, ki so oddaljeni nad 5 km, krije podjetje prevozne stroške nad 30 dni skozi vse leto.
Ce vas veseli delo v dobro organiziranem podjetju in urejenih delovnih pogojih, kjer imate možnost napredovanja, vas vabimo, da se priglasite v kadrovsko socialnem oddelku podjetja.
amniski občan
NOVEMBER 1973
3rogram gradnje šol in otroških vrtcev v letu 1974 — 1978
Skupščina občine Kamnik že več let uspešno združuje sredstva za investicije v šolstvu v občinskem skladu za razvoj družbenih služb. Vsako leto se podpiše družbeni dogovor o združevanju sredstev med skupščino Občine in delovnimi organizacijami. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi razpravljajo o družbenem dogovoru, o izvedbi pro-grama in sodelujejo pri sprejemanju letnih in srednjeročnih programov na tem področju.
Slandra in glasbena šola -1,200.000,00 din, osnovna šola F. Albrehta na Duplici - 1,380.000,00 din, osnovna šola Stranje -5,510.000,00 din, osnovna šola Komenda - 1,600.000,00 din, osnovna šola Vranja peč -680.000,00 din, osnovna šola Šmartno - 1,310.000,00 din - ah skupno 11,680.000,00 din. Za navedene investicije so delovne organizacije že tedaj z družbenimi dogovori financirale 6,920.000,00 din. Druga sred-
Z DOGRADITVIJO NOVIH PROSTOROV BO NAMESTO SEDANJE ŠTI-RIRAZREDNE SOLE DUPLICA DOBILA POPOLNO OSEMLETNO SOLO
Vsake 3 mesece skupščina občine obvešča delovne organizacije o združevanju sredstev in izvajanju deL Omenjeni sistem dela je bil v skladu z dosedanjo ustavno in zakonodajno ureditvijo, po kateri je delavski svet imel pravice odločanja tudi o združevanju sredstev.
V zvezi z ustavnimi amandmaji, Zlasti z ustavnimi teksti SFRJ in SRS, ki predvidevajo kot neodtujljivo pravico zaposlenih odločati o delitvi dohodka, moramo pravočasno pripraviti predlog programa, da bi ga lahko delovni ljudje obravnavali na zborih, ki jih bo potrebno organizirati v delovnih organizacijah! Družbenopolitične organizacije,
Zlasti sindikat in socialistična zveza,
bodo morale na osnovi potrjenega pograma ukreniti vse potrebno, da bodo program politično podprle in tudi izvedle.
Spomladi 1973 smo se na skupnem sestanku s predstavniki delovnih organizacij (direktorji, predsedniki delavskih svetov in predsedniki sindikalnih organizacij) ter na občinski konferenci SZDL dogovorili, da za zbiranje sredstev v prihodnjem obdobju v delovnih organizacijah pripravimo referendum, na katerem se bodo delovni ljudje na podlagi programa neposredno odločali za združevanje sredstev.
stva pa je zagotovila skupščina iz proračuna, oz. z najetjem kredita. Sedanji program smo torej izpolnili v razmerju: 60% delovne organizacije, 40 % skupščina občine.
Program investicij za šolske objekte v času od 1968-71 zaključujemo šele v letošnjem letu z adaptacijo šole v Tuhinju in Šmartnem. Iz
3. Osnovna šola Duplica 8,500.000,00 (1975-76)
4. Otroški vrtec Duplica za 100 otrok 2,800.000,00 (1975-76)
5. Otroški vrtec Šmarca za 50 otrok in soudeležba krajevne skupnosti 1,000.000,00 (1976-78)
6. Otroški vrtec Moste-Komenda 2,000.000,00(1976-78)
7. Pomožna šola v Kamniku za 200 otrok 5,000.000,00 (1978-80)
Izgradnja centra strokovnih šol je utemeljena tudi zaradi tega, da bo omogočen študij odraslim zunaj rednega delovnega časa. Delavska univerza in delovne organizacije bodo v sodelovanju z vodstvi strokovnih šol II. stopnje (tehnična, kemijska, strojna itd.) lahko organizirale oddelke ter s tem omogočile vsem zaposlenim študij v Kamniku. Perspektivno naj bi center strokovnih šol v Domžalah organiziral za občino Kamnik in Domžale strokovno izobraževanje, center strokovnih šol v Kamniku pa v obeh občinah izobraževanje splošnega tipa na šolah II. stopnje (gimnazija, ekonomska, administrativna šola itd.).
Gimnazija nima svojega prostora in gostuje v osnovni šoli F. Albrehta, ki svoje prostore že nujno potrebuje za normalno delo 650 otrok.
Naša občina je v zgornjem delu po odstotku zaposlenih žena od vseh zaposlenih v občini. Glede varstva so na slabšem samo še občine Cerknica, Brežice, Vrhnika in Novo mesto. Občina Kamnik glede otrok v varstvu občutno zaostaja za poprečjem v razvitih občinah in tudi za poprečjem v nerazvitih občinah Slovenije. Izpolnitev predloženega programa nam bo omogočila, da 1978. leta sprejmemo v varstvo 22 do 25 % otrok, toliko pa jih ima že letos več kot 10 občin, za katere imamo podatke. V Sloveniji je 20 odstotkov otrok v varstvu že sedaj skoraj v polovici občin.
V DRUGEM POLLETJU SE BODO OTROCI IZ ŠMARTNA PRESELILI IZ RAZPADAJOČE 82 LET STARE ŠOLE V NOVO ŠOLSKO POSLOPJE
Podatki o šolskih in vzgojno varstvenih prostorih v občini
Osnovna šola Frana Albrehta s Podružničnimi šolami: Mekinje, Nevlje, Tunjice, Vranja peč, Duplica jjna 1292 učencev in 6100 m površne; Komenda-Moste 458 učencev, 1850 m površine; Stranje s podružnično šolo Gozd 420 učencev in 2500 m površine; osnovna šola Toma Brejca s podružničnimi šojami: Sela, Loke, Šmartno, Zg. Tuhinj, Špitalič in Motnik s 4100 •n površine; ali skupno šole: 3100 Učencev in 14.550 m površine. Površina za šolsko dejavnost je bila Pred 10 leti 4442 m . Iz navedenega sledi, da se je površina prostorov od «ta 1964 do 1973 povečala za sko-*aj štirikrat.
Financiranje gradnje šol v letih 1967 do 1973
V času od 1967. leta do 1973. Jeta smo v občini Kamnik na področju šolstva investirah v naslednje °bjekte: telovadnica v domu Slavka
TELOVADNIC JE PREMALO. V PRIHODNJIH LETIH BOMO ZGRADILI DVE NOVI TELOVADNICI; PRI SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V KAMNIKU IN NA DUPLICI
Do leta 1980 potrebujemo 36,500.000,00 oz. do leta 1978 31,500.000,00 N. din. Predvidene finančne možnosti:
1. delovne organizacije 12,000.000,00
2. sredstva za otroško varstvo po dosedanjih predpisih 7,500.000,00
3. skupščina občine iz proračuna letno 600.000,00, to je 3,000.000,00 skupščina občine, najem kredita 5,000.000,00 in sredstva republiške izobraževalne skupnosti za center strokovnih šol 4,000.000,00 - skupno 31,500.000,00.
Dela v zvezi z glavnimi projekti za otroški vrtec na Trškem polju so v končni fazi. Sredi decembra 1973 bo izdelan glavni projekt za center strokovnih šol z večjo telovadnico. V zvezi z omenjenimi investicijami sta razpravljala svet za otroško varstvo pn temeljni izobraževalni skupnosti in skupščina občine, ki financira glavne projekte navedenih objektov.
Program zahteva veliko sredstev, vendar smo ga sposobni uresničiti samo na način, kot je predlagan. Zavedati se moramo, da gre za ustvaritev takih pogojev šolskim otrokom in mladini občine Kamnik, da bodo lahko razvili svoje sposobnosti v skladu s sodobnimi metodami vzgoje in izobraževanja v 20. stoL Vsi družbenopolitični dokumenti, zlasti dokumenti Zveze komunistov, nam nalagajo še posebno skrb in nalogo v zvezi z idejno vzgojo mladine. Mladim moramo nuditi primerne pogoje prav v času oblikovanja mlade osebnosti od 3. do 18. leta. Zavedamo se, da bo to zahtevalo precejšnje napore vseh delovnih ljudi v občini, toda imamo bogate izkušnje z dogovarjanji in združevanji sredstev (desetletje). Prepričani smo, da bodo naši delovni ljudje prvi predlagali edino možen sistem financiranja prepotrebnih. šolskih in varstvenih objektov.
Delovne organizacije v občini združujejo letno približno 1,700.000,00 N. din za potrebe in-
navedenega sledi, da je bil vrstni red izgradnje šolskih objektov po programu, vendar smo zaradi nezadostnih finančnih sredstev, oz. večjih investicijskih naložb, kot smo jih predvidevali, za dve leti v zamudi. V zvezi z javno razpravo o srednjeročnem programu razvoja občine 1971-75 so bile nekatere stvari verificirane, nekatere pa predlagane in sprejete v programu. V prihodnjem 5-letnem obdobju 1974-78 je potrebno zgraditi zlasti naslednje objekte, ki so že bili predmet javnih razprav in sprejeti na skupščini občine, s tem da sedaj te investicije lahko že časovno in finančno ovrednotimo.
Predlog programa gradnje objektov
1. Izgradnja centra strokovnih šol z večjo telovadnico 14,000.000,00 (1974-75)
2. Otroški vrtec Trško polje za 150 otrok 4,000.000,00 (1973-74)
vesticij v šolstvu v letu 1973; za potrebe narodne obrambe 30,00 din na zaposlenega ah cca 280.000,00 din in za šport 10,00 din na zaposlenega ah 60.000,00 din. V predlaganem sistemu financiranja bo potrebno letno združevati od 2,000.000,00 do 2,400.000,00 N. din. Posebno moramo podčrtati, da so delovne organizacije (v gospodarstvu) v dosedanjih petih letih financirale 7,000.000,00 din na osnovi družbenih dogovorov, sedaj pa predvidevamo 12,000.000,00 din, to pomeni 5 milijonov več v petih letih 1974-78, in če upoštevamo 12 % inflacijo, potem lahko ugotovimo, da združujemo enaka sredstva kot v obdobju 1968-73, kajti v obdobju 1974-78 lahko pričakujemo vsaj 40 % inflacijo ali poprečno 8 % letno. Iz navedenega sledi, da ne gre za nove obveznosti delovnih organizacij, temveč da gre za relativno enake obveznosti, s tem, da se delovni ljudje na širši samoupravni osnovi odločajo za sistem financiranja.
Referendum
Referendum v delovnih organizacijah (gospodarskih in negospodarskih) za 5 let bi v breme dohodka delovnih organizacij, na osnovi 0,8 %> od bruto osebnega dohodka, predvidoma določil 12,000.000,00 din. Gre predvsem za spremenjen način odločanja, zbiranja in združevanja sredstev, kot je bU v veljavi do sedaj. V letu 1973 predvidevamo, da bo znašal bruto osebni dohodek 235
milijonov din. Delež finančnih sredstev širše družbene skupnosti (predvsem občine) bo znašal 65 %, delovnih organizacij pa 35 %.
Stanovanja in kadri
V znesku 31,500.000,00 din ni upoštevano vprašanje stanovanj za kadre, ki jih bo potrebno zaposliti v petletnem obdobju. Predvidevamo, da bi bilo potrebno za osnovno šolo na Duplici, Stranjah in otroško varstvo v občini zagotoviti 20 do 25 stanovanj (garsonjere, enosobna, dvosobna stanovanja).
Za stanovanja prosvetnih delavcev v osnovni šoli Stranje je nujno potrebno v prihodnjih letih zgraditi stanovanjski blok (10 stanovanj) v Stranjah. Prosvetni delavci bi živeli v kraju službe in bi z izvenšolskim delom popestrili družbeno življenje.
Sedanja stanovanja v Kamniku (kjer živi 4 do 5 prosvetnih delavcev osnovne šole Stranje) bi zasedli drugi delavci v prosveb in varstvu.
S skupno akcijo skupščine občine in skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada bo možno zadovoljivo rešiti ta problem.
Samoupravljanje
Sedanji upravni odbor sklada za razvoj družbenih služb bomo reorganizirali, tako da bodo izvoljeni delegati v skupščino sklada, ki bo operativno urejala investicijsko politiko, sprejeto v širši javni razpravi in skupščini občine. Drugače poveda-
no, UO sklada ne bo imenovala skupščina občine kot dosedaj, temveč ga bodo volili zaposleni po delegatskem načelu v tistih delovnih organizacijah, ki bodo združevala sredstva.
O sestavu in volitvah organa bomo razpravljali posebej.
Sedanji upravni odbor je 15 -članski.
Delegatski sistem bo zagotavljal še bolj racionalno trošenje sredstev za namene, za katere se zbirajo.
Zaključek
Predsedstvo skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine so na seji dne 15.10.1973 podprli predvideni program. Predlagali so, da ga družbenopolitični zbor sprejme in se za uresničitev referenduma kot njegovo praktično izpolnitev nenehno zavzema.
Družbenopolitični zbor občine Kamnik je na svoji seji dne 15.10.1973 sprejel in podprl program, ki je dopolnjen s pripombami, in dal pobudo samoupravnim organom za razpis referenduma 20.12.1973 v vseh delovnih organizacijah (gospodarskih in družbenih službah).
Program so podprli tudi delegati krajevnih skupnosti na seji 6. novembra letos. Soglasno ga je sprejela tudi občinska skupščina na seji 13. novembra. Pozvala je vse delovne ljudi v občini, naj 20. decembra letos dajo svoj glas za uresničenje tega načrta, za boljše pogoje v naših šolah, za nove otroške vrtce.
Sklepi družbenopolitičnega zbora občine Kamnik na seji 15. oktobra 1973
1. Samoupravni organi delovnih organizacij gospodarstva in družbenih služb naj razpišejo referendum za združevanje ' sredstev, potrebnih za investicije v vzgojno izobraževalne objekte v letih 1974 do 1978 po predloženem programu.
2. "
Združevanje sredstev se razpiše za dobo 5 let, to je od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1978 in sicer po stopnji 0,8 % od bruto osebnega dohodka. Prispevki delovnih organizacij, zbrani po sprejetem kriteriju se mesečno odvajajo skladu za razvoj družbenih služb.
