Črna kronika Podravje • Nasilje v družini - pereč problem naše regije
O Stran 32
Podjetništvo Podravje • Iz varjenja piva v garaži do vse bolj priljubljenih mikropivovarn
O Strani 6 in 7
M
x \
>U •■
o ,•'
H.'
> a: V
U ¡¡J
o""	•	T •
s i o tajerski
Ptuj, torek, 14. avgusta 2018
Letnik LXXI • št. 63 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
Danes priloga
CfiMMAlfoto
Aktualno
Ptuj •
Obnova tržnice: bo, ko bo, če bo
O Strani 2 in 3
V središču Kidričevo •
Ravnateljica predlogu občine nasprotuje iz nevoščljivosti?
O Strani 8 in 9
Aktualno Ptuj • Razveljavljen razpis za gradnjo urgentnega centra
O Stran 2
Podravje Starše • Krajani Brunšvika nočejo nove ceste
O Stran 4
v
Šport Nogomet •
Priložnosti je bilo več kot dovolj ...
O Stran 17
Nogomet • Z odliko tudi čez drugo oviro
O Stran 18
Ptuj • Korošcev mlin: nekoč ponos, danes razpadajoča sramota
Kako na spomenik državnega pomena dobiš večmilijonsko hipoteko
Stavbe, v katerih je tudi mlin, so bile nekoč ponos mesta, danes pa so v sramotneil^ZPadajočem stanju. Na SeVeSnemdelUCeStf je ostal le še kup ruševin, tudi nasproti stojm^jmfi^	So pa na te
PPmmmmj™ evrov vredne hipoteke. GreZajdm^^	štirim bankam, ki so ^
straneh 2 in 3.
V središču •
SIJ napoveduje prodajo ptujskega prehrambnega velikana
o Strani 2 in 3
Kronika •
Deset let od uničujočega
neurja s točo
o Strani 8 in 9
49
m*
W
V
It^arodno Xabavne li lasbe
Ptuj 2018
r» i o	t o ort
h*®«
f
U&TtU tffl&MA PHU
K3 SAVA
Vstopnice po ceni 10 C že v prodaji:
Radio-Tednik Ptuj in Terme Ptuj.
mr
31. avgusta 2018 ob 19.30
TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU
2 Štajerski
Aktualno
torek • 14. avgusta 2018
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ
Leto I. — Stev. 4
Ptuj, 26. avgusta 1948
Cena din 2.-
Ptuj • Koroščev mlin: nekoč ponos, danes razpadajoča sramota
Kako na spomenik državnega pomena dobiš
Kako pomembno vlogo je nekoč imel mlin ob Studenčnici na Ptuju, priča dejstvo, da so po njem poimenovali celo cesto. Stavbe, v katerih je nem delu ceste je ostal le še kup ruševin, tudi nasproti stoječi objekt ni v najboljšem stanju. So pa na te podrtije vpisane več milijonov evrov
Mlin ob Studenčnici na Ptuju je družina Korošec kupila leta 1917. Nekaj let kasneje so prijavili obrt mlinarstva in oljarstva ter zraven mlina leta 1925 postavili še lesen prizidek. V tem delu so pridelovali bučno olje, a ker je postal premajhen, so nasproti obstoječe stavbe (na desni strani ceste v smeri proti golf igrišču) postavili novo in večje poslopje za oljarno. Kot pravi Ivan Korošec, eden izmed lastnikov, ki imajo te nepremičnine še danes v lasti, je bil v času druge svetovne vojne mlin v celoti obnovljen. Vojna je na njihovo dejavnost močno vplivala, leta 1947 je takratna oblast v celoti zasegla vse premoženje ter Marka in Uršulo Korošec obsodila na kazen dveh let zapora. S tem se je za tri desetletja prekinilo oljarstvo v družini, a so to obrt ponovno zagnali in jo Ivan Korošec s svojo družino v Zamušanih izvaja še danes.
Hipoteke in izvršbe
Nepremičnine na Ptuju, v katerih je tudi mlin, so dočakale temno
usodo. Do druge polovice 90. let je tam delovalo podjetje Intes. Z denacionalizacijo je družina Korošec svoje premoženje dobila vrnjeno, a so se trije od štirih dedičev odločili za prodajo svojih deležev. Ivan Korošec svojega deleža ni prodal in ima še vedno okrog 30-odstotni lastniški delež. Kot izhaja iz zemljiške knjige, pa so se zraven njega med letoma 2007 in 2009 kot lastniki vpisali še: Žito, prehrambena industrija (kot večinski lastnik, v deležu 27/64), Branko Lovrenčič, Peter Vesenjak, Branko Joha in Radovan Korošec.
A čeprav gre za razpadajoče stavbe, je na nepremičninah vpisana vrsta hipotek in izvršb. Tako rekoč vse od prodaje so se na nepremičnine začele vpisovati hipoteke - prva že januarja 2008 in tako vse do zadnje, vpisane lansko leto. Skupna vrednost vseh hipotek presega dva milijona evrov. Kako je možno, da so bile tako visoke terjatve zavarovane s temi nepremičninami, je najbrž vprašanje za kar štiri banke, ki so odobrile kredite.
Čeprav nam je eden izmed solastnikov, ki ne želi biti imenovan, dejal, da so imeli s temi nepremičninami dobre namene in da jih je ustavila finančna kriza, je jasno, da sedanji lastniki za to, da bi se to območje uredilo, do danes niso naredili prav nič. Nepremičnine naj bi kupili z namenom, da tam uredijo turistične kapacitete in lokal.
Kaj pa občina,
■ v	«v I •• I
država, inšpekcijske službe?
Ne le sramoto, tudi nevarnost trenutno pomenijo stavbe na obeh straneh ceste na območju nekdanjega mlina.
Na ptujski občini pravijo, da so že leta 2011 prejeli pobudo četrtne skupnosti Breg-Turnišče glede ureditve stanja teh objektov, a so, kot trdijo, ker sami nimajo pristojnosti, to predali v reševanje gradbenemu inšpektorju. „Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor
Foto: DK
Rušitev objekta na severni strani ceste je inšpekcijska služba naložila že leta 2014, a kup ruševin je tam še danes.
Ptuj • Razpis nejasen, neusklajen in nepopoln?
Razveljavljen razpis za gradnjo urgentnega centra
Zaradi»nejasnosti, neusklajenosti in notranje nepopolnosti razpisne dokumentacije« je idrijsko podjetje Kolektor Koling vložilo zahtevek za revizijo javnega naročila gradnje urgentnega centra na Ptuju in dobave medicinske opreme.
Zaradi tega je bil postopek najprej ustavljen, zdaj pa je tudi dokončno razveljavljen. Že v kratkem naj bi objavili nov razpis, a se že pojavljajo špekulacije, da bi to lahko pomenilo, da se bo projekt gradnje ptujskega urgentnega centra morda ponovno ustavil.
»Revizijski zahtevek na objavljeno javno naročilo ,Izvedba GOI del ter dobava in montaža medicinske opreme za Urgentni center SB Ptuj' je bil vložen pred potekom roka za oddajo ponudb na razpisno dokumentacijo. Vložilo ga je podjetje Kolektor Koling iz Idrije. Razlogi so: nejasnost, neusklajenost in notranja nepopolnost razpisne dokumentacije.
Za nadaljnje aktivnosti za realizacijo projekta izgradnje urgentnega centra se bomo dogovorili s strokovnimi službami ministrstva za zdravje, katerih sodelavci pa so zaradi dopustov še odsotni,« je pojasnila Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Javno naročilo je bilo objavljeno 21. junija letos, rok za oddajo ponudb pa se je - po odločitvi o podaljšanju - iztekel 26. julija. A na dan odpiranja ponudb je postalo jasno, da se bo postopek zaradi zahtevka za revizijo zavlekel. Revizija je bila opravljena v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, nov razpis pa naj bi bil objavljen v najkrajšem možnem času.
Da obstaja velika možnost, da se
bo projekt znašel pod lupo revizije, je bilo bolj ali manj jasno že po sami objavi. Precej stvari je bilo v razpisni dokumentaciji na pobudo potencialnih prijaviteljev sicer spremenjenih, pogoje so v enem mesecu popravljali kar 11 krat. A očitno še vedno ne dovolj, da bi vse dovolj jasno in popolno predstavili.
Vrednost projekta je 3,4 milijona evrov, v tem znesku so, kot pravi direktorica, zagotovljena tudi sredstva za izbiro izvajalca za izvedbo arheoloških izkopavanj. Tudi ta razpis poteka. Špekulacije, ki so se pojavile, da denarja za arheološka izkopavanja ni in da bo to še en v vrsti problemov, je Užmahova zavrnila.
Dženana Kmetec
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
www.tednik.si
¡Stajerskitednik Stajerskitednik
RADIOPTUJ
89,8-98,2 » 104,3 www.radio-ptuj.si
Ptuj • Obnova tržnice: bo, ko bo, če bo
Do pridobitve evropskih
Dobrega pol leta po objavi razpisa za izbiro izvajalca del na pet milijonov Slomškove ulice, je župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar minuli
Župan Senčar je bil ob podpisu pogodbe zadovoljen. Dejal je, da s tem projektom nadaljujejo obnovo ptujskih trgov, ki se je pričela na Mestnem trgu. „Na tem primeru se je izkazalo, da ko obnovimo parter, tisti del mesta zaživi. Prepričan sem, da bo enako tudi s tržnico. Postopek od idejne rešitve do izbire izvajalca je
trajal dve leti. S projektom urejamo del mesta okrog tržnice. Pridobili bomo lep in urejen tržni prostor, novost bo prodajalna domačih izdelkov, o kateri na Ptuju že dolgo govorimo, pa doslej ni zaživela. V njej bomo zaposlili sodelavce Javnih služb, prodajne artikle bodo dobavljali zainteresirani ponudniki. Verja-
JS z ugodnejšo ponudbo, vendar so se morali obrisati pod nosom
Javne službe (JS) Ptuj so v prvi fazi razpisa ponudile najnižjo ceno (4,5 milijona evrov). Ker takrat ni bil izbran nobeden izmed ponudnikov, je sledila faza s pogajanji. Podjetji JS Ptuj in KP Ptuj sta se z vodstvom MO Ptuj pogovarjali o in-house (neposrednem notranjem) naročilu. Ponudbe na drugo fazo postopka s pogajanji nista predložili, saj se nista strinjali s predpisanim rokom izvedbe; taje sedem mesecev in je po njunem mnenju, tudi zaradi vmesnega zimskega obdobja, prekratek za kakovostno izvedbo projekta.
