ŠTEVILKA LETO Lili, 24. SEPTEMBER 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 7 Epidemija koronavirusa V dolini za tretjino več okužb kot teden prej Državna subvencija bo pospešila razvoj in proizvodnjo novih aparatov STRAN 7 Zlati grb Občine Nazarje v roke Helene Levar Davorin Lenko dobitnik Arsove lastovke za zgodbo Violina in žiletke STRAN 10 STRAN 11 S tem kuponom Kava Rumba Premium 200g ZASTONJ! Samo bfiJci Savinjskih novic lahko i/tomtrte ta kupon KUPON VELJA PRI NAKUPU NAD 1S€YP£ MOZIRJE DO 28.9J021. 1 i ITH *n>Ui türu J tw Oglasi 2 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Vsebina Zdravstveni minister v Nazarjah Izpostavljeni najbolj pereči problemi na področju zdravstva.....................5 Srečanje županj Našo dolino zastopali obe županji.............................................6 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Poslovanje pozitivno, potreba po akutni ambulanti in treh zdravnikih...............................8 Civilna iniciativa V Mozirju v prenovo prostorov nujne medicinske pomoči, čeprav je predvidena v Nazarjah..............9 Kulturno društvo Slap Pregled dela obogatili s prebiranjem poezije in proze .... 11 Franc Grudnik Sedem desetletij mežnar, ki nadaljuje čevljarsko tradicijo.....12 I. gimnazija v Celju Max Jerovčnik prejel nagrado evropskega poslanca......................14 Taborjenje na Lazah Zagorjani in Nazarčani krepili prijateljstvo in delili izkušnje ..... 16 Ribiška družina Mozirje Tekmovanji v spomin na pokojna člana .............................. 18 Športno društvo Gmajna Piknik v znamenju športa, živžava, golaža in zbora...............18 Laze Tekmi sledilo uradno odprtje nadstreška nad baliniščem ....... 19 DP v nordijski kombinaciji Vid Vrhovnik državni prvak za poletno sezono............................23 Tretja stran Preprostost je lahko velika prednost V torek, 21. septembra, je bil mednarodni dan miru. Dan, ko naj bi po vsem svetu vladal mir, oboroženi in drugi spopadi naj bi se prekinili. In prav tega dne se je začelo 76. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, na katerem nas je generalni sekretar te organizacije Antonio Guterres posvaril, da je svet na robu prepada, premika pa se v napačno smer: »Letošnji mednarodni dan miru obeležujemo v kriznem času za človeštvo. Covid-19 je naš svet obrnil na glavo. Konflikti uhajajo izpod nadzora. Podnebne razmere se poslabšujejo. Poglabljata se neenakost in revščina. Nezaupanje in nesoglasja ločujeta ljudi v času, ko sta solidarnost in sodelovanje potrebna bolj kot kadar koli prej.« Guterres je še dejal, da smo kot človeška družina pred odločitvijo: ali mir ali velika nevarnost. Izbrati bi morali mir, toda ali bodo odločevalci to v resnici zmogli? V vse več državah namreč oblast zmagovalci prevzemajo s silo, vse več je državnih udarov, mednarodni skupnosti obupno primanjkuje enotnosti. In če se nam zdijo poteze državnikov svetovnih velesil kot resnične, a oddaljene igre prestolov, na katere iz majhne Slovenije nimamo nikakršnega vpliva, bi se morali bolj zavedati dejstva, da smo za razmere na domačih tleh odgovorni sami. Tudi tukaj se namreč zdi, da konflikti in nasilje samo rastejo. Da bi opozorile na ta pojav, so v torek veteranske in domoljubne organizacije v Ljubljani pripravile pohod za mir. Slavnostni govornik je bil direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar, ki je poudaril, da »če ne želimo tudi v prihodnje obžalovati svoje preteklosti ter jo razlagati in zamejevati predvsem z nasilnimi dogodki in obdobji, se moramo vsi skupaj, kot posamezniki in skupnost, strezniti, spametovati in pomiriti in se naraščajoči histeriji, agresiji in sovraštvu v družbi odločno zoperstaviti ter, ne glede na vse siceršnje barve, razlike in poglede, storiti vse, kar je v naši moči, da za nas in naše zanamce ohranimo in še naprej gradimo demokratičen, miren, pravičen in trajnosten svet.« V tokratni številki Savinjskih novic boste spoznali Franca Grudnika iz Zgornjega Dola, ki živi prav tiste vrednote, ki jih v današnjem svetu manjka: umirjenost, prijaznost, strpnost, toleranca, pripravljenost pomagati drugim ... Na srečo ni edini. V Nazarjah je občinsko priznanje za prav takšno delovanje v lokalnem okolju prejela Helena Levar, ki jo bomo predstavili v eni od prihodnjih številk. Če bi se Grudnik in Levarjeva obremenjevala s tem, da sama ne moreta spremeniti sveta, v preteklih desetletjih ne bi naredila toliko dobrega, kot sta, številnim bližnjim, ki so potrebovali pomoč. Se sreča. Včasih je preprostost velika prednost. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 38, 24. september 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 38,24. september 2021 3 Aktualno OBISK VLADE RS V SAVINJSKI REGIJI Več posluha za skladnejši regionalni razvoj V ponedeljek in torek, 13. in 14. septembra, so Savinjsko regijo obiskali ministri s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu. V razgovorih z župani, gospodarstveniki in predstavniki inštitucij javnega sektorja so prisluhnili glavnim razvojnim izzivom, s katerimi se soo- ča raznolika regija, ki se razteza od meje z Avstrijo na severu do hrvaške meje na jugu. ZA SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ Z optimizmom navdaja, da je pri aktualni vladi zaznati več posluha za skladnejši regionalni razvoj, kar se odraža v boljših pogojih za delovanje občin in večjemu deležu sredstev za vlaganje v infrastrukturo na območju podeželja. NA TAPETI TUDI LOKALNE TEME S strani pristojnih ministrov je med drugim tekla beseda o sko- rajšnjemu začetku gradnje lučke obvoznice in hitre ceste Velenje-Sentrupert ter rešitvi problematike zgornjesavinjskega zdravstva. Govora je bilo tudi o šaleški energetiki in sprejemu zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Barbara Rozoničnik DRŽAVNI SEKRETAR ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU DR. DEJAN VALENTINCIC V SOLČAVI Poudaril pomen vitalnega podeželja in obmejnega prostora V torek, 14. septembra, se je v solčavski občini mudil državni sekretar Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič. V prostorih TIC Rin-ka ga je sprejela županja Katarina Prelesnik. Pogovarjala sta se o čezmejnih projektih in pomenu vitalnega obmejnega prostora. DOBRO SODELOVANJE S PREBIVALCI ONKRAJ MEJE Ob obisku sekretarja Valentinči-ča v spremstvu strokovne sodelavke za slovensko narodno skupnost v Avstriji Natalije Toplak Koprivni-kar je županja uvodoma predstavila območje Solčavskega in značil- nosti redko poseljene ter odmaknjene občine. Sledil je ogled stalne razstave Sprehod v naročje Alp in uradni del obiska, ko so poleg županje še podžupan Franc Ošep in višja svetovalka Mateja Brlec Su-hodolnik spregovorili o življenju v obmejnem območju s poudarkom na dobrem sodelovanju s prebivalci sosednje Železne Kaple onstran državne meje. POMEN VITALNEGA OBMEJNEGA PROSTORA Izpostavili so nekatere pretekle in aktualne čezmejne projekte, med slednjimi je razstava Smugla-nje v okviru projekta CarinthiJA Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič se je v okviru vladnega obiska regije mudil v Solčavi. (Foto: arhiv občine) 2020. Odprtje razstave o obmejnem tihotapljenju na območju Karavank je predvideno v novembru v Železni Kapli in v nadaljevanju v Solčavi. Valentinčič je poudaril pomen vitalnega podeželja in obmejnega prostora. Izpostavil je področje skupne kmetijske politike, financiranje v novem programskem obdobju in neurejenost področja divjadi v povezavi s kmetijstvom. Prelesnikova pa je izrazila interes za vzpostavitev sodelovanja tudi pri večjih investicijskih projektih. Barbara Rozoničnik MINISTER ZVONKO CERNAC OBISKAL PODJETJE PODKRIZNIK » Podkrižnik je v podjetništvu to, kar je Luka Dončič v košarki« Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvonko Černač je v torek, 14. septembra, obiskal podjetje Podkriž-nik v Nazarjah. Ministra so zanimali aktualni projekti v okviru e-mo-bilnosti in zelenih tehnologij. Ogledal si je tudi proizvodnjo. RAZVIJAJO NAJSODOBNEJŠE TEHNOLOŠKE REŠITVE Podjetje Podkrižnik razvija in proizvaja celovite rešitve na področju pogonske tehnike, mehat-ronskih sistemov, hidravličnih modulov in preciznih kovinskih in plastičnih polproizvodov. Sodelujejo z več globalnimi korporacija-mi iz različnih industrij. V podjetju izdelujejo tako končne izdelke kot polizdelke oziroma komponente. V zadnjem letu so med drugim Minister Černač (levo) je bil več kot zadovoljen z videnim v podjetju Podkrižnik. razvili pametne pogonske sisteme in razvijajo najsodobnejše rešitve, za robotiko in e-mobilnost. Direktor družbe Iztok Podkrižnik je ob obisku ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izpostavil, da se v podjetju že 35 let trudijo tudi takšne, ki so v službi varovanja okolja. PODJETJE POMEMBNO TUDI V ŠIRŠEM PROSTORU Minister Černač je bil navdu- šen nad predstavljenim. Po ogledu podjetja in pogovorih z vodstvom je povedal: »Pot, po kateri stopa podjetje Podkrižnik, je impresivna in impozantna. Pomembna je ne le za regijo in Slovenijo, pač pa tudi v širšem prostoru. Prepričan sem, da se bodo tudi v prihodnje razvijali, predvsem na področju e-mobilnosti in zelenih tehnologij. Želimo si še več takih primerov dobre prakse v Sloveniji, zato lahko zagotovim, da uživa podjetje vso podporo in jo bo tudi v prihodnje pri nadaljnjem razvoju. Na področju podjetništva je namreč gospod Pod-križnik to, kar je Luka Dončič v košarki.« Tekst in foto: Vesna Petkovšek 4 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Aktualno MINISTER JANEZ CIGLER KRALJ OBISKAL MOZIRSKI VDC Poklepetal z varovanci in pohvalil njihovo delo Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je 13. septembra obiskal Varstveno delovni center SAŠA, Enoto Vrba v Mozirju. V družbi gostiteljev si je ogledal prostore in prisluhnil direktorici Darji Fišer ter vodji enote Vilmi Marčinko in poklepetal z varovanci. Fišerjeva in Marčinkova sta mu predstavili dnevni center in bivalno enoto. Omenili sta željo po povečanju kapacitet, saj na bivalno enoto čaka kar 32 oseb. Nekaj teh bodo sprejeli v Velenje, še vedno pa jih bo nekaj na čakalni listi. Soočajo se tudi s pomanjkanjem kadra. Minister je pohvalil raznoliko delo varovancev, poklepetal z njimi in in spregovoril še z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom, rečiško županjo Ano Rebernik ter zgornjesavinjsko poslanko Nado Brinovšek. Tekst in foto: Štefka Sem Minister Janez Cigler Kralj je obiskal mozirsko enoto Vrba VDC Saša. ZDRAVSTVENI MINISTER JANEZ POKLUKAR OBISKAL NAZARJE Izpostavljeni najbolj pereči problemi na področju zdravstva Pretekli torek je Nazarje obiskal minister za zdravje Janez Poklukar. Po ogledu prostorov zdravstvenega doma se je na gradu Vrbovec sestal z župani in županjami zgornjesavinjskih občin. Na sestanku so bile izpostavljene najbolj pereče tematike na področju zdravstva v dolini. VESELI, DA SO BILI SLIŠANI Kot je po sestanku v izjavi za javnost povedal nazarski župan Matej Pečovnik, so bili na sestanku prisotni vsi župani in županji. »Izpostavili smo določene cilje, s katerimi bi želeli v Zgornji Savinjski dolini in seveda tudi širše zagotoviti boljše pogoje v primarnem zdravstvu. Tako na področju investicij kot na kadrovskem področju. Veseli smo tega obiska, bili smo slišani, kar je za nas seveda zelo pomembno in verjamem, da bodo pogovori tekli v smeri, da te zastavljene cilje oziroma problematike, ki smo jih izpostavili, rešimo v doglednem času,« je povedal Pečovnik. V nadaljevanju je ljudi pozval, da razmislijo in se odločijo za cepljenje, ki bo omogočilo nadaljevanje normalnega življenja. COVID NI POSLANSTVO ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Medicinska sestra Simona Kralj iz Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje je povedala, da cepijo že osem mesecev in da imajo spodbudno rezultate in pozvala k čimprejšnji odločitvi za cepljenje. Po njenih besedah imamo v dolini precepljenega 57,4 odstotka prebivalstva, medtem ko slovensko povprečje znaša 58 odstotkov. »S čimprejšnjim cepljenjem bi olajšali delo v zdravstvenih domovih, ki predstavljajo primarno raven zdravstva. To bi pomenilo, da lahko končno začnemo delati svoje delo, saj covid res ni naše poslanstvo. Če se bomo cepili, bomo pripomogli k temu, da bomo lahko živeli normalen jutri,« je še dodala. MOREBITNA NADGRADNJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI Minister Poklukar je povedal, da so se na sestanku z župani pogovarjali o tem, kako čimprej doseči 70-odstotno precepljenost. Obenem se je zdravstvenemu osebju in ekipam zahvalil za trud in angažiranost, da je v Zgornji Savinjski dolini dosežena povprečna precepljenost. »Pogovarjali smo se tudi o investicijah. Zdravstveni dom Nazarje že več let poka po šivih, pripravljen je projekt za širitev in za vzpostavi- tev normalnega delovanja zdravstvenega doma na tej lokaciji,« je povedal minister. Dodal je, da bo vlada s potrditvijo zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v obdobju 2021-2031 povečala sredstva za primarni nivo zdravstva. »Na sestanku z župani smo govorili tudi o stiski, ki jo ima zgornji del doline z vidika obravnave nujnih primerov. Zato bo že jeseni na ministrstvu za zdravje stekla koordinacija za morebitno nadgradnjo sistema nujne medicinske pomoči. S tem bomo omogočili boljše pogoje za reševanje in zagotavljanje zdravljenja tudi izven rednega delovnega časa,« je dejal. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 5 Aktualno DELOVNI OBISK MINISTRA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO MARKA BORISA ADRIJANICA Predstavili podjetje in podali vrsto predlogov Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič je 14. septembra obiskal KLS Ljubno, kjer sta ga sprejela generalni direktor Mirko Strašek in izvršni direktor Samo Mirnik. Predstavila sta mu podjetje in pokazala proizvodnjo. OGLED PROIZVODNJE IN POGOVOR »Z velikim zanimanjem je spremljal našo predstavitev robotizacije in digitalizacije proizvodnih procesov in poslovanja KLS kot celote. Pogovarjali smo se o vplivu robotizacije in digitalizacije na dvig konkurenčnosti podjetja. Pokazali smo mu naše zadnje dosežke na tem področju in naša razvojna pričakovanja. Del pogovora smo Generalni direktor Mirko Strašek (desno) je ministru Marku Borisu Andrijaniču med drugim predstavil njihove zadnje dosežke. posvetili tudi problemom in vsebi- po obisku povedal Mirko Strašek. nam za izboljšanja gospodarskega okolja v Sloveniji za povečanje naše konkurenčnosti. O tem področju smo podali več predlogov, kaj bi morali izboljšati v naši državi,« je NA MINISTRA NASLOVILI PREDLOGE Predlogi, ki so jih v podjetju KLS naslovili na ministra, so: povečati podporo podjetništvu na vseh ni- vojih, skrajšanje dolgotrajnih postopkov za pridobivanje soglasij in dovoljenj za gradnjo objektov, zagotavljanje dolgoročne in zanesljive oskrbe in stabilnih, konkurenčnih cen električne energije, spodbude države za vlaganja v razvoj in razvojne projekte tudi podjetjem v lasti slovenskih podjetnikov. Predlagali so tudi spremembo zakonodaje o nerazkrivanju zaupnih podatkov gospodarskih družb, zmanjšanje davčne obremenitve plač, večje spodbude in sofinanciranje usposabljanja novih in obstoječih sodelavcev ter še več drugih predlogov za napredek in izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tekst in foto: Štefka Sem KULTURNI MINISTER DR. VASKO SIMONITI NA LJUBNEM OB SAVINJI Navdušila sta ga nova knjižnica in Breznikova zbirka Ljubno ob Savinji je pretekli torek obiskal kulturni minister dr. Va-sko Simoniti. Pred prenovljenim zadružnim domom ga je sprejel župan Franjo Naraločnik. Popeljal ga je na ogled nove knjižnice na Ljubnem, flosarskega muzeja in ostalih muzejskih zbirk. Simonitija je predvsem navdušila zbirka Petra Breznika s številnimi redkimi eksponati. Vršilka dolžnosti direktorice Splošne knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek je ministra popeljala po lepo urejeni novi knjižnici, ki je ta ponedeljek že odprla vra- Minister dr. Vasko Simoniti (desno) si je med drugim ogledal novo knjižnico. ta tudi za bralce. Del knjižnice je etnografski kotiček, kjer je Breznikova zbirka starih knjig. Naraločnik je Simonitija seznanil z ljubensko posebnostjo, cve-tnonedeljskimi poticami, katerih zbirka je našla prostor v muzeju. Posebej zanimiv je bil ministru tudi interaktivni flosarski muzej, kjer je prikazana bogata zgodovina flosarstva na Ljubnem. Za konec si je ogledal še prenovljeno dvorano kulturnega doma, ki je hkrati kongresni center KLS. Tekst in foto: Štefka Sem SRECANJE ZUPANJ V KANALU OB SOČI Našo dolino zastopali rečiška in solčavska županja Iz naše doline sta se 8. srečanja slovenskih županj v Občini Kanal ob Soči udeležili županji občine Solčava Katarina Prelesnik in občine Rečica ob Savinji Ana Nu-ša Rebernik. Po uvodnem nagovoru so županje tekom srečanja prisluhnile predavanju o doseganju uspehov na poslovnem in osebnem področju, predvsem z vidika vodenja obči- ne. Ob izmenjavi izkušenj in dobrih praks je sledil ogled gospodarske dejavnosti in znamenitosti Kanala ob Soči. Barbara Rozoničnik Županje so se srečale v slikovitem Kanalu ob Soči, desno županji Katarina Prelesnik in Ana Nuša Rebernik 6 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Gospodarstvo, Zdravstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Državna subvencija bo pospešila razvoj in proizvodnjo novih aparatov n dostopneiesitve za lj# ter zd düigwwfna Pogodbo o državni subvenciji so podpisali gospodarski minister Zdravko Počivalšek (v sredini) in direktorja BSH Hišnih aparatov Nazarje Matija Petrin (levo) in Boštjan Gorjup. (Foto: MGRT) Direktorja Boštjan Gorjup in Matija Petrin v imenu podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in minister Zdravko Počivalšek v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju podpisali pogodbo o dodelitvi državne subvencije 7,7 milijona evrov za investicijo v razvoj in proizvodnjo nove generacije malih gospodinjskih aparatov Hardware+. V DESETIH LETIH 300 MILIJONOV ZA RAZVOJ IN OPREMO Nemški koncern Bosch, ki je stoodstotni lastnik družbe BSH, je v zadnjih desetih letih v razvoj in opremo v nazarski tovarni malih gospodinjskih aparatov vložil okrog 300 milijonov evrov. Omenjena sredstva so bila usmerjena zlasti v razvoj aparatov z višjo dodano vrednostjo, kot so avtomatski kavni aparati in njihov zadnji proizvod - pametni kuhalnik Bosch Cookit. DESET NOVIH APARATOV IN 62 NOVIH DELOVNIH MEST V BSH Hišnih aparatih imajo ambiciozne načrte tudi za prihodnje obdobje. S podpisom pogodbe z MGRT so se zavezali, da bodo v času trajanja investicije (2021-2024), katere končni znesek bo dobrih 39 milijonov evrov, posodobili proizvodne linije in opremo ter na trg lansi-rali deset novih gospodinjskih aparatov. Ob tem bodo odprli najmanj 62 novih delovnih mest, od katerih jih bo najmanj dvanajst namenjenih visokokvalificiranemu kadru. PREOBRAZBA V PONUDNIKA DIGITALNIH STORITEV Do leta 2030 želijo BSH Hišni aparati postati vodilno podjetje v industriji digitalnih storitev v povezani kuhinji (Hardware+) in se iz proizvajalca gospodinjskih aparatov preobraziti v podjetje, ki poleg aparatov ponuja tudi persona-lizirane digitalne funkcije, storitve in vsebine kot dodatek gospodinjskim aparatom. S temi ambiciozno zastavljenimi razvojnimi cilji želi podjetje utrditi svoj položaj zanesljivega gospodarskega subjekta in delodajalca, kar bo pomembno prispevalo k razvoju celotnega slovenskega gospodarstva. SUBVENCIJA POMEMBNA TUDI ZA DOBAVITELJE BSH Po besedah direktorja Boštjana Gorjupa je podpis pogodbe pomemben tudi za nadaljnji razvoj njihovega poslovnega ekosi-stema, ki ga v Sloveniji tvori okoli sto dobaviteljev, na katere podjetje BSH Hišni aparati uspešno prenaša dobre poslovne prakse. Minister Zdravko Počivalšek je ob 39 milijonov evrov bodo v BSH Hišnih aparatih vložili v razvoj in proizvodnjo nove generacije malih gospodinjskih aparatov Hardware+. tem poudaril, da morajo slovenska podjetja ustvarjati višjo dodano vrednost in povečati izvoz, da pa bi to dosegli, je potrebno vlagati v zelene, digitalne in razvojno usmerjene projekte. »Preiti moramo od komercializacije mišic k komercializaciji možganov,« je še dodal minister. Franci Kotnik EPIDEMIJA KORONAVIRUSA V dolini za tretjino več okužb kot teden prej V nedeljo, 19. septembra, je bilo v Sloveniji potrjenih 291 obolelih s covidom-19. Delež pozitivnih PCR-testov je bil 17,1-odstoten. Hospitalizira-nih je bilo 363 covidnih bolnikov, od tega jih je bilo 97 na intenzivni negi. V Zgornji Savinjski dolini se je povečalo število testiranih, delež pozitivnih ostaja pod 30 odstotki. Se vedno veljajo zaostreni pogoji PCT, zaradi katerih se povečuje število testiranj in tudi cepljenj. POZITIVNIH BLIZU 30 ODSTOTKOV Stevilo testiranih je od začetka meseca naraslo za trikrat, je razvidno iz podatkov, ki smo jih dobili v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Odstotek okuženih se že nekaj časa vrti okrog 30. Po oceni NIJZ je v državi trenutno 13.211 aktivnih primerov okužbe. VEČINA NAŠIH OBČIN NAD DRŽAVNIM POVPREČJEM V tednu dni so pristojni opravili skupno 79.720 cepljenj. V domovih starejših občanov je po podatkih vlade cepljenih skoraj 96 odstotkov stanovalcev in 60,6 odstotka zaposlenih. V Zgornji Savinjski dolini po številu cepljenih nad 18 let še vedno prednjači občina Mozirje (67,8 odstotka cepljenih), sledijo občine Solčava (64,9), Gornji Grad (62,8), Rečica ob Savinji (62,3) Nazarje (61,5), ki so nad slovenskim povprečjem. Nekoliko manjši odziv na cepljenje je v občinah Ljubno in Luče, kjer je cepljenih dobrih 59 odstotkov prebivalcev. CEPLJENJE PO OBČINAH IN PODJETJIH V Sloveniji je odstotek cepljenih 61,4 odstotka, naša dolina je nad povprečjem (62,5), Sa- vinjska regija pa pod slovenskim povprečjem (61,1). Prejšnji teden je cepilna enota Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Nazarje izvedla cepljenje v Lučah in Solčavi, s cepljenji po občinah nadaljujejo tudi v tem tednu. Prav tako bodo ponovno izvajali cepljenje v podjetjih BSH Hišni aparati in KLS Ljubno. OBČUTNO ZVIŠANJE ŠTEVILA OKUŽENIH Po podatkih Covid-19 sledilnika z nedelje, 19. septembra, je bila občina Solčava edina v dolini brez potrjenih okužb. V preostalih občinah so bile številke sledeče: Rečica 31, Mozirje in Nazarje 25, Gornji Grad 8, Ljubno 5 in Luče 4. Skupaj je okuženih 98 oseb, pretekli teden jih je bilo 66. Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 7 Gospodarstvo, Zdravstvo PISEK - VITLI KRPAN SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA LETA 2021 Potrditev, kako pomembni so vztrajnost, poštenost in kakovost Družba Dnevnik je v sodelovanju z Zasavsko gospodarsko zbornico, Regionalno gospodarsko zbornico Celje in Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico v Zagorju ob Savi razglasila prejemnika priznanja savinjsko-zasavska gazela 2021. Priznanje je prejelo podjetje Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah. O PROJEKTU GAZELA Gazela je najstarejši, največji in v svojem jedru trajnostno zasnovan projekt promocije rasti. Takih je tudi 19 zlatih gazel - hitro rastočih podjetij, ki so brezčasni svetilniki optimizma. Letos Gazela obeležuje 21 let obstoja. Ambicija spodbujanja rasti za prihodnja desetletja zato ostaja, ne glede na številne spremembe, ki smo jim priča. Sicer pa je savinjsko-zasavska regija »gazela« med regijami, saj se je kar devet od skupaj 12 regijskih zmagovalcev Gazele med leti 2001 in 2019 uvrstilo med najboljše tri v državi, nekateri celo večkrat. FINALISTI 2021: PIŠEK - VITLI KRPAN, HERMI IN CHIPOLO Letošnja finalista izbora v sa-vinjsko-zasavski regiji sta bila, poleg uvodoma že omenjenega pod- zaposlenega je za 8544 evrov višji od državnega povprečja v letu 2020, za dobrih 12.000 evrov pa je višja tudi dodana vrednost na zaposlenega. Regijski finalisti so tu- Direktor podjetja Pišek - Vitli Krpan Franc Pišek (v sredini) priznanje gazela razume kot potrditev, da so na pravi poti. (Foto: Matjaž Rušt) jetja Pišek - Vitli Krpan, podjetji Chipolo iz Trbovelj in Hermi iz Celja. Navedena podjetja poslujejo zelo dobičkonosno, njihov dobiček na di manj zadolženi v primerjavi s povprečjem letošnjih regijskih finalistov in slovenskim gospodarstvom. EVROPSKI VODITELJ V RAZVOJU IN PROIZVODNJI GOZDARSKIH VITLOV Direktor podjetja Pišek - Vitli Krpan Franc Pišek je v zahvalnem nagovoru izpostavil, da je to čast in potrditev, kako pomembni so vztrajnost, pošten odnos do trga in kakovost izdelkov, ki jih nenehno razvijajo in nadgrajujejo. Začeli so s proizvodnjo gozdarskih prikolic, danes pa so z največjim tržnim deležem evropski voditelj v razvoju in proizvodnji gozdarskih vitlov. Letno ustvarijo 34 milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost 58.706 evrov na zaposlenega presega tako slovensko kot povprečje panoge. Registriranih imajo 26 patentov, proizvodnja je robotizirana s 34 roboti. Zaposlujejo preko 200 sodelavcev, v petih letih so ustvarili več kot sto novih delovnih mest. V okolju so prepoznani kot družbeno odgovorno podjetje. Franci Kotnik ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Poslovanje pozitivno, potreba po akutni ambulanti in treh zdravnikih Svet Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje je na zadnji seji pohvalil finančno poslovanje in polletni pozitivni izid v zavodu. O poslovanju in o kadrovskih ter prostorskih potrebah je poročala direktorica zavoda Bo-žena Herzog. V svet so namesto člana, ki ni več zaposlen v zavodu, imenovali nadomestnega, to je Leon Ločičnik. ŠE DVA KONTEJNERJA Herzogova je povedala, da vse »nekovidne« dejavnosti v zavodu potekajo nemoteno in da dosegajo plane v vseh dejavnostih. Največjo težavo jim predstavlja prostorska stiska. Ker morajo zagotavljati ločene prostore za pregled potrjeno okuženih pacientov s covidom-19 in pacientov s sumom na okužbo, jih bodo zagotovili z nabavo dveh kontejnerjev. Kupili bodo tudi opremo za razkuževanje prostorov za zdravstvene postaje v Mozirju, Lu-čah in na Ljubnem ob Savinji. 