Referendum se opravi v vseh delovnih organizacijah 20. decembra 1973.
Predloženi program je dopolniti s podatki o stanju otroškega varstva v Kamniku in nekaterih občinah v Sloveniji (občine, s katerimi se je primerjal družbenoekonomski razvoj Kamnika 1967-1971). Predloženi program je treba dopolniti s podatki o kadrovski zasedbi v delovnih organizacijah in občini. Delavska univerza in delovne organizacije naj skupaj z verificiranimi šolami druge stopnje pospešeno organizirajo izobraževanje odraslih in ne čakati na izgradnjo srednješolskega centra. '•"
7. Družbenopolitični zbor predlaga republiški izobraževalni skupnosti, da je potrebna za regijo Domžale-Kamnik delitev strokovnega izobraževanja druge stopnje s tem, da Domžale organizira tehnične strokovne šole druge stopnje v obeh občinah, občina Kamnik pa naj organizira splošne šole druge stopnje (gimnazija, ekonomska, administrativna) v obeh občinah.
8. Program je potrebno dopolniti z načinom reševanja stanovanjskih problemov prosvetnih delavcev v osnovni šoli Stranje.
Nova šola v Šmartnem
Že nekaj let nedokončana zgradba zadružnega doma v Šmartnem v Tuhinju te dni dobiva novo podobo. Delavci kamniškega Graditelja opravljajo še zadnja zidarska dela na stavbi, ki bo kot novo šolsko poslopje v drugem polletju sprejela 46 učencev nižjih razredov osnovne šole v Šmartnem.
Z dograditvijo te šole bo v celoti
uresničen program gradnje šol v naši občini, ki je bil sprejet leta 1968. Po tem programu bi morala biti ta šola zgrajena že pred dve mi leti, vendar zaradi premajhnih sredstev tega' ni bilo mogoče uresničiti.
Sklad za razvoj družbenih služb, v katerega že več let prispevajo svoja sredstva kamniški delovni kolektivi,
ŠE DIMNIK ZA CENTRALNO KURJAVO IN TUHINJSKA ŠOLA BO NA-RED
bo za gradnjo šole v Šmartnem prispeval 131 milijonov starih dinarjev. V novi šolski zgradbi bosta dve svetli učilnici, v katerih bodo v dopoldanskem času obiskovali kombiniran pouk učenci prvega in tretjega razreda skupaj in učenci drugega in četrtega razreda skupaj. Če pa bo v naslednjih letih več otrok, bo mogoče v dveh izmenah uvesti tudi čisti razredni pouk.
V pritličju bo še večji prostor za razne prireditve. Učenci bodo imeli na voljo tudi šolsko kuhinjo in jedilnico za malico.
Tako bodo učenci v Šmartnem v. januarju končno le zapustili sedanjo šolo, ići je bila zgrajena leta 1891 in v kateri so se stiskali v dveh tesnih sobicah, ki so vse prej kot primerne za pouk. O drugih pomožnih prostorih pa ni bilo niti govora.
Vsekakor bo nova šola v Šmartnem velika pridobitev. Prav gotovo se bodo delovni ljudje Tuhinjske doline zato tudi v prihodnje odločili za zbiranje sredstev za nadaljnjo gradnjo šol in vrtcev v naši občini. O tem bodo rekli svoj „da" na referendumu, ki bo v vseh kamniških podjetjih in ustanovah 20. decembra letos. _j.
Tuhinj: iz stare šole nova
Tudi učenci podružnične osnovne šole v Tuhinju, ki deluje v okviru centralne šole Toma Brejca, so letošnje šolsko leto zaceli, čeprav nekoliko pozno, v prenovljenih prostorih. Vse tri učilnice so prenovili, opremili s sodobnimi svetili. Uredili so nove sanitarne in ostale pomožne prostore. Prenovljeno pa bo tudi stanovanje za učitelje. Tudi zunanji videz šolske zgradbe se je spremenil. Obnovili so celotno fasado, ki je bila te obnove že nujno potrebna.
Te dni delavci dokončujejo zidavo kurilnice za centralno ogrevanje prostorov. Vanjo bodo namestili peč za kurjavo z oljem ah z drvmi oz. premogom. Računajo, da bo samo kurilnica s pečjo stala preko 22 milijonov starih dinarjev. Celotna dela pri obnovi stavbe pa bodo znašala okrog 77 milijonov starih dinarjev. Sredstva bo prispevala temeljna izobraževalna skupnost iz združene amortizacije šol.
Osnovno šolo v zgornjem Tuhinju obiskuje 61 učencev. Prvi in četrti razred sta samostojna, medtem ko sta drugi in tretji združena v kombiniranem oddelku. Ker imajo tri učilnice, bodo imeli odslej eno-izmenski pouk.
Posebno priznanje zasluži delovni kolektiv tovarne usnja UTOK, ki ima patronat nad to šolo in je prispeval 1 milijon starih dinarjev za nakup manjkajoče opreme. Ker šola nima telovadnice, bodo poskrbeli za ureditev športnega igrišča ob šoli, za katerega je zainteresiran tudi mladinski aktiv v Zg. Tuhinju.
V šoli že 23 let poučujeta znana družbena delavca Vida in Dore Drovenik, ki sta še posebej vesela in zadovoljna, da so tudi tuhinjski šolarji končno dobili bolj urejene prostore.
F.S.
ODSLEJ BOMO ŠE RAJE HODILI V ŠOLO, SO DEJALI UČENCI IZ ZG. TUHINJA. KO SO PRVIČ SEDLI V PREUREJENO IN NA NOVO OPREMLJENO UČILNICO
4. stran
NOVEMBER 1973
kamniški občan
Francu Sveticu v slovo
Občane Nevelj in občine, zlasti pa Tvoje dolgoletne sodelavce, je pretresla žalostna vest o Tvoji smrti. Res je, da vedno razmišljamo o človeku bolj takrat, ko nas za vedno zapusti Še toliko bolj smo bili prizadeti tis-
ti, ki smo Te dolga leta poznali in s Teboj razvijali občino, se zavzemali za uveljavljanje delovnega človeka in še posebno za razvoj krajevne samouprave. Občani moramo o svojih zadevah odločati sami neposredno. Več kot petnajst let je od tega, ko sva se prvič srečala, toda ostal si mi v živem spominu na najino prvo srečanje predvsem zato, ker si vedno znal s pravilno oceno in tehtno besedo poseči kritično in ustvarjalno v razpravo, ne glede na kakšni ravni je bila razprava, v krajevni skupnosti, v skupščini občine ali na okraju. Tvoja zavzetost za reševanje kmečkih problemov s primemo politiko do kmetijstva. Tvoja veličina je prav v zavzemanju za reševanje vsakodnevnih življenjskih problemov občanov, ki jo bomo s
Tvojo izgubo pogrešali Še posebno bodo Nevljičani občutili vrzel s Tvojo odsotnostjo. Nadomestili Te bodo lahko le z aktivnim in kolektivnim delom v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Še pred mesecem dni sva razpravljala in snovala reševanje problemov v prihodnje v Nevljah. Kar žarel si ob tem, da ste eno dolgoletno željo in potrebo Nevljičanov uresničili v letošnjem letu, ko ste asfaltirali cesto. Šola v Nevljah, številna krajevna in gozdna potin spremenjena kmetijska politika v celotni naši družbi nosijo v sebi tudi del Tebe in Tvojih prizadevanj, čeprav jih nisi dolgo užival V najinem razgovoru še pomislil nisem, da boš prvi človek, ki ga bomo po asfaltni cesti nesli tja, od koder se nihče ne vrne, prav Tu Dokaz spoštovanja do Tebe, ki smo ga gojili vsi Tvoji sodelavci in občani, je v tem, da te je ogromna množica ljudi pospremila na zadnji poti
Z besedami ni moč izraziti zahvale za Tvoje nesebično delo v občini, še posebno v Nevljah. Saj si bil od ustanovitve KLO do smrti na čelu teh organov. Zagotavljam Ti, da bo spomin nate navduševal in bodril vse nas, ki smo te poznali in ki ostajamo.
* Zahvalo za Tvoja prizadevanja bomo najsrčneje izrazili s tem, da bomo nadaljevali začrtano pot, za katero si živel, še boril in umrl. Slava tvojemu spominu!
Vinko Gobec
KULTURNI KOLEDAR ZA MESEC DECEMBER 1975
PETEK, 7. deeembra 1973:    Mestno gledališče Ljubljana, George Bernard
Shaw: "Posli gospe Warrenove" igra Predstava bo ob 16.30. uri za popoldanski in 19,30. uri za večerni abonma.
SREDA, 26. decembra 73:     Novoletni koncert  Simfoničnega orkestra
kulturnih skupnosti Domžale-Kamnik ob 20. uri.
Renesančno pritličje gradu Zaprice - Muzej Kamnik Razstava: „Kašče v Tuhinjski dolini" od 1.12. dalje.
KNJIŽNE NOVOSTI V KAMNIŠKI KNJIŽNICI
Pesniški prvenci mladega rodu pri mariborskih Obzorjih in DZS: Kralj, T.: DROB VESOLJA, Polanšek V.: VELIKE SANJE, Šalamun, T.: ARENA, Kovic, K.: MALA ČITANKA, Strehovec, J.: PEKEL IN PESEM O MENI, Brvar, A.: KDO JE UBIL HOLOFERNA, Pungartnik, M.: ŽALOS-TINKA ZA GALJOTOM, Komac, D.: VOZLIŠČA, Gradnik, A.: LUCI-PETER, POSMRTNI IZBOR PRIZNANEGA PREDVOJNEGA PESNIKA.
Za mlade režiserje in igralce
Suhodolčan, L.: NAROBE STVARI V MESTU PETPEDI, Hieng, A.: LAŽNA IVANA, Moliere: ZBRANA DELA, Shakespeare: ZBRANA DELA
Preteklost obravnavajo:
Ceram, C.W.: PRVI AMERIČANI, Suyin Han: UMRLJIVI CVET, Mikuž, M.: PREGLED ZGODOVINE NOB 3., 4., 5. knj., ELEMENTI REVOLUCIONARNOSTI, Cooper, J.: DIVJAČINAR, ZADNJI MOHIKANEC itd.
Lepo in zabavno branje
Boli, H.: KJE SI BIL ADAM? , Hailey, A.: KOLESA, Zidar, P.: ROMEO IN JULIJA, Slana, M.: NA ZELENEM OSLU, Catling, P.: FREDDY HILL, Hemingway, E.: OTOČJE V ZALIVSKEM TOKU, Blackmore: LORNA DOONE.
Ob 60-letnici Poldeta Starovasnika
Polde Starovasnik iz Županjih njiv pod Kamniškimi planinami je 13. novembra 1973 slavil 60-letnico. Cenimo ga kot enega najbolj delovnih družbeno političnih delavcev. Borci v kamniški občini ga vsi dobro poznajo, saj je že 5. junija 1942 stopil v Krvavško četo. Nato se je bojeval v Kamniškem bataljonu, pozneje pa v Šlandrovi brigadi; tam je delal v okrožni tehniki, potem pa je vodil obveščevalno središče do konca vojne. Kot hraber in vesten borec je prejel celo vrsto odlikovanj in priznanj.
Po vojni je bil ves čas delaven v družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi kot odbornik občine Kamniška Bistrica, MLO Kamnik bivšega kamniškega okraja in občinske skupščine. V borčevski organizaciji deluje z vsem srcem
od same ustanovirve.Že deset let je predsednik ZB NOV Kamniška Bistrica-Godič. Kot skromnega, značajnega in nadvse delavnega ga imamo vsi radi.
Ob 60-letnici mu želimo še mnogo let.
Š.M.
Občinska cesta, ki pelje na desnem bregu Bistrice od Kamnika pri državni smodnikarni k mostu v Stranjah, je imenovana za konkurenčno. Konkurenčna cesta od Kamnika čez Mekinje in Godič do bistriškega mosta v Stranjah, pa je opuščena. (Slov. narod, 13. febr. 1873).
Iz Motnika pišejo: Štajerska deželna vlada je postavila na kranj-sko-štajerski meji straže, ki imajo zabraniti prenositev živinske kuge. Ali čujte: stražniki so Slovenci, vlada pa jim je dala nemške poduke v roke, kijih ne razumejo. Zakaj neki kitajskih ne? (Slov. narod, 17. aprila 1873).
Iz Kamnika. Kmalu bo že pol leta čez obrok županovanja našega nemškutarskega župana g. Kecel-na, držečega se trdno stola županskega, katerega bi se bil moral že 13. decembra 1872 odpovedati. Temu možu se vidi, kako priljubljena mu je županska čast, a na drugi strani se vidi zopet, da mu za njegov značaj ni dosti, kajti drugače bi sam silil na to, da se, kakor je pravično, razpišejo tako željno pričakovane mestne volitve. Nekateri odborniki se izgovarjajo, da še ni po mestni pisarni vse urejeno. Res lepo tako nadzorstvo, ako se ima za pol leta nazaj v pisarni opraviti. Odbor, ki je tri četrtine naroden, bi lahko sam županu to ukazal, da bi se moral županstvu odpovedati. Razvidno je, da so vsi odborniki od njega nekako odvisni, sicer bi gotovo storili ta korak ter se odpovedali odborništvu in takoj vrgli g. župana.
Slovenski narod je v 96. številki 27. aprila objavil sledečo vest iz Varaždina, ki jo je tam natisnil list „Pučki prijatelj": G. Janez Kecel kamniški župan je poslal tukajšnji uniformirani meščanski četi tisoč frankov v zlatu v dar zato, ker so ga gospodje častniki prav prijazno sprejeli, ko se je nedavno v Varaždinu mudil. Zapovedništvo čete izreka velikodušnemu darovatelju svojo iskreno zahvalo. Ko smo to zahvalo prečitali, smo si mislih: pač srečni Slovenci, ki imajo take mecene, še srečnejši pa Kamnik, ki ima tako radodarnega župana! Kako mora tak dobrotljiv župan po očetovsko skrbeti za svoje domače mesto! V mestu, kjer tak župan županuje, je pač lahko ustanoviti razna društva ter vzdrževati dobrodelne zavode.