Župan MO Ptuj Miran Senčar in direktor ob podpisu 4,8 milijona evrov vredne po-območja ob njej
torek • 14. avgusta 2018
Aktualno
z
jijsi* SZDL jtujsdtitč >tera;a — UDravn iíj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W -
Si. 34 — Letnik VIII.
Štajrnki	3
LTlet
tednik
Ptuj. 26. avgusta 1955
U«?)ujt jreo n i >atx>r
— Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor»1«* ««kanu* — Cen* dia 10 — — l/tn» naročnina 500 din oo«-i>tna	din

Na pedroč u občine Ptuj bo
večmilijonsko hipoteko
tudi mlin, ki so nekoč bile ponos mesta, so danes v sramotnem, razpadajočem stanju. Na sever-težke hipoteke. Gre za državni spomenik ali spomenik štirim bankam, ki so odobravale kredite?
V stavbi ob Studenčnici je tudi mlin, ki je nekoč bil ponos Koroščevih.
(IRSOP) je objekte na območju nekdanjega 'Koroščevega mlina' v Ptuju že obravnavala kot nevarne gradnje, saj so locirani ob javni lokalni cesti. V letu 2014 je bila odrejena odstranitev dotrajanega gospodarskega objekta na pare. št. 971, k.o. Ptuj, ki je bil lociran na severni strani lokalne ceste, zaradi nevarnosti, da se ob porušitvi prevrne na cesto. Objekt so inšpekcijski zavezanci porušili, kot je bilo odrejeno. V letu 2017 smo obravnavali objekt nekdanjega mlina in stanovanjske hiše, ki sta locirana na pare. št. 1934, k.o. Ptuj, na južni strani lokalne ceste. Ker sta nevarna objekta toliko odmaknjena od roba ceste, da ju je bilo mogoče ograditi in fizično ločiti od ceste, je gradbena inšpekcija naložila ograditev teh dveh objektov, kar je bilo tudi izvršeno. Zaradi izvršitve inšpekcijskih odločb sta bila oba postopka ustavljena. Glede na navedbe, da so objekti še naprej nevzdrževani in propadajo, bo IRSOP preveril stanje na kraju samem in ponovno preveril pogoje za inšpekcijsko ukrepanje v skladu s
svojimi pristojnostmi," so v zvezi z omenjeno problematiko pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Na podlagi inšpekcijske odločbe je objekt na severni oz. desni strani ceste, v smeri proti golf igrišču, bil porušen, ker je pomenil nevarnost, a je tam vse do danes, torej od leta 2014, ostal kup ruševin. S tem se je postopek glede nevarne gradnje ustavil. Čeprav na občini pravijo, da nimajo pristojnosti, saj da gre za zasebno lastnino, na inšpektoratu poudarjajo, da je področje takšnih zanemarjenih in nevarnih objektov mogoče urediti z občinskimi predpisi. Komunalna inšpekcija SOU Spodnje Podravje naj bi pred dvema letoma prav tako vzela območje mlina pod drobnogled, a do danes niso dosegli, da bi odstranili vsaj ruševine ob cesti, ki kazijo podobo tega sicer turistično pomembnega predela mesta.
Odlok o javnem redu in miru v MO Ptuj med drugim določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb,
1. oktobra bo občmski
Žito: problem razpršeno lastništvo in hipoteke solastnikov
Kot so pojasnili v podjetju Žito, niso večinski lastnik omenjenega zemljišča, temveč razpolagajo z 42% lastniškim deležem zemljišča s pripadajočimi objekti. »Največji izziv pri urejanju zadev, povezanih z zemljiščem (razvoju, prenovi ali prodaji), je v razpršenem lastništvu, kije obenem obremenjeno s hipotekami solastnikov. Žito je v preteklosti zemljišče pridobilo s pripojitvijo družbe Intes in ga torej ni kupilo z namenom investiranja,« so še odgovorili.
dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. Občina bi sicer v skladu z zakonom o graditvi lahko sprejela tudi odlok o določitvi nevzdrževanih objektov in zavezala lastnike, da izvedejo vzdrževalna dela. Seveda, če bi za to obstajal interes.
Kadar gre za zapuščen objekt ob občinski cesti in drugih javnih površinah in obstaja nevarnost, da se zruši na cesto oziroma javno površino, pa je za to pristojna tudi republiška gradbena inšpekcija, tam pa se, kot pravijo, s tem ukvarjajo.
Stvari naj rešuje država, ki je objekt vzela ...
V objektu ob Studenčnici je tudi zgodovinski mlin, eden najpomembnejših v mestu, zgodovinski. Gre za
kulturni spomenik državnega pomena (razglašen leta 2003). Vsa zemljišča na Mlinski cesti 11 in 12 skupaj merijo skoraj 3000 m2.
Kot pravi Ivan Korošec, ki je tudi čustveno močno navezan na to dogajanje, saj je ta mlin postavljal njegov pradedek, je odgovornost za današnje stanje na državi. „Država je našim prednikom to vzela in obrt tam uničila. Če si solastnik, si nemočen. Prav bi bilo, da te stvari država tudi uredi, ne da se ukvarjajo z nepomembnimi rečmi. Elita, ki je nepremičnine vzela naši družini, je še vedno na oblasti. Zato je vse enako, nič se ne spremeni. K sreči smo se preselili in imamo oljarno v drugem kraju. Danes se teh nepremičnin ne da ne prodati ne oddati v najem. Morda pa so tudi hipoteke in izvršbe na teh nepremičninah z namenom," še sklene Korošec, ki je med tistimi lastniki, ki na te nepremičnine nimajo vpisanih nikakršnih plomb.
Dženana Kmetec
Foto: DK
sredstev še dolga pot
evrov vrednem projektu obnove ptujske tržnice ter dela Miklošičeve in teden z ljubljanskim podjetjem KPL sklenil pogodbo za izvedbo del.
mem, da bo to novi magnet na tržnici, in menim, da bo na tržnico veliko ljudi prihajalo zaradi te prodajalne. Z obnovo prostora bomo pridobili lep in urejen urbani prostor, na katerem se bodo srečevali domačini in tudi turisti. Vzporedno s Slomškovo ulico bo teatralno stopnišče, površina
ploščadi bo ravna, gladka. Uredili bomo izposojevalnico koles, postajališče mestnega avtobusa, prostor za zapeljivca, gostinski lokal, javne sanitarije, skladišča za prireditveno in tržnično opremo ter razgledno teraso. Pridobili bomo bistveno večji prireditveni prostor z odrom, primer-
Foto: Črtomir Goznik
»Nisem iluzionist,
a vem,
kdo bo izbran«
Foto: Črtomir Goznik
ljubljanskega podjetja KPL Radenko Čubic godbe za obnovo ptujske mestne tržnice in
Izvajalec gradnje: Makro 5 gradnje Nadzornik: Štraf gradnje, Drago Štrafela
Igor Majnik,januar 2018 Resda ni iluzionist, imel pa je prav!
nimi stoli, instalacije za sejemske hišice, za Odprto kuhinjo in podobne prireditve, montažno streho in drsališče. Živahnost prostora se bo prav gotovo povečala, to bo prineslo več prometa v lokalih. Prepričan sem, da se bo vrednost nepremičnin okrog obnovljenega trga povečala. Ukinili bomo več kot sto parkirnih mest, a zasebni investitor bo pri blagovnici zgradil parkirno hišo. Ta ne bo služila samo obiskovalcem mesta, temveč tudi stanovalcem starega mestnega jedra. V prihodnosti bi želeli avtomobile iz Lackove in Zelenikove ulice umakniti, stanovalci in drugi bodo imeli možnost parkirati v parkirni hiši. V okviru projekta bomo zamenjali dotrajano komunalno infrastrukturo. Zavedamo se, da bo v času gradnje v mestu prihajalo do motenj, a upamo, da bo neprijetnih situacij čim manj, reševali pa jih bomo sproti in individualno," je ob podpisu gradbene pogodbe v četrtek povedal prvi mož Ptuja Miran Senčar.
„Bila je taktika in smo zmagali"
Radenko Čubic, direktor podjetja KPL, ki bo v partnerstvu z družbo Makro 5 iz Kopra izvajalo projekt, se je mestni občini in županu zahvalil za zaupanje. Povedal je, da so več podobnih projektov obnove trgov in ulic izvedli v Ljubljani. Dela na tržnici se bodo predvidoma pričela v začetku septembra in končala v 210
dneh. Težav pri izvajanju projekta ne pričakuje. Na vprašanje, na katerih segmentih so znižali ceno, da so s ponudbo z dobrih pet milijonov evrov izpred štirih mesecev prišli na ceno 4,8 milijona evrov, je Čubic odgovoril: „4,8 milijona evrov je cena, za katero lahko izvedemo projekt. Oblikovanje
cen je interna stvar komerciale v podjetju. Za to ceno lahko delo izvedemo kakovostno in v določenem roku." In zakaj že na začetku niso predložili ponudbe s takšno ceno? „To je bila taktika. Mislimo, da smo zmagali. Danes je dan, ki to dokazuje."
Mojca Zemljarič
Denarja ni,
pogodba z izvajalcem je
Župan Senčar je ob podpisu pogodbe dejal, da se bo večina investicije financirala v prihodnjem letu, tako da bo projekt stvar prihodnjega mestnega sveta in prihodnjega proračuna: „Tudi mi smo nasledili investicije nekdanjega vodstva občine, denimo gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, parkirišče na Zadružnem trgu, dominikanski samostan. Naštete naložbe smo končali, zato bo treba končati tudi projekt obnove tržnice." Čeprav je pogodba z izvajalcem del že podpisana, je finančna konstrukcija projekta še vedno precej nejasna. MO Ptuj naj bi za projekt pridobila 85-odstotno sofinanciranje s sredstvi proračunov EU in RS, a zagotovila za to še nima, je priznal župan in dodal, da če bo denar, bodo uredili montažno streho; če denarja ne bo, je pa ne bodo... Če bo denar, bodo vlivali bele betone; če ga ne bo, jih ne bodo... Kasneje seje župan v izjavi sicer popravil: „Seveda bodo beli betoni." Tako streha kot beli betoni so navedeni v popisu del, kije bil osnova za sestavo ponudbenega predračuna. Na osnovi tega so potem izbrali izvajalca, s katerim se sklene pogodba. Kako bi sedaj razumeli verodostojnost ponudbe in pogodbe, če se ne ve, katera dela se bodo sploh izvedla?! Ker gre za evropski denar, bi morali biti postopki na najvišji točki kredibilnosti. Žal sedaj za seboj puščajo dolgo in temno senco dvoma. Neformalno smo tudi izvedeli, da naj bi se vrednost projekta še dodatno povišala na 5,2 milijona evrov s sprva načrtovanih 2,5 v sprejetem DIIP-u.