55 TISOČ EVROV PLUSA V prvi polovici leta so se prihodki v primerjavi z lanskimi povečali za milijon evrov, stroški samo na dejavnosti, povezani z epidemijo, za tristo tisoč evrov. Pro-centualno so se jim prihodki zvišali za 50, odhodki pa za 42 odstotkov. Izid ob polovici leta je bil pozitiven v višini 55 tisoč evrov. Lani so imeli v istem obdobju 60 tisoč minusa. Vse investicije trenutno financirajo sami, je povedala Herzogova, z občinami pa so dogovorjeni, da jim bodo pomagale v primeru večjih investicij. Zapadlih obveznosti nimajo, premostitveni kredit bodo odplačali v septembru. POTREBA PO TREH ZDRAVNIKIH V naslednjih petih letih si želijo pridobiti vsaj tri zdravnike in pediatra. V Mozirju bo v prihodnjih letih ob upokojitvi koncesionark potreba še po dveh zdravnikih, zato bo prvi zdravnik, ki ga bodo pridobili, imel ordinacijo v Mozirju, enega pa bi radi tudi v Nazarjah. Dodatni pe-diater bo dobil prostor na Ljubnem, kjer bodo do konca leta uredili sodobno pediatrično ambulanto. ŽELJA PO AKUTNI AMBULANTI Herzogova je izrazila potrebo po nadstandardni akutni ambulanti. Odkar med tednom ni več dežurnega zdravnika, bi nujne primere in resna bolezenska stanja lahko obravnavala taka ambulanta. Delovala bi med 20. in 23. uro in bila namenjena tudi za okrog tisoč paci- entov, ki nimajo osebnega zdravnika. V zvezi z akutno ambulanto so glede financiranja že stekli pogovori z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del bi morale financirati tudi občine. Delovanje te ambulante je v veliki meri odvisno tudi od lekarne, ki bi se morala prilagoditi tako delovanju ambulant kot dežurne službe, je povedala direktorica. ŽELIJO SI PRILAGODITEV LEKARNE Omenjeno je bilo, da v torkih popoldan v Nazarjah delujejo tri ambulante, lekarna je odprta dopoldan. Prav tako lekarna v Mozirju ne dela v času dežurstev v sobotah in nedeljah popoldan. Herzogova je omenila, da je bilo s strani lekarne povedano, da poslovanje v tem času ni ekonomično, kar C> 8 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Zdravstvo se ji ne zdi pravi izgovor, kajti tudi v zdravstvenem domu ni vse ekonomično, a se vseeno potrudijo, da to zagotavljajo prebivalcem doline. »Gre za osnovno pravico, ki jo imamo iz zdravstvenega zavarovanja, dostop do dežurnega zdravnika in lekarne,« je dejala. Janez Štiglic je dodal, da so se lekarne, ki so v večini tudi javni zavodi, preveč usmerile v tržno dejavnost. Lekarna v Nazarjah naj bi bila po njegovih besedah odprta ravno z namenom, da bo odprta takrat kot ambulante. AVTOMOBIL Z DIPLOMIRANIM ZDRAVSTVENIKOM Zaradi velikega območja, ki ga pokriva Zgornjesavinjski zdravstveni dom, je Herzogova omenila predlog, da bi v višje ležečem delu doline zagotovili avtomobil z diplomiranim zdravstvenikom, ki bi se prvi odzval na intervencijah in zagotovil prvo pomoč do prihoda nujne medicinske pomoči. Tako bi vsaj malenkostno na tem območju prebivalcem približali obravnavo. V MOZIRJU TEŽKO DO ZDRAVNIKA Urša Car je Herzogovi omenila težavo, s katero se nanjo obračajo pacienti splošnih zdravnic, konce-sionark v Mozirju. Čeprav do drugih dejavnosti v zdravstveni postaji v Mozirju ni težko priti, se zaple- te pri obisku zdravnic. Herzogova je odgovorila, da se tudi nanjo obračajo pacienti in da je s problematiko seznanjena, žal pa zdravstveni dom na delo koncesionarjev nima vpliva. S tem so seznanjeni tudi na ravenski enoti ZZZS, ki izvaja nadzor nad delom in kakovostjo izvajanja storitev koncesionarjev, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Ali bodo tam izvedli kakšne ukrepe, ji ni znano. Štefka Sem CIVILNA INICIATIVA ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJCANOV V Mozirju v prenovo prostorov nujne medicinske pomoči, čeprav je predvidena v Nazarjah Komisija Civilne iniciative (CI) za ohranitev zdravja Zgornjesavinjča-nov za pregled projekta prizidka k Zdravstvenemu domu (ZD) Nazarje je podala strokovno mnenje k upravičenosti projekta z ugotovitvijo, da projekt omogoča koncentracijo zdravstvenih uslug na enem mestu. V imenu CI je njihov predstavnik Zvone Zupan podal še dodatno mnenje, zakaj se jim to zdi nujno in potrebno. Poudaril je, da je v pritličju prizidka predviden prostor namenjen nujni medicinski pomoči (NMP), temu je prilagojena tudi prometna ureditev. NAČRTI ZA NMP V PRIZIDKU »Na seji sveta zavoda (Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, op. p.) je bila podana informacija, da Občina Mozirje planira investicijska vlaganja v posodobitev reševalne postaje, ki opravlja funkcijo nujne medicinske pomoči. Vse to kaže na razhajanja med osnovnim konceptom projektnih rešitev prizidka, ki predvidevajo koncentracijo večine zdravstvenih uslug na enem mestu, in lokalnimi interesi. Po drugi strani je poseben poudarek pri projektu prizidka namenjen nujni medicinski pomoči,« so ugotovitve CI. PROMET PRILAGOJEN ZA NMP NMP je podrejena zunanja prometna ureditev z izgradnjo povezovalne ceste med Lesarsko in Zadrečko cesto, ki omogoča hiter dostop reševalnih vozil tako iz smeri regionalne ceste Mozir- je-Solčava, kakor tudi iz smeri Za-drečke doline. Znotraj območja ZD je predviden dvosmerni krožni promet z uvozom in izvozom tako na Lesarsko cesto kot tudi na povezovalno cesto, ki je že v gradnji. V neposredni bližini ZD bo tudi prostor za pristajanje reševalnega helikopterja. FIZIOTERAPIJA V STAREM DELU Poleg gradnje prizidka je predvidena rekonstrukcija starega dela ZD. Pritličje bo v celoti zasedla fiziotera-pija, ki bo dobila tudi prepotrebno telovadnico in posodobljene ter moderne prostore za delo s pacienti. Objekta bosta sicer konstrukcijsko ločena, pri sedanjem vhodu Izgled predvidenega prizidka (levo) k zdravstvenemu domu v Nazarjah NEPOSREDEN DOSTOP DO AMBULANTE Pomemben element NMP je pokrit in toplotno izoliran nadstrešek za reševalna vozila, nadalje pasaža za prihod reševalnega vozila z obolelo ali ponesrečeno osebo z neposrednim dostopom v pritlične prostore, kjer bodo prostori za reanimacijo in ambulanta prve pomoči. Znotraj območja bo 61 parkirni mest za obiskovalce in zaposlene, zunaj območja ob Lesarski cesti pa še dodatnih 10 do 20, je povedal Zupan. pa medsebojno povezana z vetrolovom. Strokovna komisija za pregled projekta prizidka dejavnost NMP in fizioterapije posebej izpostavlja iz dveh razlogov. PROSTORI NA LJUBNEM NE USTREZAJO STANDARDOM »Na zadnji seji sveta zavoda so člani sveta podprli pričetek izgradnje prizidka k ZD, v nadaljevanju seje pa podprli tudi predlog vodstva javnega zavoda za začasno selitev fizioterapije v neustrezne prostore na Ljubno, ki ne ustrezajo tehničnim standardom. CI je tudi skeptična glede zadostnega števila parkirnih prostorov ob prostorih, namenjenih fizio-terapiji na Ljubnem, saj so le-ti za to storitev nujni.« Zvone Zupan: »Pričakovali bi, da bo vodstvo javnega zavoda med najbolj vročimi zagovorniki začetka gradnje. /.../ Očitno so se razhajanja in neenotnost med župani prenesla tudi znotraj javnega zavoda.« V obravnavi je bila tudi ponudba Občine Gornji Grad, ki je sicer ponujala prostore brezplačno, stroški ureditve prostorov pa bi šli v breme najemnika javnega zavoda oziroma občin. NEENOTNOST V SVETU ZAVODA »Če je že na neki način razumljivo, da se po posameznih občinah pojavljajo lokalni interesi, pa tega ni mogoče trditi, niti razumeti za vodstvo javnega zavoda, ki se celo pojavlja kot predlagatelj takšnih rešitev,« je dogajanje ocenil Zupan in dodal: »Pričakovali bi, da bo vodstvo javnega zavoda med najbolj vročimi zagovorniki začetka gradnje. Res, da je svet zavoda na zadnji seji soglašal s pričet-kom gradnje prizidka k ZD, pa je bilo v razpravi izraženo veliko pomislekov, kot tudi skepse v uresničljivost projekta, tako od članov sveta kot od vodstva zavoda. Očitno so se razhajanja in neenotnost med župani prenesla tudi znotraj javnega zavoda.« Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 9 Iz občin OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Zlati grb v roke Helene Levar V petek, 17. septembra, je v Domu kulture Nazarje potekala slovesnost, ki je zaokrožila dogajanje ob nazarskem občinskem prazniku. Dogodek je potekal ob upoštevanju omejitev z namenom preprečevanja širjenja novega koronavirusa in so se ga po večini udeležili le povabljeni in prejemniki občinskih priznanj. Le-te sta podelila župan Matej Pečovnik in podžupan Bojan Štrukelj. Zlati grb občine je prejela Helena Levar, srebrnega Bojan Mikek, kristalnega pa dr. Matic Pečovnik. Poleg omenjenih so bila podeljena še štiri županova priznanja. KLJUB OMEJITVAM USPEŠNO IZPELJALI ŠTEVILNE PROJEKTE Zupan Pečovnik je predstavil delo in investicije v občini v preteklem obdobju in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil program praznovanja občinskega praznika skoraj v celoti izveden. Letos so izvedli rekonstrukcijo ceste v Dobletini proti domačiji Praznik - Birš in pri tem Občina Nazarje je naročila izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo vila bloka in gradnjo novega mostu na reki Dreti v Žlabru. uredili meteorno kanalizacijo, obnovo lokalne ceste Spodnje Kraše-Brdo in ob tem zagotovili javno razsvetljavo. Zaključili so dela na treh krajših odsekih, in sicer za samostanom in na dovozni cesti pri športnem igrišču, obnovili cesto Smartno-Jelšnik in postavili javno razsvetljavo, v jesenskem času pa načrtujejo obnovo odse- Prejemniki priznanj Občine Nazarje z županom Matejem Pečovnikom (levo) in podžupanom Bojanom Štrukljem (desno). (Foto: Jože Miklavc) ka ceste Dobletina-Hren-Krigl, zaključek gradnje povezovalne ceste med Lesarsko in Zadreč-ko cesto ter zaključek obnove ceste v Kokarjah. GRADNJA PRIZIDKA MED GLAVNIMI PRIORITETAMI Dodal je, da je občina naročila izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo vila bloka in gradnjo novega mostu na reki Dreti v Zlabru pri Mlinarju. Pohvalil je delo vseh treh prostovoljnih gasilskih društev, ki v vsakem trenutku priskočijo na pomoč občanom. Predstavil je tudi projekt širitve vrtca, ki je Prejemniki priznanj Občine Nazarje ZLATI GRB občine je prejela Helena Levar, ki jo je življenjska pot v Nazarje pripeljala pred 53 leti. Njeno poslanstvo je razdajanje za druge, spoštovanje in ljubezen do domačega kraja, domovine in bližnjega. Svojo pripadnost skupnosti je že velikokrat izkazala v obliki sodelovanja pri prireditvah v kraju in ob slovesih od krajanov na pokopališču. SREBRNI GRB občine je prejel Bojan Mikek iz Smartnega ob Dreti, ki se je že kot 18-letnik zapisal krvodajalstvu in v obdobju od leta 1976 do leta 2006 kri daroval več kot 60-krat. Aktivno je vključen v različna društva in organizacije v domačem kraju - od Krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB, Društva upokojencev Smartno ob Dreti, športnega društva pa do Čebelarske družine Kokarje. Njegovo delo predstavlja nena- domestljiv doprinos k podobi in uspešnosti celotne občine. KRISTALNI GRB občine je prejel Matic Pečovnik, ki je marca zaključil doktorski študijski program 3. stopnje matematika in fizika, smer fizika. Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije z naslovom Vpliv vodikovih izotopov na obnašanje napak v kristalni mreži volframa je pridobil naziv doktor znanosti. ŽUPANOVO PRIZNANJE so prejeli Košarkarski klub Nazarje ob 20-le-tnici uspešnega delovanja, Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec prav tako ob 20-letnici uspešnega delovanja, podjetje Sam iz Domžal ob 20-letnici uspešnega poslovanja njihove poslovne enote v Nazarjah in družina Čeplak za izvedbo projekta Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik RS Borut Pahor. Helena Levar je že velikokrat izkazala pripadnost skupnosti. (Foto: Jože Miklavc) bil zaključen pred kratkim in posebej izpostavil dobro delo izvajalcev, ki so dali vse od sebe, da je bil uspešno zaključen. V nadaljevanju je župan povedal, da je v sodelovanju z drugimi občinami trenutno aktualen projekt nadgradnje čistilne naprave v Mozirju, ki vključuje gradnjo gni-lišča. Veliko prioriteto ima tudi gradnja prizidka k nazarski zdravstveni postaji. Po obisku ministra za zdravje v Nazarjah se po besedah župana občina nadeja, da bo del sredstev za gradnjo prejela na razpisu zdravstvenega ministrstva. Dogodek so z glasbenimi točkami obogatili učenci Glasbene šole Nazarje, ki jih je na klavirju spremljala pianistka Milanka Črešnik. Nastasja Kotnik 10 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Kultura, Organizacije i RADIJSKI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO Davorin Lenko dobitnik Arsove lastovke Na 30. natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo je zmagal solčavski rojak, uveljavljeni pisatelj Davorin Lenko. Izmed 531 zgodb so Arsovo lastovko podelili njegovi z naslovom Violina in žiletke. ŽIRIJA O ZGODBI »Ob dramski napetosti, ki je zasnovana že v naslovu, se stopnjujejo dramski konflikti med družinskimi člani: suspenz se ustvarja tudi v razliki med željo in pričakovano vlogo,« je zapisala žirija o zgodbi, ki »osvetljuje običajen družinski prizor božične večerje na povsem inovativen način.« NAGRADA OB PRAVEM ČASU Nagrade se je zelo razveselil, dejal je, da je prišla ob pravem času. Na Arsov natečaj se je prijavil že desetič. Medtem ko je zgodbo po Zmagovalno zgodbo Violina in žiletke je napisal solčavski rojak Davorin Lenko. (Foto: Adrian Pregelj / RTV Slovenija) lastnih besedah napisal v petnajstih, dvajsetih minutah, svoj tretji roman, ki ga bo izdal letos, piše že tretje leto. Na podelitvi na Ljubljanskem gradu je njegovo zgodbo režijsko zasnovala Spela Kravogel, interpretirali pa so jo Vesna Jevnikar, Jernej Kun-tner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. IS Za roman Telesa v temi je Davorin Lenko prejel nagradi kresnik, kritiško sito in nagrado Edija Mavriča Savinjčana ter priznanje Občine Solčava. Njegova knjiga Psihoporn je bila nominirana za nagrado Evropske unije za književnost. KULTURNO DRUŠTVO SLAP Pregled dela obogatili s prebiranjem poezije in proze Ustvarjalci Kulturnega društva Slap so pred časom na srečanju v Vlcerski bajti v Lučah pripravili občni zbor in literarno popoldne. Prebirali so poezijo, prozo in haikuje. PRIHODNJE LETO ZBORNIK SLAP 21 Do konca leta imajo v načrtu prijave na natečaje, ki jih organizirajo društva po Sloveniji. Veliko dela bodo vložili tudi v izid zbornika Slap 21 prihodnje leto. 2e letos namreč intenzivno zbirajo prispevke. SPOMIN NA MARIJO LEBAR Predsednica Albina Rajter je uvod srečanja posvetila umrli članici Mariji Lebar in njeni ustvarjalni poti. Lebarjeva je bila namreč vrsto let podpredsednica društva in urednica več številk zbornika Slap. Njo bo v prihodnje na podpredsedniškem mestu zamenjala Bojana Šturm. AKTIVNOSTI OKRNJENE ZARADI EPIDEMIJE Ob pregledu dela v preteklem obdobju je Raj-terjeva poudarila, da so bile njihove aktivnosti zaradi epidemije zelo okrnjene. V mesecu kulture so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravili literarni večer in sodelovali na prireditvi Veter nosi pesem mojo v Šmihelu. V Bočni se je ob materinskem dnevu predstavila njihova članica Marjana Rihter. Trije člani društva so se prijavili na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti V zavetju besed in se junija udeležili enega od šestih regijskih srečanj literatov v Ločah pri Polčanah. Člani Kulturnega društva Slap so se srečali v Vlcerski bajti v Lučah. (Foto: arhiv društva) REČICA OB SAVINJI Lenartov sejem na prvo nedeljo v oktobru Kljub zaradi epidemije neprijaznim časom so se v Turističnem društvu Rečica ob Savinji odločili, da na prvo nedeljo v oktobru pripravijo tradicionalni Lenartov sejem, seveda, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Sejemsko dogajanje bo na obnovljeni vpadnici pod lipami, svojo udeležbo pa je potrdilo že precejšnje število sejmarjev. Tako bodo na stojnicah spet na voljo številni drobni izdelki domače umetnostne obrti in kulinarične dobrote, organizatorji bodo predstavili nekatera stara opravila. Znova se bodo med obiskovalce pomešali številni »liki«, ki so v času med obema vojnama obiskovali podobne sejme v Zgornji Savinjski dolini. Tako na Rečico ob Savinji prihajajo pičkurin, ciganska Pavel in Urška, cukrova Lira in drugi, nad vsem dogajanjem pa bosta bdela trška policaja. Zadišalo bo po pečenem kostanju in drugih jesenskih dobrotah, na ogled bo gobarska razstava članov Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad. Tudi sicer bodo člani turističnega društva precej obogatili dogajanje, živahno bo tudi v prostorih KD Gal, kjer bo na ogled razstava Le-nartova prepletanja. Organizatorji vabijo, da se jim v nedeljo, 3. oktobra, od 9. ure dalje pridružite na Rečici ob Savinji in podoživite vse čare Lenartovega sejma. Hkrati napovedujejo, da bo vstop na sejemsko dogajanje dovoljen samo osebam, ki izpolnjujejo pogoj PCT. RŠ Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 11 Ljudje in dogodki FRANC GRUDNIK IZ NOVE STIFTE Sedem desetletij mežnar, ki nadaljuje čevljarsko tradicijo Bistrih misli in še vedno hitrega koraka je Franc Grudnik iz Zgornjega Dola, ki je nedavno praznoval 84. rojstni dan. Večina ga pozna kot enega zadnjih čevljarjev v dolini, ki še vedno z veseljem poprime za delo. Letos je prejel priznanje za dolgoletno vestno delo me-žnarja od celjskega škofa msgr. dr. Maksimiljana Matjaža in priznanje Občine Gornji Grad. Letos je prejel priznanje za dolgoletno vestno delo mežnarja od celjskega škofa msgr. dr. Maksimiljana Matjaža in priznanje Občine Gornji Grad. MEŽNAR ŽE 70 LET Franc z ženo Jožico živi v Zgornjem Dolu, na hribčku, le streljaj od cerkve Marijinega darovanja v Stajngrobu. Od doma ima lep pogled tudi na romarsko cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti. Pri njih se reče pri Mežnarju ali v Mežniji, saj je bil mežnar že njegov dedek in za njim oče. Sam je to nalogo prevzel že pri 14 letih, od tega je sedaj 70 let. Njegov dom je včasih spadal v naselje Štajngrob, kasneje Dol in sedaj Zgornji Dol. SLUŽBA BOŽJA ZAHTEVA SVOJ ČAS Včasih je imel mežnar več dela, je povedal Franc. Pred mašo je bilo treba počistiti cerkev, treba je bilo zvoniti ob določenih urah. Sedaj je zvonjenje urejeno elektronsko in te skrbi ni več. Mežnar je tudi v cerkvi Marije Zvezde, le da mu tja ni bilo treba hodit zvonit. To delo je zanj postalo tako pomembno, da se je odrekel marsičemu, kar se je dogajalo ob istem času, kot služba božja, bi lahko rekli. PRI HIŠI DOMA ČEVLJARSTVO Franc je imel brata in dve sestri. Odraščal je v hiši, kjer si je kasneje tudi sam ustvaril družino. Čevljar je bil že njegov oče in trije strici, zato je oče želel, da nadaljuje tradicijo, čeprav si je sam želel postati električar. Po končani poklicni šoli pa službe ni bilo, zato je poprijel za prvo delo, ki ga je dobil. Pred služenjem vojaškega roka je delal v pekarni. Po vojski se je nameraval preseliti v Tržič in tam delati v svojem poklicu, a ga je obveznost do staršev zadržala doma. ŠE VEDNO RAD SEDE ZA ŠIVALNI STROJ Po naključju je dobil delo v gozdu, na žičnici pri spravilu lesa, kjer je delal kar nekaj let. Nato je sprejel službo v kamniškem Kik-u, kjer je zadnja leta pred pokojem delal v usnjarski delavnici in tako pokoj dočakal v svojem poklicu. Tri desetletja je že upokojenec, ampak takšen, pregovorni. Vedno zaseden in v pomanjkanju časa, se pošali. Skrb za dom in okolico ter ženo, ki se sooča z demenco, ga dovolj zaposli, rad pa tudi sede za šivalni stroj v mali delavnici ob hiši in popravi kakšne čevlje, copate, zašije naramnice in še kaj. PRIZNANJA OD RAZLIČNIH ŠKOFOV V lopi hiše, kjer sta si pred 55 leti dom ustvarila s sokrajanko Jožico, visijo številna priznanja in zahva- škofu predlagal za zahvalo. Na vse ima lepe spomine. CENJEN MED LJUDMI Tudi Občina Gornji Grad je letos Francu podelila priznanje občine. Spomnili so se ga kot enega redkih SIN DOMA, HČERKA V TUJINI Od štirih otrok je že nekaj časa edini živeči. Težke preizkušnje v družini ga niso pustile ravnodušnega in z grenkobo v glasu se spominja sester in brata, z njiho- Franc Grudnik in žena Jožica živita na hribčku v Zgornjem Dolu, le streljaj od cerkve Marijinega darovanja. čevljarjev, ki še ohranja tradicijo te obrti, kot dolgoletnega mežnarja in člana gasilskega društva v kraju. Na steni visijo tudi gasilska prizna- V lopi hiše, kjer sta si z ženo pred 55 leti ustvarila dom, visijo številna priznanja in zahvale. le. Zahvalo za svoje delo v župniji je dobil od štirih škofov, včasih še mariborskega, sedaj celjskih. Priliko je imel spoznati vse in rad se spomni kosil z upokojenim škofom Stanislavom Lipovškom ob birmanjih in drugih priložnostih, saj je vedno rad zapel. Odkar je mežnar, se v župniji spomni sedmih duhovnikov, ki so jo vodili, sedmi je Alojz Ternar, sedanji novoštiftni župnik, ki ga je nja in zahvale. Vsa ta priznanja so dokaz, da vse delo, ki ga je opravil, ni bilo zaman in je med ljudmi zapisan kot marljiv in skrben človek. vimi družinami pa so še sedaj povezani. Tudi hčerka Sonja v zadnjih dveh letih zaradi covida-19 ne prihaja več domov trikrat letno kot poprej. Sonja namreč z družino živi v Rimu in vsi se že veselijo časa, ko potovanja ne bodo več tako težavna. K sreči je sin Fran-ček bližje. Dom si je zgradil poleg hiše staršev. AKTIVEN IN ZDRAV UPOKOJENEC Kljub svojim letom je Franc še zelo aktiven. Zdravje mu dobro služi, za kar je zelo hvaležen. Še vedno rad sede v avto in se odpelje v Ljubljano ali kam drugam. Zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega izpita je opravil brez težav, tudi na poligonu varne vožnje na Vranskem je v preizkušnjah prav užival. Vozniški izpit mu namreč daje samostojnost, ki je marsikdo v njegovih letih nima več. Tekst in foto: Štefka Sem f --— iWiüiW- PridrLižite se nam tudi na Facebooku 12 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Zgodovina in narodopisje Franc Mišic o ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave (3) PETER WEISS Prebiramo ponatis razprave Franca Mišiča O ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave, ki je bila objavljena leta 1938, zaradi česar nekateri podatki niso več aktualni. Področje je obsežno in zaradi Mi-šičevega upoštevanja zdaj že skoraj 600-letne zgodovine prikazano precej podrobno. CITRIJA IN ZAREGLJANCI V območju Savinje za Iglo in njenimi Vrati ni razen Solčave nobene druge sklenjene naselbine, ki bi zaslužila ime vasi. Le severno, visoko in strmo tik nad Solčavo, tvorijo tri sosednje kmetije s svojimi gospodarskimi poslopji daleč vidno skupino hiš, krasen zaselek na južnem, sončnem oblem obronku pod skalnato Olševo. To je tako imenovana Citnja ali Cetrija (Citrna ves), ki obsega kmetije Majdač, Štiftar in Martine. Isto krajevno ime srečamo ob zgornji Dreti v bližini Gornjega Grada dvakrat. Vsak izmed teh treh zaselkov, vsaka Citrija šteje točno tri kmetije. Na prvi pogled skrivnostno ime Citrija, ki seveda nima nobene zveze s eitrami, sloni na števniku tri, trije, ki je v zvezi s predlogom ce [nemško zu, ki pomeni 'k, pri'] na enak način dal podlago za izraz Cetrija ali Citrija, kakor je iz nemškega Ehrengrab nastal slovenski Crngrob ali iz nemških Aachen slovenske Cahe. Cetrija pomeni torej prvotno »pri treh« (kmetih). Štiftar med njimi ima svoje ime ali po vodji in ustanovitelju novih nase-ljeneev in kolonistov, ki so od zemljiškega gospoda prejeli odmerjeni svet za krčenje, obdelovanje in naselitev, ali pa po samostanu (Stift) kot podložnik »Štifte«, kakor je podobno Nova Štifta ob zgornji Dreti nad Gornjim Gradom dobila svoje