Dopisnik iz Varaždina je pozabil ah pa ni vedel, da je naš „dobro-srčni" Kecel postal tudi grenadirski stotnik, kar je po Kamniku bolj znano, nego je bilo darilo zlatnikov. Jaz mislim, da je daroval le s tem predobrim namenom, da zdaj fungira kot „stotnik". Mudil se je več časa v Varaždinu in nam Kamničanom je bUo že dolg čas po tej dobri duši, ki je tako usmiljen, da drugam pošilja zlate, katere bi v Kamniku v boljše namene znal porabiti. Zeleh bi, da bi se vsaj tudi na svetilnice in na naše grde ceste v Kamniku ozrl, ter očistil nesnago blata, v katerem je lahko obtičati. Mi bi mu bih le za njegov trud hvaležni, ako bi pa še daroval, pa še tem več in skazal bi se lepo, da je kamniški sin.
Domoljubni Kamničani, spravimo se na noge! Pokažimo vsaj, da taki ljudje, ki jim ni mar Kamnik in ki ne zastopajo mesta, se odvrže-jo! Res lepo nado in veselje so mogli imeti Varaždinci nad njim, misleči si, kako mora šele v Kamniku dobrodelen biti. Ali žalibog potrtega srca moram vam Varaždincem reči: tukaj mož ničesar za narodovo korist ne stori kot župan.
Na sramoto našo moram še navesti, da je naša mestna pisarna od stropa do tal nemška, a odborništvo po večini narodno. Od kod to pride? Mislim in prepričan trdim, da le o; zanemarjenja odbora, na katerem je na čelu tak župan kot g. Kecel „stotnik". (Slovenski narod, 1. maja 1873).
Iz Kamnika pišejo, da bodo v nedeljo 1. maja v Čitalnici uprizorili veseloigro „Pravda". Po igri bo ples.
Iz kamniške okohce se dopisnik Novic 8. junija 1873 pritožuje, da je cenilna komisija za kamniški okraj določila skoraj najvišjo tarifo zemljiškega davka. In kdo so bili člani komisije, ki se tako dobro spoznajo na zemljo? Zraven okrajnega glavarja Klančiča so bih še finančni komisar Sauerschnigg iz Celovca, kamniški župan trgovec Kecel, markiz Gozzani iz Volčjega potoka, zdravnik Rus iz Brda, učitelj Dolenc iz Mengša, trgovec z lesom, Smolnikar iz Tuhinjske doline in baron Apfaltrern iz Križa, torej sami člani, ki se prav malo spoznajo na doneske naše zemlje. Bržkone so samo prikimali načrtu,' ki ga je Sauerschnigg (Završnik) naredil. Hvaležni smo deželni komisiji, da je tarife vrnila v ponovno presojo. Vendar se bojimo, da nam s tem ne bo dosti pomagano, če se ne izvolijo novi možje, ki so skušeni kmetovalci in poznajo naš okraj. (Novice, 1873, stran 191). Kako pa so člani cenilne komisije gledah na svoje delo, izvemo iz samohvale ekonomskega poročevalca te komisije Franca Solmajerja, odbornika Kmetijske družbe, ki navaja zaključek članov: Šolmajerjev (Scholl-mayr) popis kamniškega okraja je cenilna komisija natančno pregledala po čl. 27 cenilnega navodila ter našla po tridnevnem preiskovanju, da je prav marljivo, previdno in temeljito izdelan. V tem popisu so v kamniškem okraju se nahajajoče razmere z veliko natančnostjo in pridnostjo razložena in na to oprti sklepi umno in vestno posneti. Ta zapisnik so zgoraj omenjeni člani komisije podpisali v Kamniku, 22. marca 1871. (Novice 1873, str. 243).
Iz Amerike piše Kamničan Franc Pire, ki že 38 let misijonari med Indijanci: (g. Čebulj je odpotoval na Kranjsko. Tudi jaz bi se bil rad z njim odpravil, si tam groba poiskat. Le ena reč me je zadržala. Moja pomenljiva „temperanc" knjiga (bukve za zmernost) še ni bila-za tisk gotova. S pomočjo teh bukev želimo v naši državi Minesoti napraviti trezno družbo. (Zgodnja Danica 1873, str. 37).
Franc Pire, misijonar v Ameriki, 88 letni starček, se je nedavno povrnil v svojo domovino, kjer hoče ostati do smrti. Kakor slišimo, bo prebival v Kamniku. Dobrodošel prvi učitelj umne sadjereje na Kranjskem! (Novice 1873, str. 41).
Gimnazija v Kranju, na katero so bih všolani tudi učenci iz Kamnika, je v letu 1871 imela v štirih nižjih razredih 59 učencev. Ko seje sredi tega leta začel rabiti slovenski učni jezik vsaj deloma, je število učencev v letu 1873 naraslo na 73 medtem koje na ljubljanski gimnaziji to število padlo od 550 v letu 1869 na 386 v letu 1873. (Novice 1873 str. 285).
Solidarnost ob 20-letnici
V poletni dvojni številki Kamniškega občana smo v zvezi s podelitvijo nagrade iz Sklada Toma Brejca delavskemu pevskemu društvu Solidarnost objavili tudi najstarejšo sliko pevcev Solidarnosti iz leta 1920 in sliko zbora iz leta 1934. Obljubili smo, da bomo občasno nadaljevali zgodovino predvojne Solidarnosti, ker je zadnji čas, da zberemo in objavimo najvažnejše podatke, preden bi utegnili potoniti v pozabo. To pot izpolnjujemo obljubo s prikazom velike manifestacije delavske pevske kulture ob proslavi dvajsetletnice društva že na pragu druge svetovne vojne. Solidarnost je izdala za to proslavo posebne tiskane slike zbora kot razglednice in vabila na koncert. Nihče se ne spominja, da bi fotograf napravil kako večjo sliko, kot npr. leta 1934. Ohranjene so le redke razglednice, ki so manj razločne, kot pa bi bila originalna fotografija. Na razglednici je napis: V spomin ob 20-letnici 1919-1939. Delavsko pevsko društvo „Solidarnost" v Kamniku. Razglednice so prodajali na vseh prireditvah jubilejne proslave. Tudi naša slika je le posnetek z razglednice.
Pevci Solidarnosti so se shajali v Trpinčevi hiši na Šutni, last Vidmarjeve žene Minke (zdaj Kidričeva ulica 42). Tudi pevske vaje so imeli tam. Vsako leto so pevci naštudirah nov program, nekako tradicionalen datum vsakoletnega koncerta pa je bil 19. marec. Tako so se pripravljah tudi na koncert ob 20-letnici konec julija 1939. Proslava je razgibala ves Kamnik. Na predvečer je bil koncert, na katerem so sodelovali štirje izvrstni zbori, kakor je razvidno iz priloženega poročila v dnevniku „Jutro". Nobena delavska prireditev ni bila tako vehčastna kot pohod pevskih društev skozi Kamnik. Videti je bilo, da je grozeča nevarnost nove svetovne vojne strnila delavske vrste v močno skupnost za usodne dni, ki so se bližali. Kar štiri godbe so igrale v sprevodu, v katerem so korakali pevci številnih društev in gostje, ki so prišli z njimi. Na glavnem trgu je bilo zabijanje spominskih žebljev v drog prapora Solidarnosti. Sprevod 1500 ljudi se je strnil v mestnem parku. Po govorih in nastopih je bila ljudska vesehca.
Sicer pa poglejmo, kako je poročalo o prireditvi Jutro, naslednji dan pod naslovom Praznik delavske kulture:
Delavsko pevsko društvo Solidarnost je pri gojitvi lepe slovenske pesmi zavzemalo odlično mesto med našimi pevskimi zbori in je vsa leta s koncerti in nastopi ob raznih prireditvah dokazalo svojo požrtvovalno vnemo in stremljenje za napredkom. Obenem z zborom praznuje 20 letni jubilej dela
PEVSKI   ZBOR   SOLIDARNOSTI   OB 20-LETNICI
tudi njegov požrtvovalni pevovodja Franc Vidmar, ki vodi zbor že od vset početkov in je zdaj tudi kapelnik kamniške mestne godbe. Solidarnost if Delavska knjižnica sta proslavila 20 letni jubilej dela s slavnostno akademij« na predvečer proslave s sodelovanjem prvega slovenskega pevskega društvi Lire iz Kamnika.Grafike iz Maribora in Planinke iz Duplice.V nedeljo se je oi postaje po prihodu vlaka ob 9. uri razvil po mestu sprevod s štirimi godbami V sprevodu je bilo nad 1500 ljudi. V mestnem parku je bilo nato slavnostn« zborovanje, na katerem sta govorila pisatelj dr. Bralko Kreft in Antofl Šturm. Popoldne je bil vehk koncert delavskih pevskih društev, ki jih je ' imenu kamniške občine pozdravil podžupan Anton Stergar in čestital Soli, darnosti ob njenem jubileju. Med delavskimi pevskimi dmštvi so bili Cankai iz Ljubljane, Vzajemnost iz Šentvida nad Ljubljano, Vzajemnost iz Hrastni ka, Zabukovice, Trbovelj in Dobrunj, Sava iz Smlednika, Grafika iz Ljublja ne in malone vsa delavska pevska društva z Gorenjske. Za svoje zasluge j« pevovodja France Vidmar dobil posebno diplomo. Proslava Solidarnosti J«, bila v tako velikem obsegu, kakršnega delavstvo v Kamniku še nikoh nI organiziralo in je na vse udeležence napravila najlepši vtis.
Zdaj pa si oglejmo še posnetek pevcev. Takoj moramo pojasniti, da vsaj pet pevcev ni moglo priti na slikanje, ker so bih zadržani. Stalno so bih n» vajah in nekateri so tudi peh na koncertu. Med pevci, ki jih ni na sliki, pa so ostali zvesti Solidarnosti do nacistične okupacije, so bili tudi Filip Novak in Jurij Lemič iz Titana, Anton Romšak iz Nevelj in drugi. Na sliki tudi ni ve<! nekaterih pevcev, ki smo jih videh na prejšnjih posnetkih. To so predvsent delavci, ki so bih zaposleni v državni smodnišnici v Kamniku. Ti so se morali odreči javnemu nastopanju v naprednih delavskih vrstah, ker so jim grozili! da bodo izgubili delo. „Ni mesta v tovarni za tiste, ki so člani komunistične. Solidarnosti".
Od leve proti desni sedijo: 1. Sitar Generoz, imenovan Rozi, ustreljen kot talec 22. avgusta 1941 < Kamniku, 2. Podbreznik Ivan iz Nevelj, umrl kot upokojenec 29. februar]* 1968, 3. Šest Ivan umrl 27. avgusta 1942 v Kamniku, 4. Vidmar Frant' pevovodja, ustreljen kot talec v Jaršah 28. avgusta 1941, 5. Pregl Ivafl> ustreljen kot talec 22. avgusta 1941, 6. Poznik Franc, ustreljen kot talec 2* avgusta 1941, 7. Zabrezovnik Franc, kot upokojenec umrl v 73. letu starost1 23. julija 1970.
V drugi vrsti stojijo od leve:
1. Sušnik Janez, delal pri Titanu, ustreljen kot talec 22. avgusta 1941, % Galjot Franc, pd. Mačkov iz Podgorja št. 73, umrl v Stranjah,_3. Cerle Lojzfc takrat čevljarski mojster v Kamniku, živi v Ljubljani, 4. Znidaršič Jak* takrat poslovodja v Albrehtovi železnim v Kamniku, živi v Ljubljani na Viču* 5. Plahuta Janče iz Nevelj, umrl 17. oktobra 1970 v Nevljah, 6. VindšnureJ Rudolf, umrl 1966 v inozemstvu, 7. Palatinus Stane, upokojeni oficir JNA živi v Ljubljani, Savsko naselje.
V tretji vrsti stojijo od leve: /
1. Vrlinšek Franc iz Podgorja 47, živi kot uslužbenec v Kranju, 2. Klemen' Janez, upokojenec, živi v Mekinjah na Prašnikariji, 3. Golič Anton, roj. p. maja 1911 v Libni pri Krškem, takrat zaposlen v tovarni Stol na Duplici' Odšel v partizane 1944. Na Dolenjskem ujet in odpeljan v Begunje od tam p* decembra 1944 v taborišče Mauthausen, od koder se ni več vrnil, 4. Flerif! Jože, živi kot upokojenec na Vrhpolju št. 40, 5. Potočnik Roman, družben1 delavec, živi v Ljubljani, 6. Kastehc Franc, upokojenec tovarne Titan, živiv Kamniku, Jenkova ulica 10.
Četrta vrsta, stojijo od leve: '., 1. Mihehč Albin iz Nevelj, padel v partizanih, 2. Bergant Ivan, zaposlen p* Titanu, živi v Podgorju št. 41, 3. Tratnik Janez iz Nevelj, upokojenec, urrttj 29. novembra 1968, 4. neznan, utegnil bi biti Vadnav Friderik, strugar p" Titanu, ki se je takoj nato preselil v Ljubljano, 5. Kahšnik Slavko s Kratne-ustreljen kot talec 1941 in upepeljen v Gradcu in 6. Mah Ivan, upokojene« tovarne usnja, živi v Mekinjah, Drnovškova pot 9.
Upamo, da smo verno prikazali spet enega od izsekov delavskega kultu'' nega prizadevanja v Kamniku. Še živeče člane Solidarnosti in druge občan« pa prosimo, da nam na naslov uredništva Občana, Ljubljanska cesta, pošljej0 svoje pripombe in dopolnitve k našemu zapisu.
Prihodnjič: Prapor SohdarnostL ^
kamniški občan
NOVEMBER 1973
stran s
ASFALT DO KOTA: TE DNI JE „FINlSER" POLOŽIL ZADNJE METRE ASFALTA MED POSTAJO ŽIČNICE IN DOMOM V KAMNIŠKI BISTRICI. TUDI V TEM NAJLEPŠEM PREDELU BISTRIŠKE DOLINE SE NE BO VEČ PRAŠILO
V zadnjem času je v javnosti precej pogosto vprašanje, kaj je z našim srednješolskim centrom, ki smo ga začrtali v srednjeročnem programu razvoja občine, kako potekajo priprave za začetek dela nekaterih šol (srednje ekonomske, administrativne šole) v okviru tega centra itd. Ta vprašanja je spodbudila tudi vest v dnevnem tisku, da sta v Domžalah letos že odprta dva oddelka ekonomske srednje šole.