4 Štajerski
Podravje
torek • 14. avgusta 2018
Trnovska vas • Energetska sanacija podružnične šole Trnovska vas
Oktobra bo šola imela novo preobleko
Prejšnji mesec so začeli energetsko sanirati podružnično šolo Trnovska vas, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Destrnik. Dela bodo končana oktobra, pozanimali smo se, kaj vse bodo obsegala.
Na trnovski šoli, vrtcu in telovadnici (torej na celotnem objektu) bodo prenovili fasado in ji dodali 12 centimetrov toplotne izolacije. Vgradili bodo nova zunanja senčila. Kompletno bodo prenovili primarni vir toplote; saj bodo vgradili toplotne črpalke geosonda/voda za ogrevanje in sanitarno toplo vodo. Na radiatorjih, kjer ni termostatskih glav in ventilov, jih bodo montirali. Popravili bodo prezračevanje, prenovili notranjo razsvetljavo in obstoječe sijalke zamenjali z novimi LED lučmi.
Strojna dela opravlja ptujsko podjetje Plistor (to bo kasneje tudi vzdrževalec strojnega dela objekta), postopek o izbiri izvajalca gradbenih in električnih del pa še poteku (izvajal-
Tudi v Cirkovcah, Poljčanah in pri Sveti Trojici
Energetska sanacija podružnične šole Trnovska vas se sofinancira v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in prednostne naložbe spodbujanja energetske učinkovitosti v javni infrastrukturi. Na Občini Trnovska vas so povedali, da pri omenjenem projektu poleg njih sodelujejo še druge občine: Občina Kidričevo bo tako obnovila OŠ Cirkovce, Občina Poljčane OŠ Kajetana Koviča Poljčane in Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah svojo osnovno šolo, vrtec in poslovno stavbo.
Foto: arhiv Občine Trnovska vas
Podružnično osnovno šolo v Trnovski vas je v preteklem šolskem letu obiskovalo 85 učencev, pa vrtec 53 otrok; podobno število jih pričakujejo tudi v prenovljenem objektu.
ca bo izbral koncesionar, to je Petrol). Vrednost investicije znaša 353.364 evrov, od tega bo delež občine znašal okoli 40.000 evrov, so povedali na Občini Trnovska vas: »Javno-zasebno partnerstvo se bo izvajalo na podlagi koncesijske pogodbe s koncesionar-jem Petrol, koncesijska pogodba je sklenjena za obdobje 15 let.«
Trnovsko šolo, vrtec in telovadnico so zgradili leta 2005. »Takrat se je objekt gradil glede na možnosti in razpoložljiva finančna sredstva.
V času gradnje našega objekta še ni bilo toliko poudarka na energetski učinkovitosti objektov,« so razložili na občini. Dodali so, da so doslej že izvedli razna vzdrževalna dela: »Npr.
lakiranje parketa, ureditev nove učilnice. V letu 2008 je divjalo neurje s točo, ki je močno poškodovala kritino objekta in fasado. Na objektu so se takrat izvedla krovska dela z menjavo
poškodovane opeke, prav tako je bila prenovljena celotna fasada z barvanjem.«
Kljub temu je le desetletje zatem potrebna energetska prenova stavbe, so dejali na občini: »S celovito energetsko prenovo javnih objektov bo občina sledila smernicam evropske in slovenske zakonodaje na področju energetske učinkovitosti javnih stavb. V našem primeru je energetska prenova objekta potrebna predvsem zaradi menjave energenta v kurilnici, dodatne izolacije fasade in zamenjave sijalk v objektu. Do sedaj se je grelo na plin, zdaj bomo vgradili toplotno črpalko.«
Na račun energetske sanacije na občini računajo na prihranke pri energiji, toploti, upravljanju in vzdrževanju objekta ter stroških zavarovanja: »Pomembno za občino je, da bodo mesečni stroški nižji od stroškov brez izvedbe energetske prenove. Občina bo od navedene naložbe imela mesečno nižje stroške za enake standarde temperature v prostorih, prezračevanje in osvetlitve.«
Eva Milošič
Starše • Denar za ureditev ceste je zagotovljen
Država bi urejala cesto skozi Brunšvik, krajani imajo svoje želje
V volilnem letu marsikje zasledimo delovne zapore na cestni infrastrukturi, a projekti ne potekajo le na lokalnih, temveč tudi na državnih cestah. Tako občina Starše z direkcijo za ceste načrtuje ureditev državne ceste z gradnjo krožišča skozi Brunšvik, a zapletlo seje pri pridobivanju zemljišč.
Občina in Direkcija RS za ceste sta podpisali sofinancerski sporazum v vrednosti 2,36 milijona evrov, delež občine v investiciji je okrog. 634.300 evrov. Za pridobitev potrebnih zemljišč so že lani na občini pripravili predpogodbe, večino so jih prejeli tudi podpisane. Letos je potekala parcelacija, a je do sredine julija ni podpisalo 14 občanov.
Sredstva naj bi bila v državnem proračunu zagotovljena, a še pred
začetkom del je treba pridobiti vsa zemljišča in ravno to je kamen spotike. Medtem ko si mnogi prebivalci Podravja prizadevajo za ureditev kolesarski poti in pločnikov ob regionalnih cestah, to ne velja za Brunšvik. Krajane namreč moti, kot je bilo slišati na julijskem zboru občanov, širina ceste s predvidenima kolesarskima potema in pločnikoma na obeh straneh vozišča, ki naj bi znašala devet metrov, ob tem se bojijo tudi pove-
čanja prometa, predvsem tovornega, in hitrosti. A kot je dejal župan Bojan Kirbiš, gre za državno cesto, kjer se je treba držati državnih predpisov, ureditev cestnih povezav pa pomeni razvoj vasi in seveda tudi občine. Na zboru občanov so prisotni sicer sklenili, da se strinjajo z nadaljevanjem projekta, a dejstvo je, da bo šele po odkupu vseh zemljišč možno pričeti gradbena dela.
MV
Foto: Mojca Vtič
Krajani Brunšvika nasprotujejo pločnikom in kolesarskim potem na obeh straneh državne ceste, saj se bojijo povečanega prometa in hitrosti.
Slovenija, Podravje • Do avgusta letos 37 odpoklicev živil
Kljub nadzoru živil na policah izdelki nevarni za ljudi
Odpoklic piškotov zaradi visoke vsebnosti akrilamida, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok, pa odpoklic zamrznjene zelenjave, ker bi lahko vsebovala bakterijo, ki je še posebej nevarna za nosečnice, sta le dva primera odpoklicev hrane v letošnjem juliju. Kdo torej preverja, kaj je naprodaj na trgovskih policah?
S tem vprašanjem smo se obrnili na upravo za varno hrano, ki objavlja obvestila o odpoklicih in ki tudi sama v skladu z uradnim inšpekcijskim nadzorom preverja kakovost živil. Odgovorili so, da so nosilci živilske dejavnosti, torej podjetja sama, odgovorni, da dajejo v promet varna živila. V ta namen imajo vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki vključuje analizo tveganja in temelji na načelih HACCP (to je mednarodna metoda zagotavljanja varne prehrane). »V tem sistemu so predvidena tudi vzorčenja in analize živil. Običajno pa ni vzorčeno vsako živilo ali vsaka serija živila, ki jo proizvajalec izdela in da na trg, saj je teh lahko zelo veliko,« priznavajo na upravi za varno hrano.
Ob tem nadzore opravlja tudi uprava za varno hrano, saj preverja, kako učinkovit je lastni sistem podjetij za zagotavljanje varne hrane, in ugotavlja skladnost z živilsko zakonodajo ter preverja tudi skladnost označevanja, ki je v nekaterih primerih neposredno povezano z varnostjo (npr. alergeni). Kot ugotavljajo na upravi, v večini primerov živilska podjetja že sama v okviru notranjih kontrol zaznajo nepravilnosti in v primeru nevarnih živil izvedejo vse potrebno, da ta ne pridejo do potrošnika. »Kadar pa ugotovijo, ko je nevarno živilo že na trgu, so dolžni izvajati umik in odpoklic ter o tem obvestiti upravo za varno hrano in javnost,« so sporočili. V lanskem letu je bilo teh odpoklicev 44, še leto prej 43, letos do avgusta pa že kar 37, največ julija (12), ko je podjetje samo ugotovilo možnost prisotnosti
bakterije (ki lahko povzroči listerijo) v 17 vrstah zelenjave, proizvedene v madžarskem velikanu Greenyard; na prodaj je bila tudi na slovenskih trgovskih policah. A v Sloveniji smo večino zamrznjene zelenjave, za katero je bil odrejen odpoklic, že pojedli.
Neevropske izdelke pregledajo že na meji
Na kmetijskem ministrstvu so še povedali, da se nadzor nad živili, ki prihajajo iz tretjih držav (torej niso članice EU), opravi na meji oziroma na vstopnih točkah. Pred vstopom preverijo vsa živila, le da je intenzivnost teh pregledov različna, odvisna od stopnje tveganja, ki ga živilo predstavlja. Tveganje je namreč določeno
glede na vrsto živila, glede na državo izvora, pri nekaterih živilih tudi glede na proizvajalca ali uvoznika. S tem načinom nadzora se doseže, da tvegana živila odkrijejo pred vstopom na evropski trg in se prepreči njihov vnos. Zaradi tega se v notranjosti držav evropske unije pri uvoženih živilih odkrije manj neskladnosti kot pri živilih, proizvedenih in predelanih na ozemlju Evropske unije. Za hrano oziroma živila na evropskem trgu pa velja prost pretok - to pomeni, da ni posebnega nadzora na mejah med državami članicami. So pa članice vključene v evropski sistem hitrega obveščanja, kar pomeni izmenjavo informacij in opozoril glede (nemarnosti izdelkov.
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija je bila ena od 23 držav, ki so s trgovskih polic umaknile zamrznjeno zelenjavo iz obrata na Madžarskem, ker bi lahko vsebovala nevarno bakterijo listerijo.
torek • 14. avgusta 2018
Podjetništvo
Štajerski	5
Ozelenili bodo dodatnih 800 metrov brežine
420 hektarjev veliko Ptujsko jezero je do četrtine polno sedimentov, ali kot so pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), je četrtina celotnega volumna jezera zaprodena. Zatrdili so, da sedimenti zaenkrat ne vplivajo na energetski potencial, saj je zaprodenega 0,2 odstotka energetsko koristnega volumna.