ime po gornjegrajskem samo- stanu kot nova ustanova. Jasno je, da se iz nemškega priimka Stifter še ne sme in ne more brezpogojno sklepati na nemško poreklo prvih solčavskih Štiftarjev, ker se je to ime enako lahko prijelo slovenskega ali nemškega naseljenea. Pot, ki se vzpenja ob nekdaj Vreskovem, zdaj Jurčičevem potoku na Citrijo, pelje tik nad vasjo najprej na poševno ravan, na Ramšijo (Ravnšija), mimo Ramša-ka in takoj nato čez Ravnico mimo Ravničarja. Še višje, zahodno od Citrije, visita na strmem pobočju pod skalnato Olševo kmetiji Strmec in Ošovnik (Olševnik). Ob potih in klancih, ki vodijo preko širokega sedla med Olševo in Radu-ho (Hojnikova pot) k Svetemu Jakobu v Koprivno, imajo svoja obširna posestva štiri kmetije, ki že Clancz), dokaz, da je nemški Rigel le prevod slovenskega Klanea. A v izrazu Regljanci se je le ohranil nemški prevod do danes. (Del Hoj-nikove poti nad Prodnikom je še danes Klanec.) DOLANCI Vse kmetije solčavskega okraja, ki leže ob Savinji, na njenih strmih bregovih, na gorskih rebreh in pobočjih, s stališča vasi v dolu doli pod vasjo, imajo skupno ime Do-lanci, čeprav stojijo nekateri njihovi domovi zelo visoko na sončnih hrbtih in pomolih, tako Knez na Knežjem, Havdej na Havdeje-vem, Vršnik na Vrhu ali Opresnik na Opresju, ki se vsi skupno imenujejo tudi Planinci na Planini. Samo Belšek na Beli, ki izvira ob vhodu v Robanov kot, potem Rogovi-lec, imenovan po Rogovileu, rogo- m S* t o^i M f 11190, v , * BL.JW i ; -■ . " \ j h V • ^ / Ittar 'h V j^-zT"' ^ v^rii™ J . v/-. * V^H -j? \ - ~ ^rf Katastrska občina Solčava (1825): izsek s kmetijami Ošovnik ter Štiftar, Martinc in Majdač (Citrija) s svojim imenom jasno odkrivajo ledinska imena, iz katerih so nastala imena teh kmetij: Prodnik na Produ, Robnik na Robu, Osojnik na Osojem (ali Osojnem!) in Bukovnik v Bukovju pod Raduho (1380 metrov visoko), ena najvišje ležečih slovenskih kmetij. Navedeni štirje kmetje se skupno imenujejo Regljanci ali Zaregljanci, ime, ki je nastalo iz nemškega ledinskega imena Riegel = klanee. V gornjegrajskem urbarju iz leta 1436 srečamo podložnika Nicusch hinderm Rigel, izvemo pa tudi, da mora plačati Miehel Belsehak samostanu davek od zemljišča na Klaneu (von viličastem žlebu, Pečovnik na Pe-čovju, ki ga je nagrmadil nekdanji ledenik tik na sedanjem desnem bregu Savinje ob vhodu v Robanov kot, Vršnik, ki se je z Vrha priselil, Govc (Golec) in Roban, zadnji kmet ob nizkem vhodu v njegov Robanov kot, se nahajajo izmed Dolaneev res v dolu blizu Savinje, tako kot tudi oba Breznika v Brezju ob izstopu jarka Klobaše v Savinjo (med Rogovileem in Solčavo) ali Gašpirc, posestnik na desnem bregu Savinje med Brezjem in Rogovileem, kjer pelje dolga, ozka brv čez Savinjo k hiši in mlinu. Ostale kmetije solčavskih Dolan- eev ždijo kaj lepo in vabljivo v zračnih višavah, ki se nad levim bregom Savinje dvigajo kot prehodni svet proti divje raztrgani Raduhi: Solčavski Radušnik, ki svojega porekla ne more zatajiti, a ga je treba ločiti od »lučkega« Radušnika, Suhadolnik nad Suhim dolom, ki se je v novejšem času preselil niže k eesti in Savinji, Tolstovršnik na Tolstem vrhu, Rebernikna Rebru in še nekateri drugi v jarku Klobaši pod planino Grohat, na primer Močnik (mokra tla!) in pod Regljanei Pus-tota. GMAJNA IN PROŠTIJA Če gremo iz Solčave ob Savinji navzgor, nas v solčavski Gmajni hišna imena Poludje (Poldne?), Hri-brnik, Ravna, Stari Grabnar in Grabnar spominjajo na prvotna ledinska imena. Predno se dol spet zoži v pravo, divje romantično Sotesko, priteče z Olševe v Savinjo potok La-šek, ki ima zaradi svinea in drugih rud stalno motno vodo, da se močno pozna v bistri Savinji. Ob njegovem izlivu v Savinjo stoji lepa hiša s hišnim imenom Lašekar. V živo skalo vsekana avtomobilska ees-ta vodi skozi ozko Sotesko čez Ta-brski (Deberski?) most pod Strel-čevo, Golerjevo in Jameljsko pečjo, pod Bregom in mimo Podbrežnika v Log k Logarju (v Logarsko dolino). Pred Sotesko pa krene izpred Lašekarja čez Lašek steza strmo kvišku v smeri proti Olševi najprej k Svetemu Duhu v tako imenovano Proštijo. Zanimivo je, obstaja še danes [okoli leta 1938] v Solčavi hišno ime Prošt poleg enako zanimivih hišnih imen Vitez, Vitezič, Kre-sija, Knez, kakor imajo tudi Luče še svojega Preštarja. Solčavska Proštija šteje danes osem zelo raztreseno ležečih, obsežnih kmetij, ki imajo svoja zemljišča, njive, travnike, vrtove in gozdove pod skalnato Olševo, jugozahodno od Citrije: Macesnik pod Macesnom, Strgar, Potočnik v [pri Mišiču na] Potoku (Potočka zijalka!), Rogar, Ploder, Strelec (Strevc, mežnar, Strelčeva peč s eerkvijo Svetega Duha), Ko-lar in Golar. Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 13 Kultura, Šolstvo, Čestitke GRUŠOVLJE Glasbeni večer z Minero bandom I. GIMNAZIJA V CELJU in gosti Kulturno-turistično društvo Bazilika iz Šentjanža je na gasilskem poligonu v Grušovljah pred časom pripravilo glasbeni večer. Nastopil je Minero band z gosti. BRATOM GLASBA POLOŽENA ŽE V ZIBELKO Minero band sestavljajo Rok, Nejc in Miha Hvala iz Trbovelj. Bratom je bila glasba položena že v zibelko, saj so odraščali s projektom njihove družine Korajža velja. Tako posamično kot skupaj so in-strumentalisti nastopili na mnogih mednarodnih festivalih in prejeli številne nagrade. Rok, ki ga je v našo dolino pripeljala ljubezen, je prvič nastopil na nacionalni televiziji pri rosnih treh letih. Trenutno zaključuje magisterij televizijske režije na AGRFT. Nejc in Miha sta bila člana različnih rock in pop skupin. Rok Hvala (sedi) se je kalil na različnih odrih in mednarodnih festivalih. (Foto: Beno Omahne) GOSTJE PRIJATELJI IZ ZAGORJA Kot gostje so se jim pridružili prijatelji Črt Dragar, Luka Jahn in Dejan Zujic iz Zagorja. Črt je ljubiteljski kitarist, pevec in saksofonist, ki po potrebi v roke prime tudi kak drug instrument. Luka je vsestranski tolkalec in bobnar. Dejan pa je znan po svoji pesmi S tabo je Slovenija, ki je nastala kot znak podpore in hvaležnosti kolesarskemu šampionu Primožu Rogliču. Max Jerovčnik prejel nagrado evropskega poslanca OBISKOVALCI UŽIVALI V RAZLIČNIH ZVRSTEH GLASBE Večer so popestrili še nastopi Stelle, Alenke Ottacher in Manu z Marjanom Hvalo. V dobrih treh urah programa so lahko obiskovalci uživali v avtorskih komadih nastopajočih in preigravanju slovenskih uspešnic znanih glasbenih skupin. Manjkali niso niti angleški »evergreeni«, nemški »schla-gerji« in slovenska narodnozabav-na glasba. ČUTITI JE BILO POVEZANOST DOMAČINOV »Glasbeni večer je bil prvi takšen dogodek v sklopu društva, ki je s svojim delovanjem pričel konec lanskega leta. Da smo bili pri izvedbi uspešni, so nam pomagali številni akterji, za kar sem jim hvaležen. Sam sem se namreč pred časom priselil v ta del doline in sem Dijak 3. č razreda I. gimnazije v Celju, Max Jerovčnik iz Nazarij, je v petek, 10. septembra, v Mestni hiši v Ljubljani prejel priznanje za najboljši esej na literarnem natečaju o prihodnosti Evropske unije. Priznanje mu je predal evropski poslanec dr. Milan Brglez. Max je omenjeni esej sicer napisal že v preteklem šolskem letu in kasneje z dr. Brglezom opravil tudi daljši pogovor. Na dolgo pričako- vanem dogodku so zbrani najprej prisluhnili sproščenemu intervjuju z dr. Brglezom, ki ga je vodil Jože Robežnik. Med zanimivim pogovorom so gostje med drugim izvedeli, kakšen je delavnik evropskega poslanca, katere karakteristike mora ta imeti in kakšna je njegova plača. Sledila je podelitev priznanj in prijetno druženje udeležencev dogodka. Nastasja Kotnik Dr. Milan Brglez (levo) je Maxu Jerovčniku (drugi z desne) priznanje predal na srečanju z vsemi sodelujočimi, mentorji, mentoricami in starši. ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE Fotografska razstava prve generacije fotografskih tehnikov presenečen nad povezanostjo domačinov, kar zelo cenim,« je povedal predsednik društva Rok Hvala. »To je bila odlična priložnost, da se po epidemiji, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov, priporočil NIJZ in vlade, zopet zberemo. Imela sem občutek, da ljudje rabijo tovrstno druženje. A slednje ne bi bilo mogoče brez pomoči sosedov in prijateljev,« ga je dopolnila blagajničarka Mojca Bitenc. RŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v začetku leta 2021 Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje po osmih poskusih vendarle odobrilo nov učni program fotografski tehnik. Omenjeni program predstavlja pomembno pridobitev ne samo za šolo, ampak za celotno regijo. Dijaki prve generacije programa fotografski tehnik so tako z novim šolskim letom 2021/2022 začeli z iz- obraževanjem. Kot je povedala direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar, so zelo motivirani in odločeni dokazati, da so si zaslužili to priložnost. 2e v času počitnic so poprijeli za fotografske objektive in v šolskem parku pripravili prvo fotografsko razstavo. Otvoritev je bila v sredo, 22. septembra, razstava pa bo za oglede odprta še vse do konca letošnjega leta. PR 14 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Kultura, Prejeli smo RAZSTAVA UMETNICE JIAJIE QI Zabrisane meje med umetnim in naravnim V gornjegrajskem Steklu je serijo instalacij ustvarjenih v okviru projekta Zelena rezidenca razstavila kitajska umetnica Jiajie Qi. Predstavili sta jo Maja Žerovnik in Amanda Kladnik iz zavoda Mesto na vasi, ki sodeluje pri izvajanju projekta. PRVIČ DELALA NA DEŽELI V okviru rezidence je Qijeva mesec dni preživela in delala v Gornjem Gradu. O svojem delu je napisala: »Interakcija s temi deli bo zabrisala meje med umetnim in naravnim, nadzorom in kaosom, pripovedjo in resničnostjo.« Umetnica je študirala na Kitajskem, Ja- Jiajie Qi ob razstavljenih instalacijah v Šteklu. V obrambnem stolpu se je umetnica poigrala s svetlobo. ponskem, delala na Novi Zelandi- kjer sedaj živi. V Gornjem Gradu ji ji in doštudirala na Nizozemskem, je bilo zelo všeč in se bo še vrnila. Sem je prišla na povabilo Mete Drčar, prvič pa je ustvarjala na deželi in ne v mestu. Tudi v Sloveniji je bila prvič. DRUGA OD ŠESTIH UMETNIKOV V imenu Občine Gornji Grad jo je pozdravila podžupanja Terezija Mavrič. Spregovorila je o projektu Zelena rezidenca. Sestavljen je iz več aktivnosti, med njimi izvajanje umetniških rezidenc, koncertov, kulinarične dejavnosti in najpomembnejše - obnove notranjosti Stekla in zamenjave kritine. Skupaj bo Gornji Grad obiskalo šest umetnikov, letos še eden. Tekst in foto: Štefka Sem Podoba trubadurja von Obernburga v Manessejevem rokopisu Med številnimi dragocenimi rokopisi, ki jih hrani univerzitetna knjižnica v Heidelbergu, zagotovo izstopa rokopis s signaturo UB Heidelberg, Cod. Pal. germ. 848 (rokopis je v celoti digitaliziran in dostopen preko povezave: https:// digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/cpg848). Rokopis ima številna imena, znan je kot Velika hei-delberška zbirka pesmi (die Große Heidelberger Liederhandschrift C) ali preprosto kot Ma-nessejev rokopis (Codex Manesse). Ime, ki je dobil po svojem naročniku, zOriškemu meščanu Rüdigerju Manesseju. Rokopis je nastajal skozi daljše časovno obdobje, nekje med leti 1300 in 1330/40, in gre za najobsežnejšo zbirko trubadurske lirike (v nemščini Minnesang), ki je nastala v deželi takratnega Svetega rimskega cesarstva. Zaradi svoje vsebine ima rokopis pomembno mesto tako v razvoju pesništva kot tudi nemškega jezika. Pomembno mesto ima tudi v razvoju knjižnega slikarstva. Zbrane pesmi so pospremljene s celostranskimi iluminacijami svojih avtorjev. Pri vrstnem redu upodobljenih trubadurjev je bil upoštevan njihov družbeni stan. Tako prvo mesto pripada cesarju, temu sledijo kralji, nato še vojvode, grofje in nazadnje še svobodni. Trubadurji niso prikazani portretno, ampak so njihove podobe tipizirane. Saj opazimo, da imajo vsi več ali manj enake obrazne poteze. Enako velja za njihove heraldične znake, ki so svobodno poustvarje-ni. Zato na podlagi njih ne moremo identificirati upodobljencev. Zato je ob vsakem trubadurju v rdeči pisavi napisano njegovo ime. Von Obernburg, 1300/1340, fol. 342v, UB Heidelberg, Cod. Pal. germ. 848 (Große Heidelberger Liederhandschrift C (Codex Manesse)), Univerzitetna knjižnica, Heidelberg. V celoti je 137 celostranskih iluminacij, med katerimi so tri, ki še posebej pritegnejo našo pozornost. Namreč ti trubadurji naj bi prihajali iz slovenskega ozemlja. To so Zovneški (von Sounegge, fol. 202v), Ostrovrški (von Scharpfenberg, fol. 204r) in za naše konce zanimivi Gornjegrajski (von Obernburg, fol. 342v). Na pergamentnem listu vidimo dve figuri, ki sta postavljeni pred stilizirano grmičevje z rdečimi cveti. Figura na desni strani je upodobljena kleče. Oblečena je v rdečkasta oblačila in z eno roko izroča drugi figuri, upodobljeni v elegantni črni obleki s psičkom v naročju, svoj svitek. Desna figura je Gornjegrajski, ki svoji izbranki izroča ljubezensko pismo. Glede na njegovo mesto v rokopisu lahko sklepamo, da je bil svoboden plemič in v Gornjem Gradu je okoli sredine 13. stoletja izpričana plemiška družina, katere družbeni stan ustreza dotičnemu trubadurju. Vendar je potrebno računati tudi na možnost, da bi lahko prihajal od drugod. Kot alternativi se omenjata Zgornja Avstrija ali Švica. Kar zadeva njegove pesmi, te naj bi nastale okoli sredine 13. stoletja in v njih je avtor opeval nedosegljivi ideal dvorne ljubezni (v nemščini höhe minne). O trubadurju res ni znano veliko, kar je nekoliko moteče. Vendar ga po drugi strani ravno to dela zanimivega. Blaž Korpnik Literatura: - Anna Kathrin Bleuler, Der Codex Manesse. Geschichte, Bilder, Lieder, München 2018. - Anton Janko - Nikolaus Henkel, Nemški viteški liriki s slovenskih tal. Žovneški, Gornjegrajski, Ostrovrški = Deutscher Minnesang in Slowenien. Der von Suonegge, Der von Obernburg, Der von Scharpfenberg, Ljubljana 1997. - Janja Uršič, Viteško pesništvo in kultura v Evropi in na Slovenskem, Maribor 2011 (diplomska naloga, tipkopis, Univerza v Mariboru). Vir slikovne reprodukcije: https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/ cpg848/0680 (dostop: 21. 