Zato je temeljna izobraževalna skupnost na zadnji seji občinske skupščine dala odbornikom nekatera pojasnila v zvezi z ukrepi za ustanovitev srednješolskega centra v Kamniku. V tem poročilu je bilo med drugim rečeno:
Že leta 1971 smo v Kamniku na pobudo repubhške izobraževalne skupnosti začeli resno razpravljati o razširitvi srednjega šolstva. Spoznali smo, da bi bilo potrebno razširitev srednješolskega izobraževanja obravnavati za celotno kamniško-domžalsko regijo. Zato smo predlagali, da bi se dogovorih z Domžalami o skupnem programiranju razvoja srednjega šolstva v tej regiji. V Kamniku smo bih prepričani, da bi ob gimnaziji mogli razviti take smeri izobraževanja, ki so najbližje gimnazijskemu programu, kar bi tudi omogočilo racionalno reševanje kadrovskih in prostorskih vprašanj ter tudi racionalno uporabo učnih sredstev. To sta ekonomska srednja solin administrativna šola. Za ta poklic je med mladino precejšnje zanimanje in tudi potrebe po njem so občutne. Zato smo predlagali domžalski občinski skupščini, da bi si delili srednješolsko izobraževanje, tako da bi V Domžalah razvijah bolj
tehnične smeri, v Kamniku pa gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo in administrativno šolo.
Skupščina občine Kamnik je v začetku leta začela na pobudo T/IS Kamnik postopek za ustanovitev centra. Najprej smo se obrnili na republiško izobraževalno skupnost, da bi odobrila ustanovitev centra in s tem zagotovila tudi potrebna finančna sredstva za financiranje osnovne dejavnosti. Odgovorili so nam, naj z ustanovitvijo centra ne hitimo, ker so potrebne še nekatere strokovne ocene v zvezi z umestnostjo take odločitve. Prav zaradi tega je temeljna izobraževalna skupnost Kamnik dala pobudo za ustanovitev posebne strokovne komisije, ki naj bi pripravila strokovno utemeljen predlog za ustanovitev izobraževalnega centra. V njej so predstavniki Domžal in Kamnika. Imenovah sta jih temeljni izobraževalni skupnosti v Kamniku in Domžalah. Sodelovanje pa je obljubila tudi republiška izobraževalna skupnost. Po nasvetu predsednika izvršnega odbora repubhške izobraževalne skupnosti tov. Ludvika ZAJCA naj bi komisijdo pomladi 1974 pripravila utemeljen predlog o ustanovitvi izobraževalnega centra v Kamniku. Po številnih pogovorih predstavnikov obeh občin je prišlo do kompromisnega predloga, po katerem naj bi v Kamniku ustanovili izobraževalni center z gimnazijo, ekonomsko in administrativno šolo z dislociranimi oddelki v Domžalah. V Domžalah pa naj bi razvili tehniško srednješolsko izobraževanje z dislociranimi oddelki v Kamniku.
Predstavniki iz Domžal so se vzporedno z nami dogovarjali tudi z ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani, ki naj bi odprla dislocirane oddelke v Domžalah. To so tudi uresničili. Republiška izobraževalna skupnost pa je pristala na financiranje teh dislociranih oddelkov. Vse to je zelo zapletlo nadaljnje skupno obhkovanje srednješolskega izobraževanja v kamniško-domžalski regiji. Komisija, ki je bila ustanovljena, še ni mogla začeti z delom, ker predstavniki pohtičnih organizacij menijo, da se je treba o tem najprej sporazumeti med predstavniki obeh občin. Domžalski predstavniki v komisiji za pripravo programa razvoja srednjega šolstva so predlagali, da bi le-ta mogla začeti z delom šele, potem ko bo dosežen dogovor med skupščinami obeh občin o skupnem razvijanju srednjega šolstva. Priprave za tak dogovor že potekajo.
V Kamniku še nismo začeli z organizacijo ekonomske srednje šole in administrativne šole zaradi pomanjkanja primernih šolskih prostorov. Prostori, ki jih ima sedaj gimnazija, pa ne zadoščajo za tako razširitev izobraževanja. V gimnazijo se namreč vpisuje vsako leto več dijakov in zanje že sedaj primanjkuje šolskih prostorov. Mogoče bi bilo ustanoviti oddelek administrativne ah ekonomske šole leto pred dograditvijo nove šolske stavbe. Gre namreč zato, da moramo imeti ob vpisu prvega razreda prostore tudi za drugi, tretji in četrti razred, ker bi sicer morah vpisovanje v nove razrede z leti ukiniti prav zaradi pomanjkanja prostorov.
Glede na to, da je dano stvarno zagotovilo, da bodo pričeli graditi novo šolsko poslopje v bhžnji prihodnosti, bo mogoče ustanoviti oddelek administrativne ah ekonomske šole v šolskem letu 1974/75.
Kaže pa tudi pripomniti, da teko priprave za celotno reformo srednješolskega sistema v Sloveniji in da bodo dane tudi druge možnosti za razširitev srednješolskega izobraževanja. Zato je res nujno, da z vso zavzetostjo podpremo program izgradnje šolske stavbe za bodoči izobraževalni center v Kamniku, ker sicer ne bomo pripravljeni na nove smeri izobraževanja. Razen tega je tudi izobraževanje odraslih za potrebe delovnih mest v naših tovarnah le na začetku poti, in bo nujno, da tudi na tem področju storimo kaj več, kot smo štorih doslej. V okviru centra se bo to izobraževanje prav gotovo močno razvilo in razširilo.
Pred ustanovitvijo stanovanjske skupnosti
Ena najpomembnejših samoupravnih interesnih skupnosti, katerih ustanovitev pripravljamo te dni tudi v naši občini, je prav gotovo samoupravna stanovanjska skupnost.
Iniciativni odbor, ki je bil imenovan v začetku februarja letos, je pripravil osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in ga dal v javno razpravo. Delovni kolektivi so v dvomesečni razpravi k osnutku dah zelo malo pripomb. Med pripombami v razpravah je gotovo vredna premisleka pripomba, naj bosta organizacija in upravljanje stanovanjske skupnosti taka, da bo preko njih lahko čimveč delovnih ljudi vplivalo na odločanje na
tem področju in da je treba organizacijo ter administrativne posle čimbolj poenostaviti, da ne bodo zahtevali preveč sredstev.
Po predlogu dogovora o ustanovitvi skupnosti naj bi poleg 70-članske skupščine deloval 9-članski izvršilni odbor, 7-člansko samoupravno razsodišče in šest 13 do 15-članskih svetov samoupravnih enot.
Samoupravne enote, za katere bi strokovne naloge opravljalo stanovanjsko podjetje, bi bile naslednje: enota za programiranje in urbanistično načrtovanje, za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, za solidarnostni stanovanjski sklad, za usmerjeno gradnjo stanovanj, za sklad stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini in enota za namensko plačevanje za gradnjo stanovanj.
Na nedavnem posvetu predstavnikov delovnih organizacij so predlagali, naj se pripravi tudi stvarni program gradnje stanovanj v občini. Delavce je treba seznaniti, kohko je, oziroma bo zbranih sredstev, kohko stanovanj bo zgrajenih, kdaj in kje.
Po sedaj sprejetem sistemu zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo (6 % od bruto osebnih dohodkov) bo v naši občini zbranih letos okrog 1,8 milijarde starih dinarjev. S polovico teh sredstev neposredno gospodarijo delovne organizacije, od druge polovice pa gre največji del v občinski solidarnostni sklad (750 milijonov S din), del pa se vloži pri banki (150 milijonov S din). Treba je pripomniti, da se nekateri delovni kolektivi že odločajo, da bodo za stanovanja namenih več kot 6 % od svojih osebnih dohodkov.
Udeleženci omenjenega posveta so podprli prizadevanja, da bi 80 odstotkov sredstev, ki jih imajo na voljo za stanovanjsko gradnjo, vložili za gradnjo blokov, največ eno petino pa za individualno gradnjo stanovanjskih hiš.
Zanimiv je podatek, da je letos v Kamniku v družbeni gradnji okrog 200 stanovanj, ki bodo vseljiva prihodnje leto. Zbrana sredstva je treba čim hitreje obračati, ne pa da bi ležala na žiro računu. Zato je tudi treba pohiteti z ustanovitvijo skupnosti in z oblikovanjem vseh potrebnih samoupravnih aktov in drugih predpisov.
Na posvetu je bil sprejet tudi predlog, naj bi svete samoupravnih enot volila skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, katere delegati pa bi bih neposredno izvoljeni v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Podprli so tudi predlog iniciativnega odbora, da bi se stanovanjsko podjetje združilo s komunalnim podjetjem, ker bi potem potrebovali za delo strokovne službe za potrebe stanovanjske skupnosti le tri nove ljudi. To bi bilo bolj gospodarno, kot pa da skupnost ustanavlja svoje strokovne službe.
Do konca novembra naj bi bile opravljene volitve članov skupščine. Ob volitvah bi tekla tudi razprava o osnutku statuta skupnosti.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti pa naj bi se sestala sredi decembra letos.
ŠTUDENTJE
Če želite dobiti priložnostno zaposlitev v kamniških delovnih organizacijah, se obrnite na skupnost študentov Kamnik. Informacije dobite vsak torek od 16. do 17. ure v prostorih Mladinskega kluba (stara železniškpostaja).
PRVA KONFERENCA NA GIMNAZIJI
Prva redovalna konferenca na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku je bila 8. novembra. Uspeh je skoraj za las tak kot lani v tem času: 68,8 %. Upajo, da se bo uspeh ob polletju dvignil. Zelo zanimivo je dejstvo, da so se v prvi razred gimnazije vpisali skoraj samo odhčni in prav dobri dijaki iz kamniške in domžalske občine in vsi kažejo izredno voljo za delo.
Skupnost študentov Kamnik in Klub domžalskih študentov vabita na
BRUC0VANJE
ki bo 28. NOVEMBRA v dvorani komunalnega centra v Domžalah ob 19. uri!
Vstopnice so naprodaj v prostorih Mladinskega kluba vsak dan od 15. do 17. ure in v sredo, 28. novembra, v preddverju domžalske dvorane.
Habsburžani segajo po naših krajih
Ker je papež vztrajal pri trditvi, da je bila izvolitev Filipa Spanheimskega Za oglejskega patriarha nepravilna in se je tudi Filip po porazu madžarske-gkralja Štefana leta 1271 odpovedal patriarhatu, je papež 21. decembra 1273 potrdil novega patriarha Raimunda della Torre. Kralj Otakar je od novega patriarha takoj zahteval vse fevde, ki jih je Oglejski patriarhat dal nekdaj vojvodom Avstrije, Štajerske in Koroške. Patriarh pa je odgovoril, da je imel vojvoda Ulrik vse fevde samo kot užitek ne pa kot lastnino. Potem pa se je patriarh še pritožil, da je deželni glavar na Kranjskem storil mnogo krivic Oglejskemu patriarhatu in naložil neke neupravičene denarne dajatve ter zaprl naddijakona, ki je pobiral prispevke za patriarha. Zahteval je od Otakarja, da vrne Oglejski cerkvi vsa imetja, ki jih je zasegel. Otakar patri-arhovim zahtevam ni ugodil, papež pa je po enoletnem oklevanju priznal Rudolfa Habsburškega za zakonitega nemškega kralja in je pozval Otakarja, naj se novemu nemškemu kralju podvrže. S tem se je nasprotstvo med obema vladarjema Rudolfom in Otakarjem, še poglobilo. Otakar že takoj spočetka ni priznal izvolitve Rudolfa za nemškega cesarja, češ da je nezakonita, ker nemški knezi niso povabili k volitvi v Frankfurt tudi češkega kralja, čeprav je imel za to polno pravico. Zato je Rudolf še prav posebej pozval ndržavni zbor v Nuernberg dne 11. novembra 1274 tudi ponosnega češkega kralja, ki pa se vabilu ni odzvaL Državni zbor v Nuernbergu je sklenil, da rnora država dobiti nazaj vse tiste posesti, ki jih je izgubila. Pri tem so mislili na babenberške in spanheimovske dežele, torej na Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko z Marko, ki jih je imel v oblasti Otakar. Ugotovili so tudi, da kralj Otakar ni zaprosil, da mu cesar potrdi dedno oblast na Češkem in Moravskem in sklenili, da izgubi svoje dežele vsakdo, ki je v teku enega leta opustil prositi za potrditev. Pozvali so češkega kralja, naj pride na naslednji državni zbor v Wuerzburg, ki je bil 12 tednov kasneje, in nato še na državni "Zbor v Augsburg 27. februarja 1275. Oholi češki vladar je vsekakor podcenjeval Rudolfa in se obema pozivoma ni odzval. Na džravni zbor v Augsburg je sicer poslal kot svojega zastopnika sekovskega škofa, toda ta je prav nespretno opravil svoje poslanstvo. Namesto da bi zagovarjal Otakarja, je samo Ugovarjal veljavnosti Rudolfove izvolitve. To je seveda nemške kneze še bolj 'azjezilo, in so sklenili, da je treba Otakarju, čeprav s silo, vzeti vse alpske dežele in tudi njegovi dedni deželi Češko in Moravsko. S tem je bila vojna neizbežna. Že prej pa so na cerkvenem zboru v Lyonu 1. maja 1274 ugotovi-u> da se mora Otakar ukloniti nemškemu cesarju. Morda je bil tudi to vzrok, da je odrekel podporo Otakarju freisinški nadškof, ki je bil, kakor vemo, leta 1270 navdušen Otakarjev pristaš. Tako se je začela krhati Otakarjeva oblast X naših krajih. Kaj mu je pomagalo, če so bili zanj meščani in kmetje, ki se Juri; je pod njegovo oblastjo dobro godilo, ko pa so v javnem življenju odločevali plemiči. Ti pa so bih vsi nemški in jim je že presedala oblast slovanskega vladarja, ki jih je krotil s trdo roko, da niso mogli pleniti in ropati po dežeh. Na Koroškem je bila Otakarjeva oblast najbolj ogrožena, vendar do kakega upora ni prišlo, ker so po mestih češke vojaške posadke vzdrževale red in •nir. Zraven tega je Otakar zahteval od plemenitih rodbin talce, prepovedal Pa je tudi pod smrtno kaznijo prekoračiti mejo in prenašati pisma Rudolfu ^i pa od njega. Kljub temu se je posrečilo nekaterim plemenitašem, da so Prišli do Rudolfa in ga pozivali, naj začne vojno, ker se bo dežela takoj Postavila na njegovo stran.