Ptuj, Markovci • Letos bodo z dna jezera odstranili 40.000 m3 sedimenta
Predstavlja pa zaprodenost drugo težavo - ustvarja ugodne razmere za rast trstičja, to pa pomeni potencialno izgubo vodnega energetskega potenciala za proizvodnjo električne energije. Ker je območje jezera pod zaščito Nature 2000, je odstranjevanje trstičja oteženo. Reševanja zaprodenosti za ohranjanje energetskega potenciala akumulacijskih jezer so se v DEM po uspešno izvedenem pilotnem projektu oblaganja brežin med Puhovim mostom in Ranco lotili sistematično. Konec leta 2016 so z velenjskim podjetjem RGP, ki tako kot DEM sodi pod okrilje Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), za odstranjevanje sedimentov z dna jezera sklenili petletno pogodbo v vrednosti pet milijonov evrov. „Pogodbena vrednost je bila ocenjena za celotno obdobje. Za vsako koledarsko leto se sklene aneks, s katerim se natančneje opredeli vrsta del, količina in vrednost za tekoče leto. Letos načrtujemo s se-dimenti iz jezera oblagati brežine na desni strani jezera v dolžini 800 me-
Foto: Črtomir Goznik
DEM. so pogodbo za odstranjevanje sedimenta z dna jezera in odlaganje na brežine konec leta 2016 podpisale z velenjskim podjetjem RGP. Za obdobje petih let je vrednost pogodbe pet milijonov evrov.
trov in širini do 10 metrov. Delo smo pričeli 15. aprila (skladno z dovoljenjem za poseg v naravo) in bo trajalo
do 15. novembra. Predvidevamo, da bo v tem času odstranjenih približno 40.000 kubičnih metrov sedimen-
Ptuj • Javne službe lani ustvarile dobrih 300 tisočakov dobička
Največ denarja prinesejo smeti
Javne službe (JS) Ptuj so lani ustvarile dobrih 300.000 evrov čistega dobička in ga računovodsko „odložili" v rezerve, predlanski dobiček v višini 417.000 evrov pa so namenili za povečanje osnovnega kapitala družbe. Konec leta 2017 so zaposlovali 133 sodelavcev.
tov," so pojasnili v DEM in dodali, da so na obeh straneh jezera doslej obložili za okrog 1,6 kilometra brežin: „Na levi strani jezera se je izvedla revitalizacija v dolžini 730 metrov, širina variira od sedem do deset metrov. Na desni strani je izvedeno (brez del, ki se trenutno izvajajo) približno 910 metrov širine do deset metrov. Vsa območja, ki smo jih do sedaj revitali-zirali, smo sonaravno uredili, kar pomeni, da smo posejali travo, ostalo se zaraste samo. Glede na obisk lokalnih prebivalcev na omenjeno območje smo lahko upravičeno zadovoljni. Vsa
območja so tudi pohodna, na njih se lahko poseda. Sta pa hoja in vožnja po kroni nasipa trenutno uradno še vedno prepovedani."
Sedimenta dokončno ni mogoče odstraniti
Na DEM pravijo, da je odstranjevanje sedimentov z dna akumulacijskih jezer proces, ki se nikoli ne konča: „Reka Drava je že zaradi svoje alpske narave prodonosna. Ima precej pritokov, ki posebej ob obilnejših padavi-
Maribor, Podravje • V München zadnjič 20. avgusta
Letališče brez edine redne linije
Mariborsko letališče kljub ambicioznim načrtom kitajskih lastnikov od prihodnjega tedna ostaja brez edine redne linije, ki je štajersko prestolnico povezovala z nemškim Münchnom.
Poslovanje podjetja, ki v mestni občini (MO) Ptuj skrbi za vrsto komunalnih in infrastrukturnih dejavnosti, primarno sloni na storitvah ravnanja s komunalnimi odpadki in energetiki - proizvodnja in prodaja toplotne energije ter sistem daljinskega ogrevanja. Po besedah direktorja Alena Hodnika jih pri obeh navedenih dejavnostih v prihodnostih čaka infrastrukturna posodobitev z nadgradnjo naprav in opreme. V načrtu sta posodobitev CERO Gajke in gradnja kotlovnice na lesno biomaso. Sami bi proizvajali tudi lesne sekance za svojo uporabo in prodajo na trgu. Tehnične rešitve že imajo izrisane, pripravljene so tudi idejne zasnove. Če bo podjetje uspelo pridobiti dovoljenja in zagotoviti finančne vire, bi obe investiciji lahko prešli v operativno izvedbo. Obe naložbi bodo
najverjetneje financirali sami. V podjetju načrtujejo tudi selitev nekaterih dejavnosti na novo lokacijo. Za ta namen so šli v nakup zemljišč ob Ro-gozniški cesti.
Blizu deset milijonov evrov prihodkov
JS Ptuj so lani prigospodarile 9,8 milijona evrov prihodkov, od tega slabo polovico iz dejavnosti ravnanja z odpadki. 2,3 milijona evrov so znašali prihodki iz ravnanja s komunalnimi odpadki, dodaten milijon in pol evrov pa prihodki iz tržne dejavnosti ravnanja z odpadki. Podjetje skrbi za urejanje in čiščenje javnih površin. Iz tega naslova so lanski prihodki znašali 735.000 evrov, dejavnost pa financira MO Ptuj. Tudi za vzdrževanje
kategoriziranih občinskih javnih cest, teh je 216 kilometrov, sredstva namenja lastnica podjetja MO Ptuj - lani 724.000 evrov. Pogrebna in pokopališka dejavnost sta prinesli 345.000 evrov prihodkov, od tega najemnine za grobove 142.000, storitve (pogrebi) 135.000 in prodaja blaga (krste, cvetje, sveče ... ) 63.000 evrov. JS Ptuj s toplotno energijo oskrbujejo 2.066 uporabnikov, od tega 2.064 stanovanj v večstanovanjskih blokih in dve individualni stanovanjski hiši. Skupna ogrevana površina je 111.500 m2, prihodki podjetja iz te dejavnosti pa znašajo 1,5 milijona evrov. S pobiranjem parkirnine na parkiriščih in območju modre cone so zbrali 311.000 evrov. Največ so je pobrali na parkomatih v modri coni, skupaj blizu 160.000 evrov. Med parkirišči je največ prihodka prineslo tisto na Potrčevi cesti za avtobusno postajo (79.500 evrov). Podjetje se ukvarja tudi z vzdrževanjem in popravilom instalacij za gretje. Lani jim je iz tega vira kapnilo 368.000 evrov. Kar lep znesek v blagajno podjetja prinese tudi cvetličarna ob novem rogozni-škem pokopališču (167.000 evrov). 1,2 milijona evrov so prigospodarili z raznovrstnimi dejavnostmi na trgu; gre za različna vzdrževanja, prevoze, prodajo oglasnega prostora, storitve elektro instalacij ter oddajanje javnih površin za prireditve in sejme.
Podjetje JS Ptuj je lani najelo dve posojili: 320.000 evrov za gradnjo žarnega zidu na novem rogozniškem pokopališču in 200.000 evrov za nakup zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov na Rogozniški cesti. Oba kredita so najeli pri Addiko banki.
Mojca Zemljarič
Kot so potrdili v družbi VLM Airlines, so se zaradi premajhnega zanimanja odločili za ukinitev te povezave, ki je delovala od februarja. Odgovorni v letalskem prevozniku števila potnikov v zadnjih mesecih ne razkrivajo, so pa v VLM Airlines še dodali, da povezava med bavarsko prestolnico in Antwerpnom, ki je bila doslej drugi del omenjene linije, ostaja. Kot je razvidno s spletne strani
letalskega prevoznika, je mogoče vozovnice za let proti Munchnu kupiti le še za 17. avgust, od tam pa bo zadnji 50-sedežni Fokker v Maribor priletel 20. avgusta.
Glede morebitnih novih načrtov letalskega prevoznika na mariborskem ali morda celo na ljubljanskem letališču je tiskovni predstavnik VLM Airlines Yves Panneels dejal, da preučujejo nove možnosti, a da za zdaj
nah s seboj nosijo precej sedimentov. Na celotnem toku Drave je vzpostavljena veriga 21 hidroelektrarn, kar pomeni enako število večjih ali manjših akumulacijskih jezer. V vsakem se zaradi znižanja hitrosti vode usede del suspendiranih delcev. Koliko jih je, je odvisno od konfiguracije posameznega akumulacijskega jezera. Kopičenje sedimentov v akumulacijskih jezerih je globalni problem in ni vezan samo na akumulacijska jezera reke Drave. Rešuje se bolj ali manj uspešno na različne načine. Pri nas sedimente, ki jih izvlečemo iz vodnega telesa, odlagamo na obrežja, na Ptujskem jezeru smo z njimi zgradili umetne otoke. Ko s sedimenti obložimo asfaltno breži-no, se ta ozeleni in daje jezeru narav-nejši videz."
V vodstvu DEM so še pojasnili, da je Drava v sedanjem času, predvsem po zaprtju Rudnika Mežica, bistveno bolj čista, kot je bila v preteklosti. „Sedimenti, ki jih odstranjujemo, niso zdravju škodljivi oziroma nevarni. Na podlagi trenutne zakonodaje in pravilnikov materiala ni dovoljeno odstranjevati iz vodnega telesa, zato ga odlagamo na brežine za njihovo revitalizacijo. V prihodnosti bo treba poiskati tudi druge načine za njihovo odstranjevanja, saj revitalizacije bre-žin ne bo možno izvajati v nedogled. Nanos sedimentov je proces, ki ga ne moremo zaustaviti in se bo vedno dogajal v bazenih (akumulacijskih jezerih) rek."
Mojca Zemljarič
niso sprejeli še nobene konkretne odločitve.
Upravljavci mariborskega letališča medtem še vedno snujejo načrte za razvoj, do katerega pa naj bi po zadnjih zamislih prišlo šele po podaljšanju letališke steze. Nedavno so napovedali predstavitev načrtov, a so jo zaradi odsotnosti investitorja v zadnjem trenutku odpovedali.
(sta)
Foto: Črtomir Goznik
Dobička iz poslovanja minulih dveh let niso razdelili za dividende, temveč ostaja v podjetju za krepitev vrednosti kapitala in v rezervah.
6 Štajerski
Podeželje in kmetijstvo
torek • 14. avgusta 2018
Slovenija, Podravje • Prvič v zadnjih 10 letih več piva uvozili kot izvozili
Iz varjenja piva v garaži do vse bolj
V petek so ljubitelji hmeljarskega napitka po vsem svetu spomnili na svetovni dan piva. Četudi je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami
Od leta 2007 je vsak prvi petek v avgustu po vsem svetu namenjen pivu. Ta dan je posvečen ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic. Več tisoč let stara pijača je priljubljena tudi pri nas. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada (ti so na voljo za leto 2015) porabi prebiva-
lec Slovenije na leto povprečno 26 litrov piva. Kot ugotavljajo, se poraba piva pri nas v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjala.