6. 2021). Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 15 Ljudje in dogodki, Organizacije ORATORIJ V SMIHELU NAD MOZIRJEM Po stopinjah italijanskega najstnika, razglašenega za blaženega Oratorij v Smihelu nad Mozirjem je tudi letos ob dobri organizaciji in pestri vsebini počitniškega druženja privabil lepo število otrok in mladostnikov. Ob igri, ustvarjanju in razmišljanju so skupaj z animatorji sledili oratorijskemu liku blaženega Carla Acutisa. VSAK DAN SPOZNALI DEL NJEGOVEGA ŽIVLJENJA Carlo je pri 15 letih leta 2006 umrl za levkemijo. Mladim je zgled globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrodelnosti in čudežev, ki so se pričeli dogajali po njegovi smrti, zato so ga kmalu prepoznali za blaženega. Otroci na oratoriju so preko dramske igre, ki so jo pripravili animatorji, spoznavali njegovo kratko, a izjemno bogato življenje. ROŽNI VENČKI, KUHARSKA DELAVNICA IN ORIENTACIJA Vsak dan so z igro odkrili vrednoto dneva, ki je bila tudi Carlovo življenjsko vodilo. Del dne- va na oratoriju je bil namenjen delavnicam, kjer so izdelovali rožne venčke, zabijali žeblje in se naučili nekaj osnov prve pomoči, imeli so kuharsko delavnico ter spoznali, kako je biti ministrant. Za razposajenost in otroško radoživost so poskrbele vodne igre in čisto prava orientacija po Smihelu. Barbara Rozoničnik Otroci in oratorijski animatorji so se družili ob spoznavanju življenja blaženega Carla Acutisa. ORATORIJ V ŽUPNIJAH GORNJI GRAD IN BOČNA V družbi vrstnikov preživeli čudovit teden Gornjegrajski oratorij z geslom Originalen. sem je obiskovalo 75 otrok iz gornjegrajske in bočke ter okoliških župnij. Pod vodstvom župnika Ivana Šumljaka in voditelja oratorija Tima Golavška je za otroke skrbelo 20 animatorjev. SPOZNAVALI BLAŽENEGA CARLA ACUTISA Na oratoriju so preko življenja blaženega Carla Acutisa utrjevali zaupanje v Boga. En dan so preživeli na bližnjem hribu. Naslednjega dne so sprejeli relikvije Acutisa. Četrti dan so bili v župniji Bočna in ga zaključili z vodnimi igrami. Na koncu tedenskega druženja so imeli zahvalno sveto mašo. ANIMATORJI Z VESELJEM SODELOVALI Golavšek se je zahvalil animatorjem, ki so se pridno pripravljali na oratorij in z veseljem spremljali najmlajše, župljanom za duhovno podporo, staršem za zaupanje, posameznikom za pri- boljške, kuharicama za vsakodnevni topli obrok, gasilcem PGD Bočna za pomoč pri vodnih igrah, Občini Gornji Grad, donatorjem in mnogim dru- gim, ki so pripomogli k dobri pripravi in izvedbi oratorija. Štefka Sem Oratorija se je udeležilo 75 otrok in 20 animatorjev. TABORJENJE NA LAZAH Zagorjani in Nazarčani krepili prijateljstvo in delili izkušnje Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje je pripravilo vsakoletno taborjenje za otroke. Taborni prostor na Lazah pri Kokarjah so delili s taborniki Rod Polde Eberl - Jamski iz Zagorja ob Savi. DRUŽENJE PRIČELI V ZAGORJU Najstarejši, gozdovniki in gozdovnice, so druženje pričeli v Zagorju, od koder so se podali peš proti cilju v Kokarjah. Na tridnevnem poho- du so preizkusili svoje znanje o preživetju v naravi. Mlajši, medvedki in čebelice, so se jim pridružili na tabornem prostoru. ŠTEVILNE DEJAVNOSTI Na enotedenskem bivanju v naravi brez mobilnih naprav so udeleženci s svojimi vodniki opravljali taborniške veščine, izdelali vodov kotiček, se učili orientacije in vozlov, postavljali pi- onirske objekte, spoznavali rastline in živali. Izvedli so lokostrelsko tekmovanje, spoznavali delo gasilcev PGD Gorica ob Dreti, se sproščali ob nočnih igrah, spuščanju po vodni drči in kopanju v Dreti. »Zelence« so v svoje vrste sprejeli s taborniškim krstom in simpatije združili s taborniško poroko. Večere so zaključevali ob tabornem ognju s kitaro in pesmijo. 16 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Ljudje in dogodki, Organizacije Članom Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje so se pridružili taborniki iz Zagorja ob Savi. (Foto: arhiv društva) PRIROČNE IZKUŠNJE S TABORJENJA ročne tudi v vsakdanjem življenju. Otroci so se bila zelo dobrodošla izkušnja. Po besedah predstavnika taborjenja Dejana namreč učili sodelovati v skupini in sprejemati Druženje je že drugo leto potekalo v skladu s Ugovška pridobljene izkušnje niso le ključnega skupne odločite, hkrati so postajali bolj samos- priporočili NIJZ in vlade ob epidemiji. pomena v taborništvu, ampak so velikokrat pri- tojni. Tudi sodelovanje s taborniki iz Zagorja je RŠ ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE Ob igri in pesmi rasli v medsebojni povezanosti Tudi na oratoriju v župniji Nazarje so otroci ob igri, pesmi in spoznavanju življenja blaženega Carla Acutisa, mladeniča iz Italije, ki s svojimi dobrimi deli, zmernostjo in dobrosrčnostjo navdihuje tudi danes, preživeli nekaj brezskrbnih poletnih dni. RASLI V MEDSEBOJNI POVEZANOSTI Originalen.sem se je glasil naslov oratorija, ki je s pomenljivim in v duhu časa obarvanim naslovom nagovarjal mlade. Udeležilo se ga je skoraj 40 otrok, dvanajst animatorjev in pater Tomaž Pinter pa so poskrbeli, da so tudi v počitniških dneh rasli v medsebojni povezanosti in veri ter se naučili kakšno novo igro in veščino. V pripravo oratorija so bili vpeti tudi župljani, ki vedno radi priskočijo na pomoč in tako pripomorejo k nemotenemu poteku. ČAS PREŽIVLJALI V IN OKOLI SAMOSTANA Aktivnosti so izvajali v prostorih nazarske-ga samostana, predvsem pa v njegovi okolici. Enkrat je mlade obiskal predstavnik gasilcev, spet drugič so se odpravili na izlet v kamp Menina. Teden so zaokrožili z nedeljsko sveto mašo v cerkvi sv. Urbana na Dobrovljah. Barbara Rozoničnik Razposajeni otroci in zavzeti animatorji, vsi pa bogatejši za kakšno izkušnjo in lep spomin na oratorij. (Foto: arhiv Župnije Nazarje) OB PRAZNOVANJU OBČINE NAZARJE Pohod po poti Kokarski klobuk Krajevna skupnost Kokarje se je praznovanju nazarske občine pridružila z organizacijo pohoda po lončarski poti Kokarski klobuk. Sprehod po stopinjah prednikov lončarjev so pripravili z Društvom upokojencev Nazarje, za varno pot pohodnikov pa je skrbela članica domačega planinskega društva. Pohodniki so se zbrali na Lazah nad Kokar-jah, kjer jih je pozdravila predsednica KS Kokarje Andreja Zupan. Seznanila jih je s programom in jih povabila na druženje s pogostitvijo po vrnitvi na izhodišče. Pohodniki so se ustavljali na točkah z opisnimi tablami, ki mimoidoče seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadreč-ki dolini. Pridružil se jim je tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Tekst in foto: TG Pohodniki so se tekom poti ustavljali na točkah z opisnimi tablami, na katerih je predstavljena zgodovina zadrečkega lončarstva. Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 17 Šport, Organizacije RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Tekmovanji v spomin na pokojna člana Mozirski ribiči so se 4. septembra družili na dveh tekmovanjih. Ob domačem ribniku so se zbrali v spomin na Milana Kojca, v Savinji pa so muharili v spomin na Franca Pogelška. Tekme ob ribniku se je udeležilo 21 ribičev. Ribe so dobro prijemale, tehtal se je vsak ulov, ki so ga vrnili v vodo. Prvi je bil Alojz Ramšak z dobrimi 18 kilogrami ulova, drugi Franc Luknar z dvema kilogramoma manj, tretji pa Zdenko Mi-kac z dobrih 15 in pol kilograma ulova. Na memorialu Franca Pogelška se je 19 ribičev pomerilo v lovu s suho muho na lipana. Največji primerki se pustijo ujeti le redkim. Zgodilo se je že, da na tekmi ni bil ulovljen niti eden ali zgolj en primerek. Tokrat je bilo bolje, vsaj s strani ribičev gledano. Ulovljenih je bilo 13 merskih rib, kar pomeni daljših od 30 cm. Le merski ulov se s strani sodnikov izmeri in zapiše. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Seštevek ulova je pokazal, da so tokrat prevladale izkušnje, saj je zmagal najstarejši tekmovalec Janez Brinovec. Dva ulovljena lipana sta bila dolga slabih 81 centimetrov. Za drugo mesto je bilo potrebno prav tako uloviti dva li- pana, kar je uspelo Borislavu Stakiču, enako kot tretjeuvrščenemu Jožetu Pečniku. Stakič je bil za štiri centimetre krajši kot Brinovec, Peč-nik pa 11. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Mozirski ribiči so se na prvo septembrsko soboto družili na kar dveh tekmovanjih. Zmaga Šmarčank na balinarskem turnirju v Račneku V Športno rekreacijskem centru Račnek so se v četrtek, 9. septembra, zbrali balinarji, člani upokojenskih društev iz Tabora in Šmartnega ob Dreti. Slednji so v okviru nazarskega občinskega praznika organizirali turnir v balinanju in sprva v goste povabili balinarje iz Šmartnega ob Paki, a se ti dogodka niso mogli udeležiti. So se pa upokojenci iz Tabora z veseljem odzvali na vabilo in se na balinarski stezi pomerili z domačini. Po prijetnem druženju s pridihom športne tekmovalnosti so na koncu razglasili rezultate. Prvo mesto je osvojila ženska ekipa DU Šmartno ob Dreti, drugo moška ekipa istega društva in tretje mesto ekipa DU Tabor. Nastasja Kotnik ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE V Račneku so Šmarčani letos gostili balinarje iz Tabora. (Foto: ET) Piknik v znamenju športnih iger, živžava, golaža in zbora Na prvo septembrsko soboto so v varpoljskem športnem parku zaključili sezono športa in rekreacije. Tradicionalna prireditev je privabila veliko število članov društva in krajanov Varpolj z okolico. Manjkali niso niti gosti iz kampa Menina. REKREACIJA ZA VSE GENERACIJE Organizatorji so se potrudili s ponudbo odbojke, balinanja, metanja na koš in pikada. Otroke so prepustili užitkom napihljivih igral, šest ekip domačih mojstrov kuhanja golaža pa je skrbelo za polne želodce udeležencev in obiskovalcev skozi ves dan. Golažijade se je udeležilo kar šest ekip. c> 18 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Šport, Organizacije Predsednik Športnega društva Gmajna Filip Slokan je prisotne na občnem zboru seznanil z aktivnostmi in deli, ki so jih opravili lani, ter podal smernice za vnaprej. Izpostavil je uspešno izvedbo tako maratona odbojke na mivki kot odprtega prvenstva v balinanju. Od ostalih prireditev so zaradi epidemije izpeljali le še kolesarko potepanje po Primorski. POSTALI LASTNIKI ZEMLJIŠČA PARKA Za navdušenje med prisotnimi je poskrbela informacija, da je društvo po večletnem prizadevanju za odkup postalo lastnik zemljišča športnega parka, ki je vezni člen za dogajanja in druženja v kraju. S sedaj nekdanjim lastnikom Agrarno skupnostjo Spodnje Pobrežje so v 20-ih letih najema odlično sodelovali in gojili medsebojno spoštovanje. PODELITEV UNIKATNIH MEDALJ Zaključek vaškega piknika je popestrila podelitev unikatnih medalj domačega izdelovalca Janeza Kuharja, in sicer sta si jih na bali- nišču izborila Ivo Jeraj in Jože Vu-čko, odbojkarski naslov sta si prigarala Tomaž Račnik in Tilen Vida-kovič, krstni pikado turnir je pripadel Katarini Kuhar, v metu na koš je med dekleti zmagala Lina Hartman, med fanti je še enkrat več domini-ral Boštjan Zerovnik, pokala za najboljši golaž pa sta se letos razveselila Jožica Vertel in Milan Vidakovič. FP, foto: Cvetka Pukart Predsednik Filip Slokan je spregovoril o načrtih in smernicah za vnaprej. ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Tudi v danih razmerah je vodilo šport, rekreacija in druženje V petek, 3. septembra, je v Športno rekreacijskem centru Račnek potekal občni zbor ŠD Lipa Šmartno ob Dreti. Čeprav so zaradi preventivnih ukrepov nekatere aktivnosti v preteklem obdobju izostale, šport, rekreacija in druženje ostajajo njihovo glavno vodilo. Zavzeti člani društva, skupaj jih je krepko preko 200, poskrbijo za živahen utrip dogajanja. V preteklem letu so organizirali ligo v balinanji in nogometu, a zlasti potek slednje so morali zaradi epidemije prilagajati danim razmeram. Redno so se v telovadnici podružnične osnovne šole dobivali igral- Na občnem zboru so izvolili nove organe društva, predsednik ostaja Alen Acman. (Foto: osebni arhiv) ci namiznega tenisa, v okviru tradicionalnega pohoda, ki ga izvedejo vsakih 5 let, so se lani avgusta povzpeli na Triglav. Udeležujejo se športnih tekmovanj po dolini in domov prinašajo dobre rezultate. ALEN ACMAN OSTAJA PREDSEDNIK DRUŠTVA Zgledno skrbijo za urejenost športno rekreativnega centra. Lani so kupili že dlje časa načrtovanih deset kompletov miz in klopi, zamenjali so dotrajane stebre in staro razsvetljavo nadomestili z novo LED tehnologijo. Tokratni občni zbor je bil volilni. Izvolili so nove organe društva, na čelu pa ostaja predsednik Alen Acman, ki se je zahvalil za zaupanje in dobro sodelovanje. Zbora se je udeležil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. KLJUB VSEMU PESTRO DOGAJANJE Tudi letos sta v teku ligi v balinanju in nogometu, julija so izvedli memorial Antona Glojeka, v avgustu pa Kristjana Zehlja. Avgusta so se podali na pohod na Jezersko Kočno, drugo septembrsko nedeljo pa sta popestrila tradicionalno trim kolesarjenje in košarkarski memorial Mihe Gostečnika. Barbara Rozoničnik PRIJATELJSKO SREČANJE BALINARJEV NA LAZAH Tekmi sledilo uradno odprtje nadstreška nad baliniščem V času nazarskega občinskega praznika je bilo živahno tudi v Športno rekreacijskem centru Laze. Krajevna skupnost (KS) Kokarje je skupaj z Društvom upokojencev (DU) Nazarje organizirala aktiven dan za vse željne druženja. V okviru tega so se na Lazah srečali tudi balinarji iz treh upokojenskih društev. Organizatorji so 4. septembra pripravili otvoritev nadstreška na balinišču, s katerim upravljajo bali-narji DU Nazarje, in prijateljsko srečanje z balinarji DU Gornji Grad in DU Šmartno ob Dreti. Kot je povedal vodja nazarskih balinarjev Milan Zavolovšek, so tekmovalni del sre- Balinarji iz treh upokojenskih društev so se tekmovalnemu delu srečanja posvetili v pravem športnem duhu. čanja vzeli zelo resno. Tako eni kot drugi so imeli odlične približke krogel k balinčku. Prvo mesto si je s tremi zmagami priborila moška ekipa DU Gornji Grad, drugo mesto je pripadlo ženski ekipi DU Gornji Grad, tretje mesto pa spet moški ekipi, tokrat balinarjem DU Šmartno ob Dreti. Na otvoritvi nadstreška so se jim pridružili pohodniki, ki so se sprehodili po poti Kokarski klobuk. Trak sta prerezala župan občine Nazarje Matej Pečovnik in Marjan Gračner, ki je bil pomemben ustanovni član balinarske sekcije pri DU Nazarje. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 19 Oglasi Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2021, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje - v območju OPPN Bič 1. NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB; Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje MS 5883822000, ID za DDV:43645151 2. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA: Predmet prodaje so komunalno urejena stavbna zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Smartno ob Dreti, ki je urejeno z OPPN Bič. Neto prodajna cena je 28,00 EUR/m2. V ceno je všteta nova komunalna oprema (cesta, kanalizacija, vodovod, - elektro in TK priključek). Zemljiško stanje je urejeno. Prodajajo se naslednja zemljišča- parcele: 1. GP1 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/22 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 718 m2. Izhodiščna cena 20.104,00 EUR.(z besedo: dvajset tisoč stoštiri evrov in 00/100). 2. GP2 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/16 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 709 m2. Izhodiščna cena 19.852,00 EUR.(z besedo: devetnajst tisoč osemstodvainpetdeset evrov in 00/100). 3. GP3 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/6 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 609 m2 in parc. št. 566/17 k.o. 940 Izhodiščna cena 19.264,00 EUR.(z besedo: devetnajst tisoč dvestoštiriinšestdeset evrov in 00/100). 4. GP4 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/15 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 728 m2. Izhodiščna cena 20.384,00 EUR.(z besedo: dvajset tisoč tristoštiriinosemdeset evrov in 00/100). 5. GP6 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/11 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 895 m2. Izhodiščna cena 25.060,00 EUR.(z besedo: petindvajset tisoč šestdeset evrov in 00/100). 6. GP7 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/9 k.o. 940 Smartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 639 m2. Izhodiščna cena 17.892,00 EUR.(z besedo: sedemnajst tisoč osemstodvaindevetdeset evrov in 00/100). Navedene cene ne vsebujejo 22% davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec. 3. POGOJI PRODAJE: - Nepremičnine se prodajajo po načelu »videno - kupljeno«; - Prodajno pogodbo bo pripravila Občina Nazarje; - Ponudnik odda ponudbo za posamezno nepremičnino. V primeru, da ponudnik oddaja ponudbo za več nepremičnin, mora oddati ponudbo, iz katere bo razvidna ponujena cena za vsako nepremičnino posebej; - Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana Komisija ugotovila, da je oddal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika; - Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po uspešno opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. V kolikor ponudnik pogodbe ne bo sklenil v predpisanem roku, se bo štelo, da od nakupa odstopa in ima Občina Nazarje pravico zadržati vplačano varščino; 20 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Oglasi i - Po plačilu celotne kupnine se bo kupcu nepremičnine izročila v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo; - Plačilo celotne kupnine v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe; - Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi. - Zupan lahko postopek prodaje zemljišč ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. 4. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun EZR Občine Nazarje št. SI56 0110 0010 0008 391, sklic na številko: 0075825-4780033-2021. Ponudbe so zavezujoče in morajo vsebovati: - Podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa z nazivom banke (za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša (priloga 1); - Ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine - (priloga 2); - Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala. - Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v ovojnici z označbo »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: - Potrdilo o plačani varščini, - Fotokopijo osebnega dokumenta - fizične osebe, - Overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ni starejši od treh mesecev, izjavo o sprejemanju pogojev iz javne ponudbe. 5. DODATNE INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Nazarje, tel: 03 839 16 00. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na navedeni telefon oziroma preko elektronska pošte: obcina@nazarje.si 6. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Postopek je odprt do 20. decembra 2021 do 12.00 ure. Odpiranje ponudb bo: - Prvo odpiranje ponudb bo v četrtek, 28. oktobra 2021 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 25. oktobra 2021 do 12.00 ure. - Drugo odpiranje ponudb bo v četrtek, 11. novembra 2021 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 8. novembra 2021 do 12.00 ure. - Tretjo odpiranje ponudb bo v četrtek, 25. novembra 2021 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 22. novembra 2021 do 12.00 ure. - Četrto odpiranje ponudb bo v četrtek, 09. decembra 2021 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 06. decembra 2021 do 12.00 ure. - Peto odpiranje ponudb bo v četrtek, 23. decembra 2021 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 20. decembra 2021 do 12.00 ure. Komisija bo odpirala prispele ponudbe v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo Komisija ponudnike, ki so ponudili enako kupnino, v roku 8 dni pozvala k oddaji nove ponudbe oziroma bo z njimi izvedla pogajanja. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb. V primeru, ko bo posamezna parcela prodana v času, ko je razpis odprt, bo objavljen preklic za prodano parcelo. Preklic bo objavljen na enak način, kot je objavljen ta razpis. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Nazarje: www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. Številka: 478-0033/2021 Datum: 22. september 2021 Občina Nazarje Matej PEČOVNIK, župan Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 21 Oglasi www.sixrttnik-zgs.si ercaftor SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK č GIGAS d.o.o. NOtiE T BAT BTC Sk^iMOCRAD ^ ................. '"«(lin .¡j.' ^Jc? rf Vinska klel Mastnak B/S/H/ TURISTIČNA KtofTIJA ViNOTOČ FAJFAR RIHTER A* Skoraj že znane nominacije za leto 2021 STEYER ocniPüDtt Kot smo napovedali, se bliža objava seznama nominirancev za izbor športnika leta 2021. Seznam bo objavljen v 40. številki Savinjskih novic. Okvirno so svoje predloge že podali člani komisije, vse bolj pa je jasno, da se bomo glasovalci lahko odločali med že večkrat nominiranimi in izbranimi odličnimi športniki, ki so se z rezultati izkazali tudi v zadnjem obdobju. NE POZABLJA SE ZASLUŽNIH ZA ŠPORT Zanimivo bo, kdo bo nominiran ali kar izbran za nagrado za življenjsko delo, povezano s športom ali športnimi dosežki. Izbor opravi komisija na osnovi dobrih predlogov in nespornih utemeljitev. 20 LET KOŠARKARSKEGA KLUBA NAZARJE Letos sta minili dve desetletji od ustanovitve Košarkarskega kluba Nazarje, ki je v preteklih dvajsetih letih dosegel številne zavidljive uspehe. Na priložnostni slovesnosti v okviru občinskega praznika Občine Nazarje je bila predstavljena knjižna publikacija, ki jo je klub izdal ob omenjenem jubileju. Za njeno vsebino in strukturo je poskrbela delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki kluba Tomaž Križnik, Rok Tkavc, mag. Peter Goltnik in Matija Blagoje-vič ter predstavnik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik. Grafično oblikovanje zbranega gradiva je opravil Uroš Kotnik iz Savinjskih novic. ZAPISANA ZGODOVINA TUDI ZRCALO ŠPORTA Ta dogodek posebej izpostavljamo kot primer dobre prakse, kako namenjati ustrezno pozornost tudi delovanju športnih panog oziroma klubov in ekip, ki ne dosegajo najprestižnejših rezultatov na ravni države ali v mednarodni areni, so pa nepogrešljivi del naše družbe, zlasti ko govorimo o vzgoji mladih generacij. Bi lahko projekt Športnik leta v tem zaznal nov, dodaten izziv in tako opomnil lokalno okolje in vodje družbenih dejavnosti na bistvo izstopajočih dosežkov predvsem iz domačih logov? Ob tem velja omeniti še dejstvo, da je priznanje župana Občine Nazarje ob letošnjem občinskem prazniku Košarkarskemu klubu Nazarje primerna gesta za spodbudo in nov zagon entuziazma ter načrtno vzgojo domačih športnih upov v času osnovnega šolanju in kasneje pri nadaljnjem izobraževanju. PREDSEDNIK KK NAZARJE O ŠPORTNIKU LETA Predsednik KK Nazarje mag. Peter Goltnik je ob tej priložnosti povedal: »Prireditve, kot je Športnik leta, so izjemnega pomena za popularizacijo športa v lokalnem okolju, istočasno na ta način damo priznanje športnikom in funkcionarjem. Velika večina športnikov in funkcionarjev opravlja svojo dejavnost na ljubiteljski osnovi in zato žrtvujejo veliko svojega prostega časa. Gospodu Ivu Milovanoviču s sodelavci vsa podpora in pohvala za idejo ter izvedbo teh izjemnih prireditev. Košarkarski klub Nazarje letos praznuje 20 let delovanja. Klub omogoča treniranje in tekmovanje v vseh sedmih starostnih selekcijah, prav tako je organizirana šola košarke. Ni veliko sredin v Sloveniji, ki to omogočajo svojim otrokom, mladini in članom. Košarkarski klub Nazarje je ob 20-letnici izdal knjižno publikacijo o delovanju kluba. PROJEKT MORDA POTREBEN ŠIRITVE? V naslednjih dvajsetih letih bo naša prva prioriteta vzgoja otrok v športnem duhu, da jim omogočimo športni razvoj od rosnih let vse do članske izbrane vrste. Verjetno ne bomo nikoli mednarodno priznan klub, bomo pa vedno srčen, borben klub, ki ponosno zastopa barve Zgornje Savinjske doline. Tudi v prihodnje bomo težko dosegali vrhunske uvrstitve, ki jih nagrajuje Športnik leta, saj nismo usmerjeni v vrhunske rezultate. Delujemo v duhu športa in vzgoje mladine. Mogoče bi bilo smiselno uvesti še priznanje za vzgojo, razširjenost in številčnost.