Tudi Filip je menil, da je zanj nastopila ugodna priložnost, ko lahko Uveljavi svoje zahteve do spanheimske dediščine. Skrivaj je odšel iz Koroške Wi se podal k cesarju Rudolfu, ki ga je na državnem zboru v Nuernbergu leta J274 priznal za koroškega vojvoda. Naslednje leto pa je Rudolf 27. februarja 1275 sporočil svem grofom, plemenitašem in ministerialom na Koroškem, Kranjskem in v Dolenjski Marki, da je vse te dežele podehl v fevd Filipu. Že Ua državnem zboru v Augsburgu 15. maja 1275 je sedel Filip kot koroški Y°jvoda skupaj z nemškimi državnimi knezi, ko so obravnavali obtožbo proti Otakarju. Povedali smo že, kako je Otakarjev odposlanec nespretno zagovar-m SV0Je8a gospodarja in izjavil, da se Otakar ne namerava prostovoljno °dreči alpskih dežel. Na tem državnem zboru so bih tudi odposlanci plemstva iz Štajerske, ki so prosili Rudolfa, naj jih reši Otakarjeve strahovlade, •"uip je kar ostal v cesarjevem spremstvu in se je na neki listini iz tega leta
podpisal „vojvoda Koroške in gospod Kranjske in Marke". Otakarja so po-slednjič pozvali, naj vrne alpske dežele in zaprosi za potrditev svojih dednih dežel Češke in Moravske. V nasprotnem slučaju bo moralo odločati orožje.
Rudolf Habsburški ni zasledoval samo državnih koristi, ko je za nemški rajh zahteval Babenberško in Spanheimovsko dediščino, to se pravi Avstrijo, Štajersko, Koroško, Kranjsko in Dolenjsko Marko. Vse te dežele so se nekako oddvojile od države in vezi, ki so jih vezale s cesarjem, so se močno zrahljale. Cesar je res hotel uveljaviti ugled vladarja, ki ima edini pravico, da sme dodeliti novemu vazalu vse fevde, ki so s smrtjo dotedanjega fevdnika poštah prosti. Toda pri tem so cesarja vodih tudi čisto osebni razlogi; svoji rodbini je namreč hotel pridobiti bogate alpske dežele. Proti mogočnim nemškim knezom, ki so ga izvolili za cesarja, je bil pravi siromak z neznatnim premoženjem v gorati Švici. Vedel je, da bo užival velik ugled in uspešno uveljavljal vladarsko oblast le v primeru, če si bo zagotovil močno dedno posest. Potem se bo pač lahko meril z drugimi mogočnimi knežjimi rodbinami v cesarstvu. Zato je pozval Otakarja, da vrne dežele, ki si jih je proti-postavno prisvojil.
Ker se Otakar za poziv ni zmenil in ni prišel ne na prvi in tudi ne na drugi državni zbor, da bi se zagovarjal, so na državnem zboru v Augsburgu sklenih, da mu vzamejo fevde Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko z Dolenjsko Marko, pa tudi njegove dedne dežele Češko in Moravsko. Cesar je 24. junija 1276 v imenu države slovesno izobčil kralja Otakarja in krenil z vojsko proti Češki. Za zaveznika si je pridobil Tirolskega grofa Majnharda in goriškega grofa Alberta. Vsa višja duhovščina se je odkrito postavila na cesarjevo stran. Kakor se je ob nastopu Otakarja vnela za mladega češkega kralja, tako se je zdaj obrnila proti njemu. Otakarjeva stvar pa je bila popolnoma izgubljena, ko se je izjavil za cesarja tudi brižinski škof, ki je imel vehka posestva v slovenskih alpskih deželah in s tem tudi ugled in vphv. Odvezal je vernike v svoji nadškofiji prisege zvestobe Otakarju in jih pozval, naj se pridružijo cesarju Rudolfu.
Tudi Otakar'je v avgustu 1276 napravil zadnji poizkus, da bi rešil dežele. Poslal je poziv vsem grofom, svobodnikom, ministerialom in vazalom v vseh vojvodinah, da se dvignejo v boj proti cesarju Rudolfu. Toda pred bližnjim koncem svoje moči je naletel le na slab odziv.
Po vojnem sporazumu je moral Majnhard Tirolski prodirati s svojimi četami iz Pustriške dohne na Koroško, cesarjev najstarejši sin Albreht iz Solno-grada proti Avstriji, Albert Goriški pa naj bi zavzel Kranjsko in Marko. Otakarjev poveljnik Kranjske Ulrik Senk Habsbaški se je hrabro uprl napredujočim četam Alberta Goriškega in je v boju padel. Češke posadke v mestih in gradovih so se umikale pred četami cesarjevih zaveznikov. Grof Albert Goriški je zavzel Gorenjsko in skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino (kje pa drugod? ) prodrl v Savinjsko dolino. Zasedel je Slovenj Gradec in Lava-muend, kjer so pokazah vehko navdušenje za cesarja. V samostanu Rain pri Gradcu so se 19. septembra 1276 zbrah najodličnejši štajerski, kranjski in koroški plemiči in se zavezah, da bodo z vsemi močmi podprh cesarja Rudolfa Habsburškega. Čeh Milota si je zaman prizadeval, da bi se uspešno postavil v bran rastočemu uporu na Štajerskem. Eden glavnih pobornikov upora proti češkemu kralju je bil stari Otakarjev nasprotnik kranjski plemič Viljem Ostrovrhar (Wilhelm von Schaerfenberg) iz Svibna pri Brežicah. Ko je padel Gradec, je bilo konec Otakarjeve vlade na Štajerskem.
Cesar Rudolf Habsburški je prodiral ob Donavi proti Dunaju, ki je še ostal zvest Otakarju. Cesar je iz tabora pri Passavi naslovil na koroške in kranjske grofe in plemiče poziv, naj se po podeljeni amnestiji pokoravajo vojvodu Filipu. Otakar je hitel proti Dunaju, vendar se je njegova vojska zaradi bolezni in lakote zmanjšala na 2000 mož. Ko se mu je uprl še del češkega plemstva, je Otakar prvič sklonil svojo ponosno glavo in odšel v Rudolfov tabor ter podpisal mirovno pogodbo. Odrekel se je Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske ter sprejel od cesarja v dedni fevd Češko in Moravsko. Tako se je kolo sreče spet zasukalo v škodo slovenskemu narodnemu življu, ki bi pod slovanskim vladarjem v močni državi, segajoči od Krkonošev do Jadranskega morja, doživelo boljšo usodo.
Vendar pa Filip od cesarja ni dobil v last Koroške in z njo tudi Kranjske. Najbrž sta s cesarjem sklenila kak dogovor, da bo Filip obdržal naslov vojvoda Koroške in gospoda Kranjske in pa svoja posestva (alode) na Koroškem in
Kranjskem. Vso vojvodino pa je cesar izročil v upravo zavezniku Majnhardu Tirolskemu kot zastavo za posojilo 20.000 mark srebra, ki jih je Majnhard posodil cesarju za borbo proti Otakarju. Medtem ko je cesar Rudolf posvečal največ pozornosti ureditvi alpskih dežel, je Otakar snoval novo vojno. Nikakor se ni mogel pomiriti z mislijo, da je premaganec. Njegov ponosni duh je pripravljal odločilni spopad s cesarjem, da bi si izgubljene dežele spet priboril nazaj. Cesar Rudolf pa si je pridobil nove zaveznike Madžare, ki so komaj čakah, da se oddolžijo Otakarju za hude poraze. Obe vojski sta se srečah 26. avgusta 1278 pri Suhih Krutih na Moravskem polju. Vojna sreča je dolgo nihala zdaj na eno zdaj na drugo stran. Šele izdajalski beg dela češkega plemstva pod vodstvom Milote z Dedič je zapečatil Otakarjevo usodo, ki je v borbi tudi padel. Zgodovinarji označujejo „moravsko bitko" kot rojstvo Habsburške monarhije.
Grof Majnhard Tirolski je bil tudi po bitki na Moravskem polju upravitelj Koroške, Kranjsko pa je imel v zakupu, dokler ne bi dohodki pokrili vojnega posojila, ki ga je dal cesarju Rudolfu. Filip pa svje podal v Avstrijo, kjer je kmalu umrL Za nas je zanimiv njegov testament, ki ga je napravil 19. julija 1279. V njem našteva svoja lastna posestva (alode) na Kranjskem. Mesto in grad Ljubljano prepušča Oglejski cerkvi. Vas Križ pri Kamniku (Dorf Chreutz bei Stein) pa naj dobi njegov nečak Amelrik, nezakonski sin koroškega vojvoda Ulrika. Morda je bil Amelrik prav iz naših krajev, saj se je Ulrik le prepogosto mudil v Mengšu in v kamniškem okohšu. Po Filipovi smrti je tudi Kranjska kot državni fevd prišla neposredno pod oblast cesarja, ki jo je lahko poklonil novemu fevdniku.
Ker cesar ni mogel obhoditi vseh novih priborjenih dežel, je sklical v Judenburg vse plemstvo in višjo duhovščino iz Koroške in Kranjske, da se z njimi pogovori o upravi dežel in ob tej priložnosti tudi sliši njihove želje. Upravo dežel je izročil grofu Majnhardu, z grofom Ulrikom Vovbrskim (von Heunburg) in njegovo ženo Agnezo, hčerko Gertrude Babenberške, pa je sklenil dogovor. Odrekla sta se v vseh deželah vsem zahtevam, ki jih je imela Agneza po svojih starših in nato kot vdova koroškega vojvoda Ulrika, njen mož pa se je odrekel vsem družinskim posestvom (alodom) za vsoto 6000 mark srebra. (Vojvoda Ulrik Spanheimski se je torej po smrti Neže Andeške še enkrat poročil, pa je tudi v drugem zakonu ostal brez otrok.)
Cesar Rudolf je po zmagi nad Otakarjem proglasil deželni mir za alpske pokrajine. Češko je izročil Otakarjcvemu sinu Vaclavu, ki ga je zaročil s svojo hčerko, najmlajši Rudolfov sin pa naj bi vzel Otakarjevo hčerko. V naših deželah je škofovske fevde, ki so jih dotlej od najstarejših časov sem uživah deželni vojvodi, dal prenesti na svoje sinove. S tem je napravil prvi korak za ustanovitev habsburške oblasti v naših krajih. Previdno pa je počakal s podelitvijo alpskih dežel svojim sinovom. Čeprav je že takoj, ko je bil izvoljen za nemškega cesarja, hotel svoji rodbini zagotoviti dedno oblast v vzhodnih deželah, je šele v maju 1281 izročil svojemu najstarejšemu sinu Albrehtu upravo Štajerske, Kranjske in Dolenjske Marke ter mesta Pordeno ne v Furlaniji z naslovom državnega upravnika. Na državnem zboru v Augsburgu pa je 27. decembra 1282 cesar izročil v fevd avstrijske dežele svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu, leto dni kasneje pa je prenesel vso oblast samo na Albrehta. Vojvodstvo Koroške je še vedno ostalo po;grofom Majnhardom, s Koroško pa tudi uprava Kranjske in Dolenjske Marke ter Savinjske doline. Ker so imeli goriško-tirolski grofi tudi velika posestva v naših primorskih krajih, lahko ugotovimo, da so za nadaljnjih 50 let poštah gospodarji slovenskih dežel. Med člani te rodovine je bil posebno mogočen Majnhard IV. (1258-1295). On je na zboru državnih knezov predlagal Rudolfa Habsburškega za cesarja, posodil mu je vehko vsoto denarja za borbo proti Otakarju, v bitki pri Suhih Krutih pa je vodil plemstvo iz naših krajev. Cesar Rudolf se mu je izkazal hvaležnega s tem, da mu je podehl vojvodstvo Koroško, Rudolfov sin Albreht pa je poročil Majnhardovo hčerko Elizabeto, ki je s tem postala mati habsburške vladarske rodbine. Šele če bi dinastija goriško-tirolskih grofov izumrla, bo Koroška pripadla Habsbur-žanom. Vendar pa je oblast Habsburžanov in goriških grofov naletela tudi na odpor. Ulrik Vovbrski ie hotel osnovati samostojno Savinjsko Marko in tam vladati.
(Nadaljevanje prihodnjič)
6. stran
NOVEMBER 1973
kamniški občan
POTEK RAZPRAV 0 PROGRAMU INVESTICIJ V IZOBRAŽEVALNO-VZGOJNE OBJEKTE 1974-78
1. Strokovne službe in predsedstvo skupščine pripravijo osnutek programa v prvi polovici oktobra 1973 - zadolžen zanj je predsednik SO;
2. razprava o osnutku programa na družbenopolitičnem zboru občine v oktobru 1973 - zadolžen je predsednik SO;
3. razprava in sklepanje v skupščini, najkasneje do 10. novembra - zadolžen je predsednik SO;
4. razprava na zasedanju zbora delegatov krajevnih skupnosti do 10. novembra 1973 - zadolžen je predsednik SO;
5. posredovati program in sklepe skupščine ter družbenopolitičnega zbora vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih služb - rok do 15. novembra - zadolžena predsednik SO in načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe SO;
6. razprava o programu na sejah vseh občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij - rok do konca oktobra 1973 - zadolženi vodilni tovariši v družbenopolitičnih organizacijah;
7. razprava o programu na sejah delavskih svetov od 10. novembra do 15. decembra 1973 - odgovorni predsedniki delavskih svetov, odborniki zbora delovnih skupnosti SO, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki mladinskih aktivov delovnih organizacij in direktorji delovnih organizacij;
8. javne razprave na terenu organizira SZDL in mladina, v delovnih organizacijah osnovne organizacije sindikata in mladina;
9. vse osnovne šole, gimnazija in otroški vrtec organizirajo roditeljske sestanke s starši o programu - zadolženi ravnatelji;
10. organizirati razgovor šolske mladine z zaposlenimi v tovarnah - zadolžena občinski sindikalni svet in občinska konferenca ZMS ter vodstvo šol;
11. program objaviti v Kamniškem občanu, v dnevnem časopisu, v radiu. Po možnosti organizirati s TV razgovor s posameznimi občani, zlasti z zaposlenimi, o varstvu ter problemih šolanja otrok - zadolžena občinska konferenca SZDL;
12. samoupravni organi sklenejo in razpišejo referendum za 20. december 1973 ter objavijo razpis v zakonitem roku, to je najmanj 15 dni pred izvedbo referenduma - odgovorni direktorji delovnih organizacij;
13. izvolitev komisije za izvedbo referenduma v občini - zadolžena tajnik SO in predsednik komisije za vohtve in imenovanja pri skupščini občine;
14. izvohtev komisij za izvedbo referenduma v delovnih organizacijah -odgovorni direktorji s strokovnimi službami;
15. priprava glasovalnih listkov — zadolžena tajnik in načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe SO;
16. določitev glasovalnih mest v delovnih organizacijah - zadolženi direktorji in strokovne službe delovnih organizacij, tajnik SO in občinska volilna komisija;
17. izvedbo referenduma spremlja občinska volilna komisija.