Sicer pa pivovarstvo pomembno prispeva k uspehu slovenskega gospodarstva, saj na trgu uspešno deluje že skoraj 60 pivovarjev: »V Sloveniji je v letu 2017 delovalo 57
Več tisoč delovnih mest na račun piva
O tem, kako pomembno je pivovarstvo v slovenskem gospodarstvu, pričajo tudi naslednji podatki: V Sloveniji je v tej panogi neposredno zaposlenih okoli 1000 ljudi, vendar pa dejavnost ustvarja še okoli 7.000 posrednih delovnih mest; še posebej v prodaji, turizmu, dobavni verigi in širše. »Največ delovnih mest, okoli 5.000, po podatkih iz leta 2012, je ustvarjenih v turizmu, sledijo kmetijska dejavnost, v marketingu, v medijih, v embalažni industriji, transportu, skladiščenju in dodatni podpori,« je med drugim razvidno s spletne strani Združenja slovenskih pivovarn, ki po nekaterih podatkih predstavlja pridelovalce več kot 99 odstotkov vsega slovenskega piva. Kot še pišejo, slovenski pivovarji sicer skupaj proizvedejo nekaj manj kot dva milijona hektolitrov piva, od tega okoli 1,5 milijona hektolitra popijemo doma. Okoli 40 odstotkov piva se proda v gostinskih lokalih, hotelih in restavracijah, preostanek v trgovini.
Še nekaj statistike o priljubljeni pijači iz hmelja, ki najbolj prija ravno v poletnih mesecih. Tako ne preseneča, daje v tem času trgovanje s pivom tudi najživahnejše. V letu 2017 smo namreč v juniju, juliju in avgustu izvozili 41 % celotnega letnega izvoza piva (od tega največ v avgustu), uvozili pa 35 % celotnega letnega uvoza te pijače.
Sicer pa smo v lanskem letu prvič v zadnjih desetih letih več piva uvozili, kot smo ga izvozili, kaže statistika. Tako smo izvozili za 28,5 milijona evrov, uvozili pa za 29,5 milijona evrov; največ v Hrvaško (28 %), Italijo (28 %) ter Bosno in Hercegovino (21 %), uvozili pa iz Avstrije (39 %), Hrvaške (17 %) in Italije (10 %).
Za pol litra svetlega piva smo v gostinskih lokalih lani odšteli povprečno 2,78 evra. »Cena piva v trgovinah se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala. Povprečna cena za liter piva (v steklenicah po 0,5 ali 0,66 litra) je bila malo manj kot 2 evra,« še ugotavljajo na državnem statističnem uradu.
podjetij, katerih glavna dejavnost je bila proizvodnja piva. Njihovo število se je zelo povečevalo po letu 2010; takrat jih je bilo le 13.«
Zgodba mladega
•	• • M	V V
pivovarja iz Središča ob Dravi
Enega izmed teh smo obiskali tudi mi. In nismo morali iti daleč.
V naselju Grabe v občini Središče ob Dravi nas je v domači pivovarni Skoliber pričakal pivoljubec Matej Skoliber, kakopak z vrčkom hladnega domačega piva Skolibeer (mimogrede, ste opazili, da ime piva, ki ga vari, izvira iz njegovega priimka, ki mu je dodal še en e in tako je nastal Skolibeer). Mladi pivovar je ljubiteljem piva svoj zvarek, tipa ležak (kar pomeni, da gre za pivo spodnjega vrenja, ki fer-
Matej Skoliber v svoji pivovarni
Slovenija • Družinski dvodnevni izlet v gore ni ravno poceni
Družino z dvema otrokoma bi izlet stal slabih 200 evrov
Za primer smo vzeli eno izmed koč prve kategorije. To imajo med drugim vse planinske postojanke na območju Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp ali Snežnika, do katerih je najmanj uro hoda iz najbližjega izhodišča, kije dostopno pojavni cesti.
Družina se na pot v vročih avgustovskih dneh odpravi navsezgodaj zjutraj. Da nekaj prihranijo, za izhodišče izberejo kraj, kjer jim ne bo treba dodatno plačevati dveh dni parkiranja. Sledi večurna hoja do planinske postojanke. Ob prihodu so moči pri koncu, prazen pa je tudi želodec. Oče in mati izbereta golaž, medtem ko se otroka odločita za preverjeno rešitev, makaronovo meso. Brez dodatne pijače ob kosilu je račun na koncu 32 evrov.
Za popoldansko malico in večerjo družina porabi večino hrane, ki so jo prinesli iz doline. Edini dodatni strošek prvega dne, brez spanja, je 7,2 evra za večerni čaj, ki četverico pogreje v hladnem hribovskem avgustovskem večeru.
Ker je hrane v nahrbtniku že zmanjkalo, nimajo druge izbire kot zajtrk, ki si-
S članarino ceneje
Članarina za Planinsko zvezo med drugim omogoča koriščenje od 30 do 50 % popusta pri nočitvah v planinskih postojankah v Sloveniji in popust v več kot 1100 kočah partnerskih planinskih organizacij v Alpah in Pirenejih. Če bi si družina pred izletom uredila članstvo v enem izmed planinskih društev, bi se stroški izleta na račun 30-odstotnega popusta na spanje znižali za 30 evrov, a ker bi pri tem odšteli 51,2 evra za včlanitev celotne družine, bi bil končni znesek izleta celo malce višji. Če pogledamo le z vidika finančne ugodnosti, to pride v poštev le, če v enem letu večkrat prespijo v planinskih kočah. Družini, kiji finančno ne znese več kot en letni obisk za konec tedna, članarina tako ne prinaša ugodnosti.
cer že normalno grajenega posameznika zelo težko nasiti za večurni povratek v dolino. Oče se odloči za jajca s šunko, mati vzame le ocvrta jajca, oba pijeta
Po zadnjih podatkih PZS slovenske gore obišče 1,7 milijona planincev na leto.
še kavo, medtem ko eden izmed otrok poje kruh z maslom in marmelado, drugi pa kruh s pašteto. Iz denarnice izgine dodatnih 16 evrov.
Sledi plačilo spanja v sobi in turistične takse; končni znesek na računu znaša 116 evrov. V slabih 24 urah, ki jih družina preživi ob koči, plača tudi 22 evrov za vodo. To bodo potrebovali tudi za povratek. Ena plastenka z litrom in pol stane 4,4 evra.
Ob prihodu domov oče in mati preračunata, da je dvodnevni izlet skupaj z gorivom, ki so ga porabili za pot od prestolnice do izhodišča, družinski proračun olajšal za skupno 195 evrov. V ta znesek niso všteti hrana in nekaj pribolj-škov za otroke, ki jih je družina pritovo-rila do planinske koče.
M.K.
Slovenija, Podravje • Mikotoksini - strupeni za živali in ljudi
Odgovornost je na pridelovalcih
Letos je bila marsikatera prikolica pšenice zavrnjena zaradi prevelike vsebnosti zlato zrnje vsebovalo onesnaževala, ki so lahko škodljiva ne le živalim, temveč tudi
Tisti, ki so letos čakali z žetvijo pšenice (tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer), se soočajo s težavami odkupa. »Pšenico, ki je s parametri ustrezala razredu A, imajo zgolj kmetje, ki so zgodaj želi, proti koncu je bila pšenica primerna le še za krmo, pa še to pod določenimi pogoji,« je priznal vodja svetovalne službe na ptujskem izpostavi kmetij-sko-gozdarskega zavoda. Na zlatem zrnju se je namreč razvila plesen, s tem pa mikotoksini, ki imajo lahko za posledico (če so vsebnosti prekoračene) težka obolenja, slabšo plodnost, slabšo absorpcijo hranil pri živalih ...
»To ne pomeni, da je treba pšenico zavreči, treba jo je mešati z drugimi hranili, tako da se delež mikotoksinov v skupnem obroku zmanjša na mejo, ki je sprejemljiva. Je pa to zagotovo dodaten udarec za kmete, ki se letos že tako soočajo z do 30 % skromnejšo letino v primerjavi z lansko, ki jo je ok-lestila suša,« je povedal.
Brodnjak:
Mlinarji naj opravijo
analize
Če ima uživanje hrane z mikotoksi-ni negativen vpliv na živali, ima tudi na ljudi. Zato Brodnjak posebej opozarja mlinarje in tiste, ki doma pride-
lujejo moko, da naj opravijo analize. Mikotoksini, nekateri v večjih, drugi v manjših odmerkih, so namreč toksični za večino notranjih organov, kot so pljuča, reproduktivni organi, jetra, ledvice in osrednji živčni sistem. »Zato lahko z uživanjem plesnivih živil kot tudi živalskih proizvodov zaužijemo mikotoksine, ki zaradi svoje strupenosti lahko povzročajo različne zdravstvene težave, na primer prebavne motnje, dihalne težave, glavobol, spremembe v imunskem sistemu, nekateri so celo rakotvorni (npr. aflatoksini, ki so lahko prisotni v suhem sadju in oreščkih) in druge težave,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
A na drugi strani mirijo, da so v realnosti takšni primeri malo verjetni, ker jemo raznoliko hrano in ker imamo v Evropski uniji in tako tudi v Sloveniji dober sistem zagotavljanja varne hrane. »Razen tega vsak ozaveščen posameznik ve, kakšna je kvalitetna hrana, da mora biti sveža in ne plesniva in tako tudi na videz zdrava.«
40 % vzorcev
vsebovalo
mikotoksine
Mikotoksini so naravni onesnaževalci hrane in jih pred uživanjem hra-
' - r . ¡&m

r V*1
■ 'VoV 1
m mm
Mikotoksini v pšenici so lahko vzrok
torek • 14. avgusta 2018
Podeželje in kmetijstvo
Štajerski	7
priljubljenih mikropivovarn
Evropske unije majhna, ima bogato in močno pivovarsko industrijo z dolgoletno tradicijo in je pomemben igralec tudi pri pridelavi hmelja.
mentira pri nižjih temperaturah), prvič ponudil 2010. Začetki so bili zelo skromni; vse se je začelo v domači shrambi oz. kurilnici. »Že v času študija na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so me navdušili nad tem, da bi varil pivo. Prvič smo zvarili pivo kot študenti za zaključni žur. Nato smo pred osmimi leti skupaj s kolegi pri meni doma zvarili prvi sodček. In tako se je začelo. Piva je prav vsakič zmanjkalo, zato smo vse več varili,« pravi lastnik ljubiteljske pivovarne Matej, ki se je iz enologa prelevil v pivo-varja.
Skromna oprema kmalu ni več zadostovala, zato je ob pomoči staršev in prijatelja z veliko zagnanostjo domače prostore opremil za proizvodnjo piva ter zagnal svojo mikropivovarno.