« Tekst in foto: Jože Miklavc 22 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Šport, Kronika, Oglasi DRŽAVNO PRVENSTVO V NORDIJSKI KOMBINACIJI Vid Vrhovnik poletni državni prvak V Mislinji je v soboto potekalo državno prvenstvo v nordijski kombinaciji v obeh članskih kon-kurencah. Med člani je bil brez konkurence 22-letni Vid Vrhovnik, član SSK Ljubno ob Savinji BTC, ki je vodil že po skokih in na koncu slavil s prednostjo 71 sekund pred Gašperjem Breclom, članom SSK Mislinja, bron je s šestega mesta po skokih osvojil Erazem Stanonik, član SSK Norica 2iri, zaostal je dve minuti in sekundo. Ema Volavšek je bila po skakalnem delu na drugem mestu, na koncu pa je 24 sekund zaostanka spremenila v 1 minuto in 21 sekund prednosti pred drugouvrščeno. IS FIS POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Vid Vrhovnik je bil brez konkurence. (Foto: osebni arhiv) Zaključek poletnega pokala FIS Avstrijski Beljak je pretekli konec tedna gostil zadnje tekme FIS pokala v poletni sezoni, prvič v karieri pa je na najvišjo stopničko tega tekmovanja stopila 16-letna Ni- NAGRADNO STRELSKO TEKMOVANJE ka Prevc. Na tekmah je nastopil tudi član SSK Ljubno ob Savinji BTC Žak Mogel, ki je zasedel 9. in 16. mesto. ŠS Rihter prvi izbiral med nagradami Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču v Zagradi-šču organiziralo nagradno strelsko tekmovanje. Strelci so streljali leže na 50 metrov po 10 nabojev v tarčo za oceno, preizkusnih ni bilo. Od 10. do 18. ure je bilo opravljenih veliko nastopov, saj njihovo število ni bilo omejeno. Za končno oceno je štel najboljši dosežek Zmagal je Ivan Rihter, drugi je bil Aleksander Grudnik in tretji Tomaž Trogar. Od žensk je bila najboljša Brina Kolenc, za njo Ksenija Pahov-nik, ki ji je po uspehu sledila Natalija Kreinz. Tekmovalci do 15. mesta so si po vrstnem redu uvrstitve izbirali pripravljene nagrade, ki so jih prispevala podjetja in posamezniki. Janez Kolar IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOM V STANOVANJSKO HISO Zgornje Pobrežje: 15. septembra v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Zgornjih Pobrežjah. Neznani storilec je v času od 10. septembra do prijave, ko so bili lastniki odsotni, s primernim orodjem na vzvod vlomil skozi okno in tako prišel v notranjost, od koder je ukradel gotovino. • VOZNICA Z VOZILOM NA STREHO Letuš: 20. septembra ob 6.50 se je na cesti Mozirje-Letuš, v občini Braslovče, voznica z osebnim vozilom prevrnila na streho. Do nesreče z udeležbo enega vozila je prišlo zaradi nepravilne smeri vožnje. V nesreči je voznica dobila lahke telesne poškodbe. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator, postavili vozilo na kolesa in pomagali zgornje-savinjskim članom nujne medicinske pomoči pri oskrbi ponesrečene osebe. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Pogrebna služba - cvetličarna >0 MOKANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 www.nnoiiifn.st E-maik tnfo@nw3na.sil Aleksander Stebtovriik a,^ . Hanilje I1u, &rss!mw Z leve: Brina Kolenc, Ivan Rihter, Ksenija Pahovnik in Aleksander Grudnik (foto: Andrej Farkaš) Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 23 Za razvedrilo KULTURNI MINISTER NI PRISTOJEN ZA ŠPORT Ljubenski župan Franjo Naraločnik (levo) je kulturnega ministra dr. Vaska Simonitija ob obisku seznanil tudi z dejavnostjo, ki ime Ljubnega vsako leto ponese po vsem svetu, z ženskimi smučarskimi skoki. Minister, ki je spregledal prekrasno skakalnico ob poti, je bil šokiran, da se to dogaja v kraju, kot je Ljubno. Svoje asistente je povprašal, zakaj mu tega niso povedali. Le-ti so mu odgovorili, da ga o tem niso podučili, ker ni minister za šport. Splošna razgledanost, sploh ministra, pa bi lahko spadala pod kulturo. PCT VELJA ZA VSE, TUDI V VDC Pretekli teden so se ministri na veliko podpisovali. Na vsakem obisku. Takole se je minister Janez Cigler Kralj podpisoval v VDC enoti Vrba v Mozirju. Človek bi še pomislil, da gre za kakšne predvolilne obljube, ampak temu ni bilo tako. Kot vsi ostali so tudi ministri s spremstvom morali nastaviti čelo za merjenje temperature in izpolniti obrazec, da nimajo bolezenskih znakov. Razen če jim kje niso podtaknili kaj drugega v podpis. UMETNIKI NA DELU Vinko Jeraj (levo), udeleženec koncerta v Blatah in kuhar: »S tole kombinacija ajvarja in gorčice bi lahko marsikaj naslikal.« Boštjan Čopar (v sredini): »Izvoli, s klobaso namesto čopiča lahko takoj začneš.« Toni Strnišnik: »Zgrožen sem nad vajino domišljijo. 2e režem klobase, da si bodo obiskovalci Blat ob vonju sami pričarali okusne slike.« 24 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Križanka, Informacije i°CRTNA iSMi iiHH ¡eieno zlato iAirnji« noiikF efcSTAS flliihO C®Mjf ifl KjOrAlUF VRSTA FH. SlfcA il IGRA_*A i5k1rek/.r: kec AFK* K.iAlHO-rRAJftO i^STVD kogoj, 0RIUIHKJ FRANCOSKA liiKALKA Cl-aiil |5ABE..=| (Wk5*l 0"0i V ■j ;■■! L L VifijSA .uoh " HUBUNA*! lWAM.LltL Sinu E.AtliAlM nm DE.6VC* iifima'1 ¡HAKIA PREPlA* heceon* EAfctVrt AU FiVtt IREDOfcfl] sa*tfth: MA1FHAL 5KANL 3*11ZHM cka HAkSSOH PiaHfKOl 5IVEOL PRtAVT SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Barbara Ana Fužir Schart: Zaštrikane zgodbe - intimni kažipot po Mozirju Zaštrikane zgodbe - intimni kažipot po Mozirju so svojevrsten leposlovni vodnik po kraju, ki spodbuja k raziskovanju manj znanih, a zato nič manj pomembnih kotičkov naše domovine. Knjiga prinaša osem kratkih literaliziranih zgodb iz polpretekle zgodovine in sodobnosti. Gre za zgodbe navadnih ljudi, ki so s svojim vsakdanom sooblikovali Mozirje, kakršno je danes. Med drugim v knjigi spoznamo domačinko, ki je leta 1935 prah dvignila s tem, ko je v Mozirje prva prikorakala v hlačah. Ena izmed zgodb pripoveduje o elkrojskih šiviljah, ki so po tistem, ko so opravile dnevno normo, šivale še hlače za Teritorialno obrambo mlade dr- žave. Spet druga govori o tem, zakaj so prebivalci kot pingvini na antarktičnem mrazu stopili tesno skupaj, ko je pogorela koča na Golteh. SiovanCok: MALONE-raki: NBAkoiarks/ ¡Kari}, REA - bftahsttgtfflber* flČhits); TAMARAK ■ kanadste vrela T-acasns; Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); PREDA. KASKO, LARINGOSKOP, LJDAV, ELTOK, TI TI OS, ARSO. GORAZD TIRSEK. FUNK. RAST, KE, MARA, AS1A, TATRA, AOAMS, POZNE H AN. DRN. AVAL, AJLEC, PEČINA. METEORST, iMENITNICA. ROJA, SAKO. AGNON, ANAT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN Ime in priimek:_ Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24. september ob 8.30. Zadružni dom Solčava Predavanje Mladi v središču ali na obrobju družbenih procesov? ob 8.00. Rečica ob Savinji Pohod na Kuglo ob 8.30. Zadružni dom Solčava Predavanje Promet, poti in infrastruktura v alpskem okolju v oblikovanju trajnostne mobilnosti ob 11.00. Mozirski gaj Sobota, 25. september 11. tekmovanje za najtežjo bučo in jesenska razstava buč in cvetja ob 12.00. Solčava 11. Festival ovčje volne Bicka ob 15.00. Solčava Promenadni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline ob 1700. Solčava Premiera filma Volnena moda skozi čas in jopice Bicka Ponedeljek, 27 september ob 15.00. Zadružni dom Solčava Študentska predstavitev izsledkov Etnološkega tabora treh dolin Torek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 28. september Dopoldanska čajanka Sreda, ob 16.00. Ljubno ob Savinji Otvoritev prenovljenega Zadružnega doma Ljubno z novo knjižnico in muzejskimi zbirkami 29. september ter Kulturnega doma in Kongresnega centra KLS ob 1700. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 30. september Brezplačna svetovalnica za demenco OBVESTILO BRALCEM Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov ob covidu-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Pujske od 25 do 80 kg prodam; gsm 041/445-315. Ugodno prodam pohištvo - odlično ohranjen regal za dnevno sobo, Mozirje; gsm 070/287-907 Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Telica rj/lim, 8,5 mes. breja, ekološka reja, prodam; gsm 041/441-702. Prodam jedilni krompir; gsm 031/886-035. Prodam bikca rj/cha, starega 10 tednov; tel. 03/5845-197 Ugodno prodam gumi voz, 16 col; gsm 041/783-502. Prodam bikca pasme čb/ls, starega 10 dni; gsm 041/519-507. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam pujske od 30 do 40 kg; gsm 051/825-988. Prodam česen, čebulo, korenje (rumeno, rdeče); gsm 051/825-988. ŽIVALI - KUPIM VOZILA - PRODAM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Prodam volkswagen golf plus 1.9 tdi, l. 2008, 210.000 km; gsm 031/887-571. DRUGO - PRODAM NEPREMIČNINE - ODDAM Prodam 1 ha silažne koruze - Ljubno; gsm 041/783-548. Stanovanje v okolici Mozirja oddam osebi ali dvema; gsm 051/230-764. Naročniki SN imajo 15% POPUST pri objavah zahval. 26 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Oglasi C Osrednja knjižnica Mozirje Na podlagi 17, člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list R5, št. 87/01) in B- i lena Odloka o ustanovitvi javne as zavoda Knjižnica Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2021J ter 54. i I siiii Poslovnika Sveta Osrednje knjižnice Mozirje Svet Osrednje knjižnice Mozirje objavlja razpis za imenovanje direktorja knjižnice (m/ž). Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki: • Ima najmanj univerzitetno izobrazbo, specializacijo oziroma magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi ali magistrsko izobrazbo (2. bolonjska stopnja) družboslovne, humanistične, umetnostne ali izobraževalne smeri; • ima opravljen izpit iz bibliotekarske stroke, v skladu z zakonom, ki ureja knjižničarstvo, oziroma ga je dolžan opraviti v roku enega leta od nastopa mandata; ■ ima najmanj pet let delovnih izkušenj, ki se presojajo v skladu s 1točko 6, člena Zakona o javnih uslužbencih /ZJU/ (Uradni list RS, št. 63/07 -uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami); ■ ima znanje uradnega jezika, v skladu z Uredbo o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Uradni list RS, št, 22/08). Mandat direktorja traja pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati/-ke pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osrednje knjižnice Mozirje, Hribernlkova ulica 1,3330 Mozirje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. O izboru bodo kandidati/ ke pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. Svet Osrednje knjižnice Mozirje Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 27 Supermarket Mozirje, Orožnova ulka 1, 3330 Mozirje moziqe@trgovinejager.wm, teh n i ka. mozi rj e{2 trgovi ne j a g e r, com, te k sttLmo rf rje gtrgovl nef age r-com Delovni čas: P0N-5CB; 7;00-20:QDH M i D: ZAPRTO r 1AGER 11 m/S ooot l/M ■ m.. j. VfČJE ceneje 299?9 Jj^ss d-{-o. trvonn;[■( u¡-[j 19. JJ£{) So^'w SSiiini I Vtljj^nd jktifp: ZZ,9,-!S.?.!i il di c(p.ed<;> ijlsj, PflALNI PJiMEK ARIEL Colflr SVINJSKO PLEČE itiitreii» KAVA NESCAFE tlassfc iootj JANZEVEC P^dqonsk® gciricp 1L TAKOJ CENEJ C irMOM/i]™ TAKOJ CENEJE ■ * t :t »i: PRENOSNI RAČUNALNIK LEHOVO14W PRALNI STROJI E5 LA WF60830M ZBIftA LN i K PE P ELA MINICEN dV AMO Mm*, MH: iG9, SSft «MUL, im« k m. S pros«* ngč s» W HEPM, ff^n, IdL vflliiril In Elp ratanj: In.pFrlB lU/OMJOBi; hAOOTlK, ---- girjnctJj: 1 lata _ il ff___ LESNI GBIKm mttoi" mrtikllH, sesrrc IssJ, hikev. nust, [jMranc-v JiilHU Itfflv ■6% pomj na pnltta (90 Ikaht)