ZA KOZJANSKO IN KUMROVEC
V času od 11.9.1973 do 10.11.1973 so zbrani prispevki za spominski dom borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu in za ureditev KOZJANSKEGA:
Osnovna šola STRANJE Dijaki Gimnazije R.Maistra v Kamniku Učiteljski zbor Gimnazije R.Maistra v Kam. KAIBA Rudolf Kamnik SEDMAK Franc, Kamnik DOLČIČ Ivan, Moste BURGER Franc, Žeje KORITNIK Ludvik, Moste JERAN Miran, Šmarca HOMAR Boštjan, Kamnik POTOČNIK Ivanka, Križ Ljubljanska banka, po dr. Kamnik VAVPET1Č Kari, Šmarca Ljudska knjižnica Kamnik PEČOVNIK Peter, Kamnik-Neveljska pot Sindikalna podružn. Rudnika kaolina Crna Uslužbenci Sob Kamnik Delavska restavr.„STOL" KAMNIK ZB NOV Nevlje ZB NOV Tuhinj Arboretum Volčji potok Obč.konfer. SZDL Kamnik Veterinarski zavod, Kamnik JANEŽIČ Urška, Kamnik PIRC Ana,_gosL Godič VAVPETIC Vladimira, Šmarca GRKMAN Milka, Crna Tovarna usnja Kamnik kolektiv Tovarne usnja Kamnik SPRUK Milka, gost. Moste SAKELJŠEK Berta, Kamnik „MESO" KAMNIK Občinski odbor ZRVS KAMNIK VIDER VOL Sonja, Kamnik SDK Kamnik „ALPREM" KAMNIK
Že prej vplačana (že objav, v Kam. bčanu
552,70 din 377,70 din 1.000,00 din 100,00 din 219,95 din 100,00 din 40,00 din 100,00 din 100,00 din 50,00 din 100,00'din • 570,00 din 500,00 din 120,00 din 100,00 din 1.320,25 din 1.425,00 din 720,00 din 519,00 din 1.287,00 din 175,00 din 1.000,00 din 300,00 din 500,00 din 100,00 din 300,00 din 100,00 din 15.050,00 din 8.950,00 din 100,00 din 50,00 din 500,00 din 300,00 din 100,00 din 280,00 din 5.610,00 din
SKUPAJ: 42.716,60 din 89.000,10 din SKUPAJ: 131.716,70 din
Doslej še niso nakazala svojega prispevka podjetja „STOL", „KAM-NIK" in „SVIT", katera hkrati spominjamo na to akcijo.
Sindikalna organizacija Teki .ilnega inštituta v Kamniku je nakazala 450 din in ne le 45, kot je bilo pomotoma objavljeno v oktobrski številki Kamniškega občana.
Odbor za zbiranje sredstev za gradnjo doma v KUMROVCU in izgradnjo KOZJANSKEGA
ZAKAJ POPIS VSEH UDELEŽENCEV N0B IN VOJAŠKIH INVALIDOV?
Zvezni odbor ZZB NOV je že leta 1970 sklenil, da je treba popisati vse udeležence NOB in vojaških invalidov, ker je ugotovil, da manjkajo mnogi podatki, ki so potrebni za pravilen prikaz celotnega števila udeležencev NOB, ki so kakorkoli sodelovali v odporu proti sovražniku, kakor tudi za zgodovinarje, ki se ukvarjajo z NOB. Popoln popis vseh, ki so sodelovali z NOB, so v preteklih letih opravile vse republike, razen Slovenije. Zato je letos Republiški odbor ZZB NOV sprejel sklep, da tudi pri nas izvedemo tak popis.
Popisalo se bo vse udeležence NOB in vojaške invalide in sicer: vse udeležence, ki so aktivno sodelovali v NOV, vse tiste, ki so v času NOB delali na terenu, ah drugod podpirali NOB, vse internirance, vojne ujetnike, zapornike, izgnance ter vojne invalide NOB in iz prve svetovne vojne.
Popis bodo opravili popisovalci po domovih v času od 11. novembra do 11. decembra 1973.
Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK prosi vse udeležence NOB, da popisovalcem ob popisu dajo vse potrebne podatke in tako omogočijo čim boljšo izvedbo akcije.
ČESTITKE ZA 29.NOVIMI DAN REPUBLIKE!
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA KOLEKTIV OBRATA KAMNIK
čestita vsem občanom ob dnevu republike!
Ob prazniku republike čestita vsem občanom in kupcem LONČARSKA ZADRUGA KOMENDA
OBRTNO PODJETJE USLUGA Kamnik
čestita ob 29. novembru vsem občanom!
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KAMNIK
čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob dnevu republike — 29. novembru!
Čestitkam ob dnevu republike   se pridružuje
STOL KAMNIK
Izdelujemo razne vrste kompletov pisarniške opreme, vse vrste sedežnega pohištva, klubske garniture, opremo za restavracije, jedilne garniture, gugalnike in kino fotelje.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike!
OBRTNO PODJETJE „ZARJA" KAMNIK
čestita ob dnevu republike in priporoča usluge v svojih obratih
— elektro instalacije
— instalacije, vodovodne instalacije, centralna kurjava, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo
— plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo
Vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in občanom čestita ob prazniku republike SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ KAMNIK
Gradbena dela opravlja hitro, solidno in po zmernih cenah
PODJETJE KAMNIK V KAMNIKU
čestita vsem občanom in delovnim ljudem ob dnevu republike!
Naročnikom in kupcem nudimo:
— amonitatna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva,
— izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone
»TITAN«
tovarna kovinskih izdelkov in livarna - Kamnik
tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik
proizvaja: fitinge, črne in pocinkane — ključavnice, navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke za sive in temperne litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob prazniku republike!
Vsem gostom in občanom čestita ob dnevu republike gostinsko podjetje
„PLANINKA" iz Kamnika Cenjenim gostom se priporočamo!
Obrtno podjetje
„SLOGA" Moste pri Komendi čestitata vsem delovnim ljudem ob dnevu republike!
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob prazniku republike vsem delovnim ljudem!
Svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestita ob prazniku republike
„MESO" - KAMNIK
V naših poslovalnicah vam postrežejo s kvalitetnim mesom in raznimi mesnimi izdelki!
Ob dnevu republike — 29. novembru čestita vsem občanom in svojim poslovnim prijateljem
TOVARNA USNJA KAMNIK
in priporoča svoje kvalitetne izdelke
MENINA
TOVARNA POGREBNE OP REME, Kamnik — Šmarca
Čestita ob dnevu republike in se priporoča za naročila raznih mizarskih izdelkov!
INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM - KAMNIK
čestita ob prazniku republike in priporoča svoje izdelke in usluge:
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija,
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst, stavbno ključavničarstvo
r
ŽITO LJUBLJANA obrat VESNA
Kamnik —
pekarna in slaščičarna
čestita vsem občanom ob dnevu republike - 29. novembru!
Čestitkam ob prazniku republike se pridružuje kolektiv tovarne SVILANIT- KAMNIK Priporoča svoje izdelke:
- frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče
— najmodernejše kravate
KOČNA v KAMNIKU trgovsko podjetje na veliko in malo
Trgovsko podjetje naveliko in malo
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob prazniku dneva republike — 29. novembru!
SALON POHIŠTVA V KAMNIKU: PRED DNEVI JE KAMNIŠKO TRGOVSKO PODJETJE KOČNA ODPRLO NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM NA KRANJSKI CESTI. LOKAL MERI PREK 300 KVADRATNIH METROV, KAR OMOGOČA, DA SI KUPEC LAHKO OGLEDA ŠTEVILNE POSTAVLJENE GARNITURE SODOBNIH KUHINJ, SPALNIC, DNEVNIH SOB IN OSTALEGA POHIŠTVA
URA PRAVLJIC v KAMNIŠKI KNJIŽNICI
Vsako drugo sredo popoldne se zbero naši najmlajši v čitalnici kamniške knjižnice. Zbero se, da prisluhnejo pravljicam, ki jih jim pripoveduje Jožica, knjižničarka pionirskega oddelka. Živo in veselo.
Poznajo se že, zato prihajajo pogumno, polni pričakovanja, sami ali v spremstvu staršev. Vedno se jim pridruži hov sošolec ali prijatelj, da jih je polna soba. Brez hrupne reklame se med otroki širi glas o prijetnih večerih.
Kako tudi ne: ogledujejo si slike pripovedk, uganjujejo slikarje slikanic, pripravljajo razstavo pravljičnih knjig, spoznavajo pisatelje - vse v prijetnem razgovoru in kramljanju. Za vsako uro so pripravljene tri,
štiri pravljice danskih, nemških, slovenskih in drugih pripovednikov. Vse so zanimive in v vsaki je nekaj novega.
Starejši otroci pa se navdušujejo nad pustolovščinami mladih junakov, kurirčkov, letalcev...
Ko pa se zavrti gramofonska plošča in se začenja pesem ah igrica, vse obnemi, toliko glasneje pa je na koncu, ko uganjujejo igralca ah skladatelja. Čudili bi se, kohko vedo ti naši otroci: že po glasu, po napevu spoznajo in določijo, kdo se jim je na plošči predstaviL
Pionirji, pridružite se nam, obiščite uro pravljic, pripravljeno je veliko novega, veselega in zanimivega za vso zimo.
Z.S.
V
H/
iN
Kamniški občan
NOVEMBER 1973
stran 7
Zlata poroka pri Erjavškovih
V soboto, 3. novembra, sta praznovala zlato poroko Franc Erjavšek in žena Ivana. Oba sta izpod Kam-toških planin in oba stara 75 let. V Svljenju so se jima rodili štirje otro-a, med katerimi je Slavka že 13 let Oskrbnica planinskega doma v Kamniški Bistrici. Na žalosten način sta ttgubila hčerko Milico, ki jo je ob katastrofalni poplavi v oktobru 1933 odnesla Bistrica, ko se je podrl niost, na katerem so stali ljudje. Mater Ivano pa so pri reševanju iz vode Jako poškodovali z železno ostjo, da |p jo morali odpeljati v bolnišnico, ijo poročnem obredu pred matičarjem v Kamniku sta zlatoporo-venca še enkrat rekla „da" v Kaminski Bistrici v znani planinski jlapelici, kjer sta se vzela natančno fted pol stoletja. Na slavnostnem •osilu je 40 svatov zaželelo zlato-Poročencema še mnogo let krepkega 2dravja.
Franceta Erjavška pozna pač •Jak planinec, saj je bil oskrbnik planinske koče, vodja reševalne ekipe, Vaditelj planinskih potov, lastnik svetišča na Mali planini in izvrsten jadnik po planinah. Ker bo prihodnji mesec praznoval tudi 75-let-"ico življenja, se spodobi, da kaj več Omenimo o njegovi vsestranski de-Hvnosti.
Slavljencu Francetu smo zastavili jjekaj vprašanj. Najprej, kaj nam lahko pove o svoji mladosti. I „Rodil sem se pred 75 leti v uranjah. Ko sem bil star 4 leta, smo * preselili na Uršičevo kmetijo v ptriški Konec. Oče si je služil kruh p>t drvar pri korporaciji, nekoč pa w ni bilo več domov, smrtno se je ifonesrečil pri spravljanju hlodov po ^strici. Takrat sem bil star 12 let. »se breme za preživljanje družine je :°dslej slonelo na materi. Nabirali %> zdravilna zelišča, ki jih je odkupoval trgovec Lukman v Ljubljani, poj prvi zaslužek je bil, ko sem za 6 jjajcarjev vodil nekega turista na .«ano."
'   „Kdaj ste postali gorski vodnik? "
I „Leta 1923 sem napravil izpit Pred komisijo v Ljubljani." Pokazal
nam je knjižico gorskega vodnika s pohvalami turistov, ki jih je spremljal.
„Bili ste vodja reševalne ekipe v Kamniških planinah. Povejte nam nekaj iz dolgoletne prakse. Večkrat smo brali: Reševalna ekipa štirih bratov Erjavškov."
„Leta 1922 so ustanovili v Ljubljani gorsko reševalno službo za
varno pripeljal v koče."
„Se nekaj o Vaši planinski turistični dejavnosti."
„Več let sem bil z ženo oskrbnik koče na Kokrškem sedlu. Leta 1937 sem odprl v Stahovici št. 7 krčmo, ki sem jo vodil do leta 1963. Po vojni so bile na Veliki planini razrušene in požgane vse pastirske koče,
ZLATOPOROĆENCA ERJAVŠKOVA STA PO PETDESETIH LETIH ZNOVA POTRDILA SVOJO ZVEZO
Kamniške planine. Postal sem vodja ekipe 6 članov, med njimi so bili še trije Erjavški, dva moja brata in en bratranec. V petdesetih letih sem sodeloval pri malone vseh nesrečah v Kamniških planinah."
„Koliko je bilo po Vašem smrtnih žrtev v Kamniških planinah? "
„Smrtnih nesreč je bilo od leta 1912 dalje 83, devet pa je bilo žrtev plazov. Raznih poškodb, ki so terjale posredovanje reševalcev, pomnim 63. Turistov, ki so se izgubili v planinah in tavali v neznanem, sem 20
da o planinski niti ne govorimo. Turisti se niso imeli kam zateči. Na Mali planini sem zgradil skromno planinsko zavetišče, ki je bilo do dograditve domžalskega planinskega doma edino zbirališče planincev. Zdaj ga ima v najemu ljubljanska tovarna Saturnus."