Ko pivo pijejo kar iz skodelic, ker zmanjka kozarcev
Odzivi pivoljubcev so nadvse pozitivni. Podjetni Matej iz leta v leto proda več piva, pravzaprav
komajda sledi vsem naročilom. Na leto zvari od 7.000 do 8.000 litrov te pijače, po večini ga proda v sodčkih. Če bi ga zvaril več, bi ga brez težav tudi prodal. A njegov cilj ni količina, temveč kakovost. In ravno kakovosti z veliko zagnanostjo daje največ poudarka.
Vse pivo proda v domačem okolju, kar mu je še posebej v veselje. Njegovo pivo je tako občasno na voljo tudi v domačih lokalih, kjer ga prav vsakič kaj hitro zmanjka. »Slišal sem, da so v enem izmed lokalov pivo pili kar iz skodelic, ker jim je zmanjkalo kozarcev,« še pristavi z nasmeškom na obrazu.
Matej je sicer redno zaposlen v pivovarni Bevog v sosednji Avstriji, ki je med slovenskimi ljubitelji piva sprožila pravo revolucijo. Kot pravi, o samostojni poti za zdaj še ne razmišlja, saj je to njegova sanjska služba, kjer si nabira znanje in izkušnje in jih prenaša tudi na svoj hmeljev napitek. Pivo doma vari za čisto veselje. Po nekaj po-žirkih te priljubljene pijače pa nam zagnani pivovar še razkrije, da si nekoč vendarle želi lično urejeno lastno pivnico, kjer bi točil svoje pivo.
Monika Levanič
Foto: splet
Slovenija med državami EU po pridelavi hmelja na tretjem mestu
Naša dežela na sončni strani Alp je kljub majhnosti izjemno pomemben pridelovalec osnovne pivovarske sestavine - hmelja. Kot kažejo podatki statističnega urada, smo v lanskem letu na skoraj 1.600 hektarjih površine pridelali 2.160 ton hmelja, kar je bilo za 13 % manj kot v letu pred tem. Večji pridelovalki hmelja med državami članicami EU sta le še Nemčija in Češka. Sicer pa veliko več hmelja izvozimo kot uvozimo: »Lani smo ga izvozili za več kot 22 milijonov evrov, uvozili pa smo ga za 1,3 milijona evrov. Približno polovico smo ga izvozili v Nemčijo, izvažamo pa ga tudi v bolj eksotične države (na Sejšele, v Kitajsko, Vietnam, na Japonsko, v Brazilijo, Argentino, Indijo in drugam).«
Foto: ML
in kupcih
mikotoksinov, ki jih tvorijo plesni. Kaj to pomeni? Da je ljudem.
Foto: Mojca Vtič
zdravstvenim težavam ljudi in živali.
ne ne moremo popolnoma odstraniti. V okviru slovenskega uradnega nadzora, ki ga je izvajal nacionalni inštitut s partnerji v letih 2008-2012, so odkrili, da je 40 % vzorcev žit in žitnih izdelkov vsebovalo enega ali več mikotoksinov, pri 2,4 % je bila presežena najvišja dovoljena vsebnost. Zaradi relativno visokega deleža pozitivnih vzorcev, neskladnosti, povprečnih koncentracij pozitivnih vzorcev in velike porabe pšenice in pšeničnih izdelkov ter zaradi relativno visokih koncentracij mikotoksinov v pozitivnih vzorcih koruznih izdelkov so ocenili, da pšenični in koruzni izdelki izmed vseh žit in žitnih izdelkov največ prispevajo k izpostavljenosti slovenskega prebivalstva mikotoksinom. Na drugi strani pa so ugotovili, da rezultati ne odstopajo od podobnih rezultatov iz drugih članic EU in ne povzročajo večjih skrbi za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti mikotoksinom preko žit in žitnih izdelkov, izhaja iz končnega poročila raziskave.
Mikotoksinom se torej zaradi načina pridelovanja žit in klimatskih sprememb ne da izogniti, zato je njihova vsebnost v živilih in krmi omejena s predpisi in jih v posameznih državah nadzorujejo v okviru uradnega nadzora, tudi v Sloveniji.
Mojca Vtič
Podravje • Prve trgatve že okrog 15. avgusta
Količinsko zmeren, a kakovostno odličen letnik
Nevarnosti peronospore in oidija so mimo, jagode se že mehčajo, pa tudi klopotci naznanjajo, daje trgatev letnika 2018 že tik pred vrati. »Količine grozdja bodo zmerne, še posebej zaradi toče, kije še pred cvetenjem prizadela trto, kakovostno pa kaže na odličen letnik,« je povedal Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo.
Kljub snegu še v marcu je nato topel april poskrbel, da je trta intenzivno ra-stla. »Tako ocenjujemo, da se bo letos grozdje trgalo hitreje kot lani, še posebej, če se bo nadaljevalo vroče poletje. Pričakujemo, da bodo zgodnje sorte, kot sta rizvanec in muškat otonel, in grozdje za penino vinogradniki pobrali že med 15. in 25. avgustom. Srednje do pozne sorte, kot so rumeni muškat, sovinjon, pinoti in nato laški rizling, pa bodo zrele v prvi dekadi septembra,« je ocenil Rebernišek. Vinogradnike ob tem opozarja, naj pozorno bdijo nad zrelostjo grozdja, saj da mnogi trgajo
prepozno. »Posledično imamo visoke stopnje alkohola in težka vina. Če pa bo september deževen, lahko ob prezrelosti grozdja pride do razpada jagodne kožice in to lahko pomeni izgubo svežine vina,« je dodal. Ose letos ne povzročajo večjih težav v vinogradih, ob poslabšanju vremena pa lahko težavo povzroča gniloba jagod - botri-tis. »Morda je sedaj še smiselna zaščita s kontaktnimi pripravki pri kasnejših sortah, vendar je treba paziti na karen-co, ima pa lahko škropljenje z bakrom negativen učinek na aromatične sorte.« Zdravo grozdje je seveda osnova
dobrega vinskega letnika, pomembna naloga vinogradnikov pa je tudi priprava na trgatev. »Pomembno je, da vinogradniki poskrbijo za higieno, da torej očistijo in pripravijo posodo, da se odločijo, kakšna vina želijo v kleti, in da grozdje poberejo, ko je hladno, če nimajo hladilne tehnike Ob tem letos kletarjem, tudi manjšim, svetujemo razsluzevanje. Letos so namreč vinogradniki zaradi bolezni opravili vsaj dve škropljenji več kot navadno, kar pomeni, da bodo ostanki fitofarma-cevtskih sredstev večji. Tako naj vinogradniki stisnejo grozdje in po 24 urah
opravijo pretok. Če to naredijo, potem morajo nujno dodati kvasovke. Izberejo naj tiste, s katerimi imajo največ dobrih izkušenj, pomembno pa je, da pripravek pravilno pripravimo in da se vretje nemudoma začne.«
Presežkov vina
Foto: Mojca Vtič
Zdravo grozdje je osnova dobrega vinskega letnika, pomembna naloga vinogradnikov pa je tudi priprava na trgatev, ki bo letos prej kot lani.
Sicer pa takšnega povpraševanja avstrijskih vinogradnikov po grozdju, kot je bilo lani, ni pričakovati, na drugi strani pa ni zaznati presežkov vina na trgu. »Tako bo grozdje pristalo v slovenskih kleteh, vsi uspešni vinogradniki pa se že veselijo novega letnika, saj večjih zalog vina ni. Ob tem tudi letos priporočam suha vin, saj bodo kisline verjetno nižje z višjim pH, le tako bodo vina harmonična,« opaža Rebernišek. Glede odkupnih cen, ki se gibljejo od 55 centov navzgor, smo še vedno pod proizvodnimi stroški za kilogram, saj naj bi ti znašali okrog evra. Vino je še vedno podcenjeno. Delno smo si za tako stanje krivi tudi sami, čeprav je že zaznati trend rasti. »Če primerjamo Primorsko in Štajersko, lahko vidimo, da Primorci kar 30-40 % vina prodajo v buteljčni liniji, ki ima višjo dodano vrednosti, pri nas pa po naši oceni le do 10 %. Zato vedno spodbujam, da so lokalne skupnosti in tudi vsi drugi pozorni na kakovostna vina, ki jih v našem okolju premoremo.«
Mojca Vtič
8 Štajerski
V središču
torek • 14. avgusta 2018
Sveti Tomaž • Čakajoč na koncesijo
Z medgeneracijskim centrom tudi lekarna
Odprtje lekarne pri Svetem Tomažu je pogojeno z gradnjo medgeneraajskega centra, ta pa s pridobitvijo koncesije, za katero si prizadeva Center starejših občanov Ormož.
Tudi v občini Sveti Tomaž si želijo lekarno. Občani namreč morajo po zdravila v nekaj kilometrov oddaljen Ormož. Župan Mirko Cvetko je pojasnil, da je lekarniška dejavnost v njihovi občini pogojena z gradnjo medgeneracijskega centra, ta pa, kot smo že poročali, s pridobitvijo koncesije za dodatnih 28 postelj Centra za starejše občane (CSO) Ormož. »Ko bo omenjeni objekt zgrajen oziroma bomo imeli zeleno luč za pričetek gradnje, bomo začeli razmišljati o tem, da se pri nas vzpostavi lekarna. Prostorsko in finančno je že urejeno, na kak način in kje bi ta delovala. Čakamo samo na ljubi sklep glede koncesije, da začnemo gradnjo, to pa naj bi se zgodilo v naslednjih dneh,« pravi župan.
Kot je še dejal, razmišljajo v smeri, da bi lekarno umestili v sedanje prostore zdravnika, splošno zdravstveno ambulanto pa preselili v novozgrajene prostore, v načrtovani medgeneracijski center: »Tudi z vodstvom zavoda Lekarna Ormož je dogovorjeno in imajo rezervirana sredstva za ureditev lekarne v naši občini.«
Zdravnik petkrat tedensko
Z vzpostavitvijo medgeneracijskega centra pa bi pri Svetem Tomažu dobili zdravnika vse delovni dni v tednu; doslej je prisoten le dvakrat tedensko. »Z zdravstvenim domom smo dosegli dogovor, da bi z vzpostavitvijo centra za starejše občane pri nas deloval zdravnik vse delovne dni v tednu, od ponedeljka do petka, tri do štiri ure dnevno, odvisno od dogovora. V času delovanja ambulante bi bila odprta tudi lekarna. V nasprotnem primeru je nesmiselno,« še nadaljuje Cvetko.
