Po letih slabega poslovanja
gre na bolje
Mizarstvo Moste je manjša obrina delovna organizacija, v kateri delajo no-tranje pohištvo za opremo trgovin, hotelov, pisarn in raznih dragih lokalov tako za zasebnike kot za državne ustanove. Njihovi izdelki so narejeni poželjah kupca, po meri, so tako rekoč unikati, zato bi lahko Mizarstvo Moste imenovai tudi butik za pohištvo. V preteklosti je ta deluvna organizacija dobro poslovala, zadnja leta pa so se pričele kopičiti teiave. Letos februarja jih je zapustil tudi direktor, zaradi nizkih osebnih dohodkov in neurejenih razmer je izpodjetja v kratkem času odšlo več kvaBficiranih mizarjev, zamrlo je delo družbenopui-tičnih organizacij in samoupravnih organov. Denarne težave so bile njihov stalni spremljevalec, saj večkrat še nekaj dni pred izplačilom osebnih dohodkov niso vedeli, kje vzeti denar zanje. Kazalo je že, da ni nikakršnega izhoda.
V zadnjih dveh mesecih. po pri-hodu novega direktorja. pa so se ra-zmere pričele sprcminjati na bolje. »Ljudje čutijo, da se stanje poprav-lja. Veliko je vredno že to. da so se izboljšali naši medsebojni odnosi. Uspeh je tudi to, da imamo denar za osebne dohodke v prihodnjem me-secu zagotovljen že zdaj. Spet vidimo perspektivo. Trdno upamo, da bo naš položaj ob koncu Ieta še boljši,« so stmjene misli naših sogovomikov: direktorja Mizarstva Moste Petra Vodeba, predsednika delavskega sveta Ivana Žagarja in predsednika osnovne organizacije sindikata Franca Kovačiča. ki so opisali nek-danje in zdajšnje razmere pri njih, obenem pa tudi razložili, kako si za-mišljajo svojo prihodnost.
Vzroke težav, v katerih se je znašlo Mizarstvo Moste, je mogoče iskati tako zunaj delovne organizacije. v naših gospodarskih in družbenih ra-zmerah nasploh kot tudi znotraj njih samih. Kerso po naravi svojega dela močno povezani z lesno industrijo in z gradbcništvom, ti dve panogi pa sta že dlje časa tudi v težavnem položa-ju, se je to odražalo tudi pri njihovem poslovanju. Vendarse za razliko od gradbincev v Mizarstvu Moste ne morejo pritoževati zaradi pomanj-kanja dela. marveč jih je skoraj do ukrepa družbenega varstva pripe-ljalo slabo gospodarjenje in premalo sposobno vodstvo.
Napačnih odločitev je bilo nešteto. Zelo narobe je bilo tudi to, sta ugo-tavljala naša sogovomika lvan Žagar in Franc Kovačič, oba že prek dvajset
let zaposlena v tem podjet ju, da so za naročena dela jemali že vnaprej predplačilo, delo pa so pogostokrat opravili šele čez leto dni. Pri današnji inflaciji je tako početje seveda imelo hudc posledice. Prisiljeni so bili spre-jemati vedno nova naročila in z njimi tutli predplačila. da so s tem denar-jem lahko kupili reprodukcijski ma-terial za že plačane izdelke. Piko na i njihovemu že tako slabemu položaju pa je postaviloše sodelovanje izvozu. Kot kooperanti so se namreč lotili iz-delave večjih serij izdelkov. Svoje obveznosti so sicer izpolnili, a ob tem hkrati spoznali, da njihova tehnolo-gija in oprema nista primemi za ve-like serije (serijski izdelki imajo se-veda tudi nižjo ceno). obenem pa tudi ljudje niso vajeni takega načina dela.
Medtem ko je večina drugjh de-lovnih organizacij iz meseca v mesec povcčevala osebne dohodke, so jih oni morali zniževati. Ob polletju je kvalificiran mizar zaslužil okoli 75.000 dinarjev. Zato ni čudno, da jih je zdaj od 50 zaposlenih ostalo le še 37. Kljub temu. da se notranje ra-zmere, gospodarske in samoupravne. popravljajo. jih vendarle skrbi pri-hodnost. Sprašujejo se. ali bodo na primer čez deset let sploh še imeli mi-zarja. ki bo znal delati po meri. ne konfekcijsko. V šolah se tega zdaj ne učijo. Mlade bi morali teh spretnosti priučiti sami, a zaradi nizkih osebnih dohodkov jih ne morejo privabiti v delovno organizacijo. Opažajo tudi. da se iz leta v leto ruši razmerje med vrednostjo materiala in vrednostjo
dela, vloženega v izdelek. in to na škodo izdelka, v katerem postaja delo vse manjši strošek.
»Prav bi bilo. da bi se naša dmžba odločila, kakšen naj bo položaj . drobnegagospodarstva. Vednobodo potrebni izdelki, ki jih konfekcija ne more narediti. Takih delovnih orga-nizacij, kot smo mi, bi moralo biti več, saj smo se bolj sposobni prilaga-jati zahtevam trga,« je razložil direk-tor Peter Vodeb.
V Mizarstvu Moste so se v težkih časih utegnili ukvarjati zgolj z vsa-kodnevnimi problemi, se boriti Ie za preživetje. ob tem pa seveda pogleda niso mogli in ne utegnili upreti tudi v prihodnost. To so lahko storili šele sedaj. Kot je povedal direktor Peter Vodeb. so se v delovni organizaciji odločili ravnati tako, da se najprej spopadejo s tistimi nalogami, ki za-htevajo takojšn jo rešitev. to je bolje delati. urediti finančno poslovanje, iz mrtvila obuditi družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, nato pa se lotiti dolgoročnih načrtov.
Del kratkoročnih nalog so že ure-sničili. načrte za prihodnost pa so za zdaj napisali le na papir. Presodili so, da je najbolje, če se lotijo maloserij-skega načina proizvodnje. poleg pa ohranijo tudi naročila za dela po meri. Vse to pa zahteva obnovo strojnega parka, spremembo tehno-logije in tudi kadrovske spremembe. Bolj kot doslej bodo skrbeli za izo-braževanje delavcev. pozomeje bodo spremljali tudi razvoj lesne in-dustrije, za svoje poirebe pa namer-vajo usposabljati tudi diplomante srednjega usmerjenega izobraževa-nja.
Načrtujejo tudi obnovo proizvod-nih prostorov. Posodobili in povečali bodo Iakimico. sušilnico in skladišče končnih izdelkov. Za uresničitev vseh teh načrtov pa imajo na zdajš-njem prostoru premalo možnosti, zato se dogovajajo o tem, da bi se razširili še na proste površine med njimi in Zaloško cesto.
DARJA JUVAN