France Erjavšek se še vedno s prožnim korakom vzpenja po planinskih strminah, ki jih je že tolikokrat prehodil v življenju. Želimo mu, da bi z ženo dočakala še več jubilejev!
Nagrade tudi gostincem Malograjskega dvora
i Letošnjega 21. turistično gostinskega zbora, kije bil tokrat na Bledu, sta se udeležila tudi člana delovne skupnosti kamniškega hotela Malograjski dvor.
Na zboru so se srečah gostinski delavci iz vse Slovenije, kjer so se poleg strokovnih razgovorov in seminarjev Pečali tudi v tradicionalnih športnih srečanjih in merjenja strokovnih sposobnosti.
V tem praktičnem delu tekmovanja, ki je bil razdeljen na tri dele: posebej za natakarje, kuharje in slaščičarje, je v°dja strežbe Viatorjevega Malograjskega dvora Zdenko Potočnik dobil bronasto medaljo za pogrinjek „lovsko Ječanje", medtem ko je za „grajsko kosilo" prejel priznanje strokovne komisije. To so nedvomno pomembna Ptiznanja ne samo tekmovalcu, temveč tudi vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri uresničitvi zamisli pogrinjkov. Še iyeČ pa pomeni ob dejstvu, da je sodelovalo 75 tekmovalcev - natakarjev, največ iz večjih hotelov in restavracij, kot Je Malograjski dvor.
\ Kulinariki pa so predstavili 170 izdelkov. Vodja kuhinje kamniškega hotela Franc Podgoršek, je z zanimivo jamislijo in uresničitvijo odlično pripravljenega „aspiko narezka v nebotičniku" prejel srebrno medaljo. Strokovna K°misija mu je prisodila 39,66 točk od 40 možnih. Prejel pa je tudi priznanje za izdelek „zelenjava v ogledalu".
Planinsko priznanji
dr. Milanu Orožmi
^^^^^^^^^
V okviru praznovanj 80-letnice kamniškega planinskega društva, so predstavniki društva podelili priznanje dr. Milanu Orožnu, kot enemu najstarejših članov. Osrednja slovesnost, o kateri smo že poročali, je bila že letos poleti. Ker se nagrajenec takrat ni mogel udeležiti proslave, so mu priznanje podelili sedaj.
Dr. Milan Orožen je bil med prvimi člani, njegov oče pa je bil celo med ustanovitelji planinskega društva Kamnik.
,X IMENU KAMNIŠKIH PLANINCEV JE DR. OROŽNU IZROČIL PRIZNANJE KARL BENKOVlC
Nagrajenec kljub temu, da že vrsto let ne živi v Kamniku, kjer se je rodil, aktivno spremlja delo planinskega društva in se udeležuje srečanj in manifestacij društva. Kljub 89 letom je še vedno aktiven. Vsi spomini na minule dogodke so v njem še tako živi, kot bi se zgodili včeraj. Na srečanju, ki so mu ga pripravili ob podelitvi, je pripovedoval o številnih dogodkih in akcijah kamniških planincev. Prav on je bil pred skoraj 80 leti na Kamniškem sedlu, ko so skupaj z njegovim očetom ugotavljali in odločali, kje naj bi stal današnji dom. On pa je kasneje, ob gradnji v letih 1905-1906, nadzoroval potek del.
Za aktivno spremljanje dela društva so tega ljubitelja Kamnika in Kamniških planin nagradili s priznanjem planinskega društva Kamnik.
RDEČI KRIŽ V TEDNU BOJA PROTI TUBERKULOZI
Letošnji teden boja proti tuberkulozi je potekal od 9. do 30. 9. 1973.
Tuberkuloza je med kroničnimi obolenji tudi v Sloveniji še na prvem mestu. Tudi v naši občini je kar 46 tuberkuloznih bolnikov. Zato si organizacija Rdečega križa še nadalje prizadeva, da bi delovala tudi v bodoče kot družbeni dejavnik za dosego skupnega cilja, tj, za eliminacijo tuberkuloze kot množične bolezni.
Organizacija RK je v letošnjem tednu boja proti tuberkulozi zbirala sredstva s prodajo znamk nalepnic, za pomoč TBC bolnikom. Pohvaliti moramo mlade člane Rdečega križa, ki so se radi odzvali tej akciji.
Občinska organizacija RK je iz sredstev, ki so namenjena za pomoč TBC bolnikom (socialno ogroženim) podelila podporo v znesku 1.000,00 dinarjev Resnik Antonu in Mariji iz Trobel-nega št. 3. Mnogim občanom pa so pomagali z rabljenimi oblačili.
Vse osnovne šole so posvetile eno učno uro obravnavanju tuberkuloze in kolere, ki je tudi huda nalezljiva bolezen. Tako se mladi najbolj množično seznanijo s preventivnimi ukrepi in nevarnostmi hudih nalezljivih bolezni. Organizacija RK pa je vsem šolam priskrbela gradivo za pripravo učne ure.
Skrb za ostarele in onemogle
Med dejavnostmi Rdečega križa je tudi skrb za ostarele in onemogle občane. Zato ima organizacija RK po svojih osnovnih organizacijah RK organizirano sosedsko pomoč, da v primerih, koje pomoč potrebna, postorijo kar je v njihovi močL
Seznanjeni smo, da je na našem terenu tudi precej ljudi, ki potrebujejo invalidske pripomočke. Občinski odbor je v letošnjem letu zbral podatke najpotrebnejših invalidnih oseb, ki si same ne morejo priskrbeti teh pripomočkov in podelil pet invalidskih vozičkov. To so bdi rabljeni invalidski vozički v dobrem stanju. Invalidske vozičke so podelili v uporabo brezplačno, vse stroške je poravnal občinski odbor RK. Radi pomagajo tudi slušno prizadetim občanom, ki si sami ne morejo nabaviti slušnega aparata.
TUDI ANI PETERLIN IZ MOST BO VOZIČEK V VELIKO POMOČ
K RAT K
MAISTROV BOREC ZA KOROŠKI SLOVENSKI DOM
Ob 60-letnici dr. Francija Zwitterja, predsednika zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je nekdanji Maistrov borec in učitelj na Koroškem, Kamničan Jernej Čebulj daroval 100 novih dinarjev za gradnjo slovenskega doma v
Celovcu.   ;■ "
V imenu koroških Slovencev iskrena hvala!
■
ALFONZ SKALA - SEDEMDESETLETNIK
V oktobru je dopolnil sedemdeset let dolgoletni kamniški turistični delavec Alfonz Skala. Že 43 let je tajnik kamniškega turističnega društva. Ob njegovem jubileju ga je sprejel tudi predsednik občinske skupščine in mu izročil spominsko darilo.
■
NALIV OGROZIL VODOVOD
V torek, 26. septembra, je zaradi velikega naliva vdrla voda v zajetje kamniškega vodovoda pod Skalco. Iz vodovodnih pip v Kamniku je pritekla umazana voda. Zajetje so delavci komunalnega podjetja takoj klorirali, občanom pa je bilo naročeno, naj nekaj dni vodo iz vodovoda prekuhavajo.
tATKO • NA KRATKO • NA KRATKO
POPRAVEK
V zadnji številki Kamniškega občana sta v prispevku z naslovom Ditko je ugrabila divja Kamniška Bistrica v tiskarni izpadli dve vrstici. Prvi stavek se pravilno glasi: „Iz narasle Kamniške Bistrice so nasproti tovarne Stol 30. septembra 1973 potegnili trupelce dveletne Edite - Ditke Kuhar iz Županjih njiv 35, kije izginila dva dni preje izpred domače hiše."
Svojcem in bralcem se opravičujemo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi hčerkice, sestrice in vnukinje
DITKE KUHAR
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, trud in požrtvovalnost, ki so nam jo izkazali; postaji LM Kamnik, gasilcem, sosedom in vsem občanom, ki so nam kakorkoli pomagali pri naši težki nesreči Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanje.
V žalosti mama Mira, oče Janez, bratec Janezek in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ob smrti mojega moža Franca S VE TI CA izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala vsem praporščakom in borcem NOV, govornikoma, „SOLIDARNOSTI" in podjetjem za sodelovanje ob pogrebu.
Posebej še prisrčna zahvala OBČANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI NE VLJE
za vso pomoč ob tej nesreči *     „    , _
Zena Francka Svetic
Vrhpolje 59
v imenu vsega sorodstva
Alpinisti poleti
Letošnja „letina" bo, kot kaže, rekordna. Do septembra smo opravili že čez 400 letnih vzponov, če pa bo vreme ugodno, jih bomo še več. To pomeni, da se je AO Kamnik prebil v sam vrh slovenskega alpinizma. Poleg težkih vzponov doma smo postavili piko na i tudi v tujini, v Franciji.
Kar 15 Kamničanov je letos stalo na strehi Evrope, na Mont Blancu (4807 m). Po 5 letih smo tako Kamničani zopet zašli v alpinistično Meko, v Centralne Alpe. Najprej je odšlo na pot 7 člano skupaj z Domžalčani, nato pa še 8. V začetku juhja so odšli na pot Jerman, Klemene. Podbevšek, Peterka, Štiftar, Skofic in Sikonja. Vsi so prišli na vrh. Prvi štirje so potem hoteli prečiti Hudičeve igle, pa jih je vreme pustilo na cedilu in so morali obrniti. Prav tako so obračali pod zahodno steno Druja. Tudi druga skupina ni imela sreče z vremenom. Od skupno 18 dni, ki so jih prebili pod šotori, je bilo le 5 dni brez dežja. V tej skupini so bili: Trobevšek, Ažman, Kramar, Močnika, Škrlepova, Žerjavova in Volkar. Najprej so vsi opravili prečenje Mt. Blanc du Tacul - Mt. Mandit - Mt. Blanc - Dome de Gauter. Nato so Ažman in oba Močnika plezali v Col des Cristeaux (500 m, 45 ). Isti dan sta Trobevšek in Volkar ponovila švicarsko smer v Les Courtes (850 m, 55 ), Ažman in Kramar pa nekaj dni kasneje Col de 1' Aigulle Verte (600 m, 50 ).
Ti letošnji uspehi nam zagotavljajo, da se bomo drugo leto lahko še pogumneje lotih strmih sten doma in v tujini. Važnejši vzponi od maja do septembra:
Datum: Gora - smer
13. V. 1973Kogel - Zupanova
13. V. Kogel-Srakar-Češnovar
19. V. Kogel-Srakar-Češnovar
20. V. Vežica-Perčičev steber 20. V. Skuta-Oltar-Gregorinova 3. VI. Planjava-Glava
Plezali
Ocena - opombe
15. VI. Vežica-Lahova 17. VI. Dedec-beli raz
17. VI. Štajerska Rinka-direktna 28. VI. Resnik-Kemperle- Benkovič
1. VII. Dolgi hrbet-Trikot
1. VII. Dolgi hrbet-Šimenc-Škarja
1. VII. Skuta-nemška
2. VII. Dolgi hrbet-Kemperle-MurovecPollak, Žerjavova
Klemene, Pollak Kramar, Močnik J. Jerman, Močnik T. Klemene, Pollak Kramar, Močnik J. Klemene, Pollak Klemene, Pollak Ažman, Jerman Kramar, Močnik J. VI; 1. Klemene, Kramar   V-VI Pollak
Ažman, Jerman Malešič
. Močnik, Volkar Kramar, Pollak
V,VI, 3. ponovitev V,VI, 4. ponovitev VI V VI
ponovitev
V, 2. ponovitev V
VI, 4. ponovitev Klemene, Močnik J.VI, 3. ponovitev Berlec, Škarja
7. VII. Skuta-desni steber
8. VII. Brana-dolgoletna
28. VH.Planjava-nova smer
29. VH.Planjava-nova smer 29. VILZeleniška špica-zajeda 12. VHI.Špik-direktna
26. VIILŠite-zajeda
Humar, Škarja Bauman, Štritof Škrlepova, Volkar Klemene, Pollak Klemene, Pollak Leb, Vrankar Klemene, Pollak Klemene, Pollak
V, 1. ponovitev
IV, 1. ponovitev IV, prvenstvena
IV, prvenstvena
V, VI, prvenstvena
IV, prvenstvena III, 1. ponovitev
V, VI VI
J.V.
Čigav In za lelo
pokal
Letos so bila v okviru sindikalnih športnih iger opravljena že tekmovanja v sedmih športnih panogah. Do konca leta bodo na programu tekmovanja še v treh panogah, in to tekmovanje v namiznem tenisu, odbojki in šahu za posameznike.
Nazadnje so se pomerili med seboj članice in člani sindikalnih organizacij v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo na zračnem strelišču v Kamniku v organizaciji prizadevnih kamniških strelcev. Tekmovali so ekipno in posamezno. Zaradi lažje izvedbe tekmovanja je bilo letos število prijavljenih omejeno. Na tekmovanju je sodelovalo 94 tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih sindikalnih organizacij (28 žensk in 66 moških). Moške ekipe so štele po 5 tekmovalcev, ženske pa po 3.
Pri moških je bila ekipno najboljša prva ekipa podjetja Kamnik v postavi Rihtar, Golob, Drolc, Kržin in Matičič z 820 krogi, sledijo pa: 2. Stol I. 802, 3. Titan I. 766, 4. Tovarna usnja I. 758, 5. Titan II. 728 itd. Tekmovalo je 15 ekip.
Pri ženskah je ekipno zmagala prva ekipa Stola v postavi Kovačič, Horvat in Pušnik s 438 krogi, sledijo pa: 2. podjetje Kamnik I. 430, 3. Svilanit I. 425, 4. tovarna usnja I. 387, 5. Titan I. 353 itd. Tekmovalo je 10 ekip.
Rezultati moških posamezno: 1. Ivan Rihtar (Kamnik) 178 krogov, 2. Ivan Peršin (Titan) 172, 3. Peter Bertoncelj (Stol) 169, 4. Feliks Golob (Kamnik) 169, 5. Ivan Podgornik (GG) 169 itd.
Ženske posamezno: 1. Mija Flerin (Svilanit) 161 krogov, 2. Ivica Kovačič (Stol- 155, 3. Mara Podgornik (Utok) 146, 4. Milena Korat 144, 5. Urška Janežič (obe Kamnik) 144 itd.