Monika Levanic
Ptuj • SIJ napoveduje prodajo ptujskega prehrambnega velikana
So jeklarji samo parkirišče i
Slovenska industrijajekla (SIJ) je lani pridobila še dodaten sveženj delnic Perutnine Ptu ostati v prehrambni industriji. V poslovnem poročilu skupine za leto 2017 je namreč ob
Vodstvo SIJ smo zaprosili za pojasnilo o prodaji. Jo nameravajo izvesti še letos ali prihodnje leto? Z odgovorom so bili boj kot ne skopi: „Odprtih je več možnosti, končna odločitev še ni sprejeta. Vsekakor je cilj sprejete odločitve zagotoviti, da Skupina Perutnina Ptuj še naprej posluje stabilno in uspešno, kot je poslovala zadnji dve leti kot del Skupine SIJ."
Delničarji Perutnine so lani jeseni na izredni skupščini podali soglasje k izločitvi dejavnosti kmetijstvo iz družbe Perutnina Ptuj na prevzemno družbo PP Agro. „Sprememba bo omogočila optimizacijo poslovanja z boljšim izkoristkom sredstev in virov sredstev ter znižanjem stroškov, hkrati bo povečala preglednost poslovanja kmetijske dejavnosti," so navedli v SIJ, v Perutnini Ptuj pa dodali: „Iz lastnega deleža družba PP Agro nima glasovalnih pravic in ne more
www.tednik.si
IStajerskitednik .Stajerskitednik
biti udeležena v dobičku, kar pomeni, da ima ioo-odstotni upravljavski delež družbenik Perutnina Ptuj. Kmetijske površine imajo za Perutnino Ptuj večplasten pomen. Vso pridelano koruzo in druge žitarice uporabljamo za krmne mešanice in ustvarjanje izdelkov slovenskega porekla, medtem ko gre velik del koruze z drugih poj v izvoz. Enako pomemben vidik kmetijskih površin se nanaša na odgovorno ravnanje z okoljem. Skozi rejo broj-lerjev nastanejo obsežne količine perutninskega gnoja, ki ga Perutnina Ptuj uporablja na kmetijskih površinah po sistemu okojsko odgovornega krožnega gospodarstva."
Šest mio evrov za naložbe in skoraj sedem za nakup deležev
In kažejo podatki o poslovanju za lansko leto? „Perutnina Ptuj je danes nadpovprečno zdravo podjetje, za kar gre zasluga dobremu poslovanju in učinkom optimizacije poslovanja v zadnjih treh le-
tih. Lani je Skupina Perutnina Ptuj ustvarila 265 milijonov evrov prihodkov in dobrih 11 milijonov evrov čistega dobička. V skladu z zastavljeno strategijo krepimo internacionalizacijo poslovanja. Spodbudno je, da povečujemo izvoz na evropska tržišča, prodajamo v več kot 20 državah. Samo v Avstriji in Švici smo lani prodali za več kot 30 milijonov evrov. V zadnjih letih izvoz opazno raste, prodrli smo na trge držav Bližnjega vzhoda, v načrtu je prodor na ruski in ameriški trg. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu," so navedli v službi za odnose z javnostmi PP.
SIJ v poslovnem poročilu navaja, da so lani v Perutnini izvedli za dobrih šest milijonov evrov naložb. „Usmerjene so v razvoj novih izdelkov in povečanje zmogljivosti. Obnovili smo posamezne strojne sklope in naprave, nadomestili iztrošeno opremo in povečali učinkovitost obstoječe. Z naložbo v dve sodobni liniji za ražnjiče in nabodala smo Mesni industriji Ptuj zagotovili nove razvojne možnosti. Naložba je vredna 225.000 evrov. V obnovo in posodobitev treh maloprodajnih enot v Sloveniji smo
Perutnina Ptuj je lani na ravni skupine poslovali
Foto: ML
Spodnje Podravje • Deset let od uničujočega neurja s točo
V trgovinah je zmanjkalo folije, purpena, žebljev
Letos mineva deset let od katastrofalnega neurja, kije na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 2008 prizadelo območje Spodnjega Podre najmanj pričakovali, da bi se znalo razbesneti neurje takšnih razsežnosti, je narava silovito udarila.
Padala je kot breskev velika toča, švigali so bliski in strele, razbesnel se je orkanski veter, močno je deževalo. Toča je najbolj tolkla na Grajeni, v Mestnem vrhu in na Destrniku. Tam je sklestila dobesedno vse. Zelo prizadeta so bila tudi druga naselja na območju Ptuja, občin Hajdina in Kidričevo ter na območju Slovenskih goric in Haloz. Po podatkih republiške uprave za zaščito in reševanje je toča na območju mestne občine (MO) Ptuj poškodovala 2.000 stanovanjskih objektov, 1.200 gospodarskih poslopij in več kot 50 javnih objektov, med njimi šol in vrtcev. V občini Destrnik je bilo poškodovanih 950 stanovanjskih hiš in 3.500 gospodarskih poslopij. V občini Kidričevo je toča preluknjala strehe na 700 hišah in 500 gospodarskih poslopjih, na Hajdini na 600 hišah in 460 gospodarskih poslopjih. Več kot 500 hiš je bilo poškodovanih v občini Juršin-ci, blizu 400 pri Svetem Tomažu, več kot 300 v Dornavi in Trnovski vasi, pri Svetem Andražu 250, v Majšper-ku 200, v Vidmu 70 ... Na območju regije je toča preluknjala 6.400 streh na stanovanjskih objektih, 7.500 na gospodarskih poslopjih in 140 na javnih objektih. Neurje je poškodovalo 288 kilometrov cest.
Ledeni dež je neusmiljeno klestil tudi po vrtovih, njivah in trajnih na-
sadih. Pridelke na vrtovih in njivah je zravnalo z zemljo, vinsko trto in sadno drevje pa ogulilo do zadnjega lističa. Pogled na vinograde je bil apokaliptičen. Sredi poletja so se namesto z grozdjem obloženih trsov na žico opirale gole in od toče po-tolčene šibe. Ponekod so klonili celi vinogradi, s konstrukcijo vred. Na posevkih in v trajnih nasadih na območju ptujske in destrniške občine je nastala ioo-odstotna škoda, letina
je bila za mnoge izgubljena. Toča je udrihala po bučah, koruzi, vinski trti, jabolkih, hruškah, breskvah .
Prizadetim v neurju so neumorno pomagali gasilci. Na intervenciji so bili teden dni. Največ dela so imeli s pokrivanjem streh. Skupaj s štabom Civilne zaščite jih je bilo v šestih dneh na terenu 1.900, največ takoj v noči po neurju (820) in naslednji dan (440). Na naravno nesrečo se je nemudoma odzval državni vrh. Situ-
acijo na terenu sta si prišla ogledat takratni predsednik vlade Janez Janša in predsednik države Danilo Turk.
Liponik: „Bila je velika preizkušnja"
Obsežno večdnevno intervencijo pred desetimi leti je vodil takratni regijski gasilski poveljnik Janez Liponik. „Spomin na prve pozive re-
Foto: Črtomir Goznik
Prave posledice ujme so se pokazale naslednji dan, ko je zjutraj pokrajino obsijalo sonce. Prizadetim Ptujčanom in okoličanom so pomagali gasilci iz vse Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Teden dni trajajočo intervencijo je vodil takratni regijski gasilski poveljnik Janez Liponik.
gijskega centra za obveščanje in telefonske klice v temni noči, po kateri nismo vedeli, kaj bo prineslo jutro, je še kako živ. Po prvih informacijah smo se že zavedali, da je moralo neurje s točo močno pustošiti po naših krajih. Informacije o škodi in klici za pomoč so prihajali od vsepovsod. Tudi nepregledna množica ljudi pred ptujskim gasilskim domom, ki so pri prišli po pomoč, je potrjevala, da je neurje za seboj pustilo neopisljivo
V neurju 15. avgusta 2008 je bilo po podatkih rep poškodovanih 6.400 stanovanjskih objektov in 7.
torek • 14. avgusta 2018
V središču
Štajerski	9
la poti do „prave" prodaje?
j (PP), tako da obvladuje 90 odstotkov lastništva družbe. A dolgoročno SIJ nima namena javil namero o prodaji ptujskega živilskega giganta v letu 2018.

i
o
Foto: Črtomir Goznik
i z dobičkom v višini 11 milijonov evrov.
vložili 611.000 evrov. Za nakupom in obnovo silosov povečujemo skladiščne zmogljivosti za oskrbo s surovinami. 182.000 evrov smo vložili v nadgradnjo proizvodne linije v oddelku predelave organskih odpadkov v Mesni industriji Ptuj, 179.000 evrov je veljala naložba v tri pakirne stroje s tehtalnimi linijami. 611.000 evrov smo namenili za ureditev objektov v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. S posodobitvami ustvarjamo ustrezne pogoje za registracijo teh obratov za izvoz v Evropsko unijo. Profitni center Logistika smo posodobili s šestimi tovornimi vozili z nadgradnjami za prevoz piščancev, krmil, živih živali, mesa in izdelkov. Eno od vozil je namenjeno prevozu dan starih piščancev. V navedeni logistični del smo vložili 305.000 evrov. Z naložbo v vrednosti 816.000 evrov smo posodobili centralni informacijski sistem na Ptuju in tako povečali varnost delovanja primarnega podatkovnega centra." Poleg navedenega je SIJ v lanskem letu 6,9 milijona evrov namenil še za nakup poslovnega deleža v podjetju PP Energija in Perutnini Ptuj BH.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Novi direktor Ptujske kleti Tine Kek
Klet in gostinstvo še pod okriljem PP?
Glede na to, daje Perutnina Ptuj lani iz svoje lastniške strukture izločila podjetje PP Agro, nas je zanimalo, kako je z morebitnimi načrti o izločitvi ali prodaji hčerinskih podjetij Ptujska klet in PP gostinstvo. Za obe se namreč že od prihoda SIJ v lastništvo Perutnine glasno ugiba in namiguje, da naj bi ju prodali, saj da ne sodita k jedrni dejavnosti družbe, to je proizvodnja in predelava mesa. „(Dez)investicijskih namer do njihove morebitne uresničitve ne komentiramo," so na kratko odgovorili v PP. Ptujska klet ima sicer od nedavnega novega direktorja. To je Tine Kek, izvršni direktor maloprodaje PP in direktor Perutnininega hčerinskega podjetja Naša, ki se ukvarja s prodajo različnih prehrambenih produktov. Kek je bil pred leti izvršni direktor za maloprodajo pri trgovski verigi Tuš. Njegovi načrti z vodenjem Ptujske kleti so povezani s stabilizacijo in izboljšanjem poslovanja, krepitvijo odnosov s kooperanti in poslovnimi partnerji ter razvojem dejavnosti. Dosedanji direktor Ptujske kleti Vinko Mandl ostaja zaposlen v podjetju in vodi področje trženja. Dodajmo, daje Ptujska klet lanskoletno poslovanje končala z 214.000 evri izgube, celotna akumulirana izguba iz poslovanja minulih let pa znaša 1,9 milijona evrov.