- V sedmih športnih panogah, v katerih je bilo do sedaj izvedeno tekmovanje, je sodelovalo 662 članov OO, od tega 103 ženske.
V tekmovanju za skupnega zmagovalca celotnih SŠI za leto 1973 vodi sindikalna organizacija podjetja Kamnik s 566 točkami, sledijo: 2. Titan 554, 3. tovarna usnja 524, 4. Stol 508, 5. Svilanit 370 itd. Tekmuje 21 osnovnih organizacij sindikata.
Glede na množičnost je razvrstitev OOS naslednja: 1. tovarna usnja 193 točk, 2. Stol 187, 3. Titan 171, 4. podjetje Kamnik 164, 5. Svilanit 131 itd. Glede na uspeh pa je vrstni red naslednji: 1. podjetje Kamnik 402, 2. Titan 383, 3. tovarna usnja 331, 4. Stol 321, 5. Svilanit 239, itd. Do zaključka SŠI so na programu še tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki in v šahu za posameznike.
J.M.
MALI OGLASI
Zakonski par brez otrok išče neopremljeno sobo s souporabo sanitarij v Kamniku ali bližnji okolici. Šifra: Nujno
Nujno iščem skromno stanovanje v Kamniku. Ponudbe poslati pod „Mati s šestletnim sinčkom".
Planinsko društvo Kamnik čestita svojim članom, prijateljem planin in občanom ob dnevu republike 29. novembru.
Občinska konferenca SZDL Kamnik sprejme ADMINISTRATORKO
z znanjem strojepisja za določen čas
Ponudbe pošljite na občinsko konferenco SZDL Kamnik, Ljubljanska 1, do 15. decembra 1973.
Občinski sindikalni svet je v nedeljo, 30. septembra 1973, organiziral sindikalni rally. Tehnično izvedbo je prevzelo AMD Kamnik.
Ob 9. uri je izpred hotela Malograjski dvor štartal prvi od skupno 43 tekmovalcev, od tega 6 žensk. Preko Mengša, Trzina, Črnuč do Šmartnega pod Šmarno goro so tekmovalci v 30 minutah prevozili 24 km do prve časovne kontrole. Od tu preko Vodic in Sp. Brnika do prehodne kontrole ter Most in Podgorja do PM Kamnik, kjer je bila druga časovna kontrola, pa so prevozili drugo etapo Šmartno-Kamnik, dolgo 24 km, v 30 minutah.
Višek rallvja je bila spretnostna vožnja na parkirišču za Viatorjevim hotelom Malograjski dvor. Številni gledalci so z navdušenjem spodbujali tekmovalce, ki so se trudili za čim boljšo uvrstitev. Spodbudno je, da so se vabilu sindikata odzvali tudi starejši tekmovalci, ki so dokazali, da solidno obvladajo svoja vozila.
V kategoriji do 850 cem
1. Brclih Danilo
2. Sitar Peter
3. Sodnik Ivan
Do 1300 cem
1. Andrejka Martin
2. Pirš Janez
3. Pirš Maks
Nad 1300 cem
1. Sršen Franc
2. Kajba Rudolf
3. Pire Milan
Ženske
1. Drešar Vida
2. Perčič Marija
3. Korat Milena
4. Kuret Jelena
5. Gantar Darja
6. Poznik Milica
Titan Titan Alprem
Utok
Stol
Utok
Utok AMD Utok
Kamnik
Stol
Kamnik
Kamnik
Utok
Kamnik
116,1 kazenskih točk 130,1 kazenskih točk 134,1 kazenskih točk
114,1 kazenskih točk 116 kazenskih točk 120,1 kazenskih točk
112,1 kazenskih točk 158 kazenskih točk 526,1 kazenskih točk
134,1 kazenskih točk
170.1 kazenskih točk
192.2 kazenskih točk 194,1 kazenskih točk 350,1 kazenskih točk 528   kazenskih točk
Ekipe do 850 cem
1. Titan I.
2. Utok
3. Titan II.
Do 1300
1. Utok
2. Kamnik I.
3. Kamnik II.
(Brelih, Sitar Peter, Sitar Franc) (Spruk, Gantar Darja, Štupar) (Bračič, Škrbcc, Burja)
(Andrejka, Pirš, Učakar) (Drešar, Jarc, Bovha) (Mah, Korat, Kuret)
450,2 kaz. točk
1546.1 kaz. točk
1902.2 kaz. točk
370.2 kaz. točk
426.3 kaz. točk
546.4 kaz. točk
Ekipa za prehodni pokal:
Utok v postavi: Spruk, Andrejka, Sršen
372,2 kaz. točk
Po trije prvouvrščeni v vsaki kategoriji so prejeli diplome in praktične nagrade, ženske pa so bile nagrajene vse.
Na takšnem tekmovanju v občinskem merilu lahko uspešno tekmuje vsak šofer, brez posebnega „dirkaškega" znanja. Mnogokrat je izkušen in miren voznik boljši od tistega, ki s cviljenjem gum opozarja na športno žilico. Vsaj tako pokaže štoparica. Zato so tudi ženske predstavnice, kljub na oko mirni vožnji, dosegle odlične čase.
Na koncu se vsiljuje vprašanje: zakaj so v večjem številu sodelovali le tekmovalci iz Utoka, Titana, Stota in Podjetja Kamnik? Kaj v drugih organizacijah ni šoferjev? Ali pa šepa obveščenost v podjetjih, vsaj nekaterih?
Tov. Maleš Janez, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je potrdil, da je vse delovne organizacije obvestil in jim poslal pravilnike in skice najmanj en teden pred tekmovanjem. <
Vodje nekaterih sindikatov pa so najbrž dopis spravili v mapo namesto na oglasno desko.
G.V.
Z AVTOMOBILSKEGA RALLYJA V KAMNIKU					
Š		KLUB	K		
	N/	1J =t »1	rrr	m	
Šahovski klub Komenda, ki ima bogato tradicijo, je zaradi nevzdržnih razmer zadnja leta zaostal. V letošnjem letu pa so se razmere, predvsem po zaslugi nekaterih starejših šahistov, zelo izboljšale. Ob pomoči društveno političnih organizacij je klub dobil nov ustreznejši prostor. Število članov se je povečalo. Najbolj razveseljivo pa je, da na turnirje prihaja vse več mla Jincev in pionirjev.
Pod vodstvom Rudija Ocepka so pionirke in pionirji zelo napredovali. Na republiškem prvenstvu so mlajše pionirke zasedle 3. mesto, starejši pionirji 8. mesto. Šahovski klub prireja od maja letos tudi občinski mesečni brzoturnir. Turnirja se udeležujejo šahisti iz Kamnika, Duplice, Ljubljane, Škofje Loke ter Komende. Največ uspeha do sedaj sta imela mojstrska kandidata Karnar (Duplica) in Rakič (Ljubljana). Med najuspešnejšimi so bih še: Troha, Pelikan (Kamnik), Bavčar (Duplica), Miklavc, Urbane (Ljubljana) ter Ocepek, Trcbušak in Križelj (Komenda).
Na turnirju 21. oktobra je igralo 26 šahistov iz Domžal, Stožic, Kamnika, Duplice in Komende. Zmagal je Križelj (Komenda). Drugo do četrto mesto pa so osvojili: Skok (Domžale), Bavčar (Duphca) in Trebušak (Komenda).
P.P.
ŠAH
V moštvenem šahovskem prvenstvu sodeluje šahovska sekcija Solidarnosti v II. slovenski šahovski ligi. Prvenstvo obsega dvoboj na desetih deskah, ki vključuje tudi dvoboj dveh mladincev in dveh šahistk. Zraven Solidarnosti so v drugi slov. šahovski ligi še Vrhnika, Stožice, Postojna, Borovnica in Mokronog. V prvem kolu, ki je bilo 4. novembra v Kamniku, je Solidarnost nastopila proti Postojni. Zmagah so gosti z visokim rezultatom 8 in pol :1 in pol. Edino zmago je dosegel Mirko Troha na prvi deski. V drugem kolu so kamniški šahisti gostovah na Vrhniki in dosegli visoko zmago 7 in pol : 2 in poL
Ko bo ta zapis zagledal beli dan, bo gotovo telesnokulturna skupnosti Kamniku že ustanovljena. Že nekaj časa namreč iniciativni odbor, ki ga vol predsednik občinske zveze za telesno kulturo Marjan Bovha, pospešeno pl pravlja ustanovitev te skupnosti.
Delegati v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah in v športni društvih so bih izvoljeni že v začetku novembra. Po dogovoru iniciativne! odbora z izvršnim odborom občinske konference SZDL in sindikalnim sv tom, bo sestavljalo skupščino TTKS 50 delegatov, od tega 25 iz društev, 1 iz delovnih organizacij in 10 iz krajevnih skupnosti.
Izvoljeni delegati so prejeli osnutek statuta skupnosti in osnutek poslovil ka o delu skupščine TTKS.
Nova skupnost bo povezovala vse dejavnike v občini, katerih naloga razvijati in pospeševati telesno kulturo. Zato bo treba v javni razpravi t meljito spregovoriti o programu bodočega razvoja telesne kulture v občin še posebej pa o financiranju teh programov. V razpravi je predlog, da bi 1 telesno kulturo v občinah namenili 0,39 % od bruto osebnih dohodkov. I tem bo treba odločiti s samoupravnim sporazumom, ki naj bi ga podpisal vse delovne organizacije.
F
TELESNOKULTURNA SKUPNOST BO GOSPODARILA TUDI S ŠPOR1 NIMI OBJEKTI IN SKRBELA ZA GRADNJO NOVIH NAPRAV. NA SJJ KI: NEDAVNO ODPRT ŠPORTNI STADION V MEKINJAH
Starši, ponuja se vanj ugodna priložnost
Otroški vrtec Antona Medveda v Kamniku opozarja starše, ki imajo otr< ke, ki bodo naslednje leto hodili v prvi razred osnovne šole, da ima na volj dva oddelka, v katerih se otroci vse leto pripravljajo na šolo. Žal oddelka i nista zasedena. Staršem priporočamo, da vključijo otroke v celoletno priprt vo na osnovno šolo, saj jim bodo s tem omogočili boljše napredovanje osnovni šoli. Celoletna priprava ima velike prednosti pred malo šolo.
Izkoristite priložnost in pripeljite svojega otroka!
Kakšni dohodki v glasben
šoli?
Glas (Kranj) je 3. oktobra letos objavil vest, da so imeli v kamniški glasbeni šoli v prvem polletju poprečne mesečne osebne dohodke 2.953 dinarjev. Podatki so bili vzeti iz analize SDK, ki je maso izplačanih osebnifl dohodkov, ki so jih prejeli redni in honorarni sodelavci, razdelila samo nj sedem redno zaposlenih delavcev. Dejansko pa so redno zaposleni delavci J Glasbeni šoli v prvem polletju prejemali poprečno 1.789 dinarjev na mese«
Kolektiv Glasbene šole nas je prosil za objavo tega pojasnila, ker je bilo? kamniški javnosti slišati več komentarjev po objavljeni informaciji v Glasit
Kamniška kronika
POROKE:
Danilo Bajde iz Laz, strojni ključavničar, star 20 let, in Marjeta Jeglič iz Češnjic, administratorka, stara 19 let;
Franc Cevec iz Vasena, avtomehanik, star 24 let, in Majda Us iz Kamnika, delavka, stara 21 let;
Janez Cevka iz Bistričice, kovinostrugar, star 26 let, in Terezija Mali iz Godiča, delavka, stara 22 let;
Marjan Dolinšek iz Studenca, delavec, star 22 let, in Jožica Pestot-nik iz Češnjic, delavka, stara 24 let;
Jožef Javoršek iz Soteska pri Moravčah, pismonoša, star 26 let, in Štefanija Vrhovnik iz Nevelj, delavka, stara 20 let;
Alojz Jeras iz Velikega Hriba, delavec, star 21 let, in Antonija Osolnik iz Špitahča, delavka, stara 19 let;
Peter Košir iz Most, delavec, star 37 let, in Marija Kostanjšek iz Most, delavka, stara 21 let;
Dušan Kranjc iz Duplice, delavec, star 20 let, in Kristina Dacar iz Laz v Tuhinju, delavka, stara 20 let;
Ivan Petrošanec iz Županjih njiv, delavec, star 38 let, in Marija Nadvežnik iz Županjih njiv, delavka, stara 37 let;
Alojz Podbelšek iz Blagovice, varilec, star 25 let, in Vera Korošec iz Bele, šivilja, stara 20 let;
Anton Podboršek iz Loke pri Mengšu, avtomehanik, star 24 let; in Terezija Petrič iz Brega pri Komendi, delavka, stara 22 let;
Vladimir Pustotnik iz Kamnika, kemijski tehnik, star 23 let, in Nada Korošec iz Kamnika, ekonomski tehnik, stara 19 let;
Anton Slanovec iz Mekinj, strojni ključavničar, star 22 let, in Marija Močnik iz Sidola, kemijski tehnik, stara 21 let;
Franc Štefančič iz Ljubljane, uslužbenec, star 27 let, in Silva Ben-da iz Suhadol, medicinska sestra, stara 21 let;
Alojz Trebušak iz Žobejevega, mizar, star 28 let, in Jožefa Mošnik iz Bele, krojačica, stara 20 let;
Franc Žerak iz Dupeljne, delavec, star 23 let, in Frančiška Hribar iz Malega Hriba, delavka stara 23 let.
SMRTI:
Frančiška Dernič iz Šmarce, osebna upokojenka, stara 71 let; Frančiška Galjot iz Podgorja, gospodinja, stara 92 let; Jožef Grkman iz Kamnika, osebni upokojenec, star 74 let; Marija Kramar iz Kamnika, gospodinja, stara 74 let; Franc Kemperl iz Bistričice, o.sebni upokojenec, star 75 let; Janez Krizman iz Mlake, kmet, star 80 let; Edita Kuhar iz Županjih njiv, stara 2 leti; Janez Mah iz Lok, upokojenec, star 70 let; Helena Pančur iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 72 let; Frančiška Perne iz Potoka, gospodinja, stara 65 let; Andrej Štritof iz Bistričice, osebni upokojenec, star 69 let; Klara Urbančič iz Zajasovnika, stara 1 mesec
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.