• • •
ivja. Zvečer, ko so ljudje še
Foto: Črtomir Goznik
rnbliške uprave za zaščito in reševanje v regiji .500 gospodarskih poslopij.
škodo. V soboto, 16. avgusta, v zgodnjih jutranjih urah se je v gasilskem domu Ptuj oblikoval štab vodenja intervencije. Kot regijski gasilski poveljnik sem prevzel vodenje štaba. Glede na to, da nismo imeli do tedaj še nobenih izkušenj s podobno intervencijo, smo dokaj hitro sprejeli ponujeno pomoč Gasilske zveze Slovenije. Čeprav vremenske napovedi za naslednje dni niso napovedovale slabega vremena, smo se nemudoma lotili sanacije razkritih in poškodovanih streh. Na Ptuju v tistem trenutku ni bilo dovolj PVC-folije, da bi lahko zasilno pokrili poškodovane strehe. Tudi gasilci nismo bili kdove kako opremljeni za te vrste nesreče. Poleg tega se je to zgodilo v času počitnic in dopustov. Z dopusta sta se takoj vrnila takratni ptujski župan Štefan Čelan in najodgovornejši za sanacije tovrstnih nesreč na MO Ptuj Janez Merc. Z njunim dovoljenjem smo uspeli do popoldanskih ur na Ptuj pripeljati 25 ton PVC-folije. Na žagi na Ptuju smo se uspeli dogovoriti za večje količine lesa, v trgovini Merkur smo dobesedno pobrali vse žeblje in opremo, ki smo jo potrebovali za delo na strehah. Gasilci so se vsak dan zjutraj zbirali ob 6. uri pred gasilskim domom na Ptuju in delo zaključevali ob 18.00. Postajali so utrujeni, poškodovanih objektov in klicev na pomoč nikakor ni hotelo biti konec. Razglašena je bila naravna katastrofa, zato smo se lahko poslužili državnega načrta zaščite in reševanja za tovrstne nesreče. To je bila velika preizkušnja za vse nas -najprej z vidika vodenja intervencije in hkrati preizkušnja usposobljenosti ter odzivnosti naših prostovoljnih gasilcev. Okusili smo tudi, kako zahtevni so ljudje (občani), ko gre za njihove pravice," je spomin na dogodke izpred desetih let strnil Liponik.
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Več oddelkov, število zaposlenih na minimumu
Ravnateljica predlogu občine o številu zaposlenih nasprotuje iz nevoščljivosti?
Tudi v Cirkovcah bo v vrtec jeseni vstopilo več otrok kot minulo vrtčevsko leto. Sprejeli bodo vse, so brez obotavljanja odločili kidričevski svetniki, zapletlo pa seje pri odločanju o številu zaposlenih.
Zaradi povečanega vpisa bodo jeseni cirkovški vrtec oblikovali trije oddelki prvega in dva drugega starostnega obdobja. Povečanemu številu oddelkov so sledile tudi kadrovske spremembe. OŠ Cirkovce, v okviru katere deluje vrtec, je dala svoj predlog, a ga občinski odbor za družbene zadeve ni upošteval v celoti. Predsednik odbora Bogdan Potočnik je dejal, da je šola predlagala več prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojitelje hkrati, kot je potrebno. »Pri svojem predlogu smo upoštevali normative,« je dejal.
Svetnica in ravnateljica OŠ Cirkovce Ivana Korez je odvrnila, da se s predlogom odbora na more strinjati. »Sklep odbora je zakonit, ni pa sledil našim potrebam, da potrebujemo več sočasnosti. Sedaj je predvidena sočasnost tretje osebe v enakem obsegu kot lani, čeprav imamo letos dva jaslična oddelka. Ob tem moramo imeti en oddelek v šoli, ker v vrtcu ni dovolj prostora. To pa pomeni, da se bodo mlajši vrtčevski otroci družili s starejšimi, stranišča imamo skupaj, zato je potreba po sočasnosti večja, kot pa bi bila sicer, če bi bil oddelek v vrtcu.« Župan Anton Leskovar je odgovoril, da verjame izračunom odbora, ob tem pa ga je zbodlo, da ravnateljica zagovarja le
povečanje števila ur vzgojiteljic in pomočnice. »Tehnični kader, na primer kuharice, ne potrebuje okrepitev, treba pa se je boriti za vzgojiteljice? Ob tem lahko dodatek za povečan obseg dela prejme vzgojiteljica in učiteljica, kuharji in čistilke pa ne. Za njih se ni treba boriti, za pomočnice vzgojiteljice pa?« je vprašal.
Predlog občine do vrtca Cirkovce krivičen
Predsednik odbora Bogdan Potočnik je ob tem opozoril, da če bi spre-
jeli višjo sistematizacijo, bi to imelo vpliv na višjo ceno vrtčevskih storitev tako za starše kot občino. Župan pa je k temu dodal: »Ravnateljica se je strinjala s predlogom odbora, ta pobuda je prišla iz nevoščljivosti, ker smo v Kidričevem potrdili sistemizacijo, v Cirkovcah pa ne.« Korezova pa mu je odvrnila: »Odkrita bom: res je, da sem se strinjala s predlogom odbora, saj ne morem biti proti sklepu, ki je zakonit. Nato pa sem videla, kako je bila priznan en delavec na štiri oddelke v Kidričevem, nam pa na tri oddelke ne priznate niti polovico
Foto: Mojca Vtič
Število otrok v vrtcu Cirkovce se bo v jeseni povečalo za en oddelek.
dodatno osebe, temveč le 30 %. Ko primerjam predloga, nista pravična. Proti sklepu sem zgolj zato, ker se mi zdi do Cirkovc nepravičen.« Kaj to pomeni? Da bo v jutranjih urah od 5.30 do 7.00 otroke sprejemala zgolj ena delavka, pomočnice vzgojiteljice in vzgojiteljice iz drugega starostnega obdobja pa bodo morale pomagati tudi v jaslih. Svetniki so z osmimi glasovi za in sedmimi proti potrdili predlog odbora.
Pogoji za otroke v Cirkovcah niso idealni
Med debato o zaposlenih je Anton Frangež opozoril tudi na prostorsko stisko, ki kliče po novem vrtcu. »Učilnice so natrpane, ob tem so vrtčevski otroci nameščeni tudi v šoli. Začnimo graditi nov vrtec v Cirkovcah, ki bo primerno umeščen v prostor. Umestimo ga za dvorano.« Obstoječega namreč ni mogoče razširiti, saj sta nad vrtcem, ki je v etaži, računalniška učilnica in knjižnica, nad učilnico pa stanovanje v zasebni lasti. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Potočnik je priznal, da pogoji v vrtcu niso idealni, a da je najprej treba spremljati trend vpisa.
Mojca Vtič
r
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 14. avgusta 2018
Slovenija, Podravje • Nakup šolskih potrebščin na spletu
Kam po poceni šolske stvari
Počitnice se vztrajno bližajo koncu. Če se še niste, se boste kmalu morali podati na lov za zvezki, peresnicami, šolskimi nahrbtniki in torbami in drugimi pripomočki, kijih naši šolarji potrebujejo za nemoteno delo.
Navadno se porabi največ časa za iskanje ustrezne šolske torbe, saj imajo nadobudneži svoje predstave, ideje in želje. Za šolsko torbo Soy Luna boste na spletni strani ugodni-nakupi.si odšteli s popustom 42,08 evra, medtem ko vam torbo podobne velikosti z vzorcem Miki miške oziroma Minnie na spletni strani emka.si ponujajo z 20-odstotnim popustom za 49,52 evra. Preverili smo tudi ponudbo spletne strani ko-pija-nova.si, ki sodeluje z Evropskim skladom za regionalni razvoj. Tam boste šolsko torbo za prvo triletje, ki sodi v enak razred kot prvi dve torbi, z motivom Hello Kitty našli za 79,99 evra. Ponudbo smo preverili tudi pri
Za zvezke od 0,69 pa vse do 3 evrov
Pod drobnogled smo vzeli 52-listne zvezke., kijih krasijo različni motivi, v večini smo našli motive živali. Na spletni strani ugodninakupi.si vam ponujajo takšne zvezke za 1,10 evra, sicer pa boste v ponudbi našli tudi zvezke z manj stranmi, nekoliko tršimi in obstojnimi platnicami za 2,99 evra. Najcenejši zvezki z desetimi stranmi manj stanejo 0,59 evra. Na spletni strani emka.si vam ponujajo podobne zvezke z živalskimi motivi po ceni 0,69 evra, a vam ob nakupu izbranih motivov in zvezkov ponujajo tudi 20-odstotni popust. Na spletni strani kopija-nova.si pa boste za zvezke z različnimi živalskimi motivi odšteli 1,79 evra.
Foto: Dreamstime
najboljšem sosedu, torej v Mercator-ju. Tam boste za nahrbtnik znamke Target odšteli 14,99 evrov. Na voljo so vam različne barve in motivi.
Nujna oprema vsakega šolarja je zagotovo tudi peresnica. Za fante bo zagotovo pravilna izbira peresnica z motivom nogometnega društva Barcelona. Za takšno boste na spletni strani emka.si, brez barvic in drugih pisal, odšteli 12,90 evra. Enako boste na spletni strani ugodninakupi.si našli za 10,08 evra, medtem ko boste zanjo v Mercatorju plačali 7,99 evra.
Peresnice s tem motivom pa boste lahko kupili na spletni strani ugodninakupi.si za 14,90 evra.
Na voljo so vam tudi kompleti, ki so sestavljeni iz šolske torbe, peresnice, vrečke za copate in denarnice. Zanje boste odšteli od 129,99 do 159,96 evra, seveda odvisno od ponudnika, ki ga boste izbrali. Na že omenjenih spletnih straneh smo preverili tudi cene šolskih copatov. Te boste našli po ceni od 10,99 evra pa vse do 13,97 evra.
Z. F.
Sveti Jurij v Slov. goricah • Gasilci ob prihodu na kraj požara našli trupli
Antonija in Pepa nista dočakali novega jutra
Med domačini v naselju Srednji Gasteraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah seje konec minulega tedna razširila tragična novica. V požaru stanovanjske hiše na naslovu Srednji Gasteraj 9, kjer sta živeli sestri Perko, sta obe izgubili življenje.
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, je dejal, da so bili o požaru obveščeni v četrtek zjutraj ob 8.15, na kraj pa so takoj napotili policiste in gasilce, da so požar pogasili. »V stanovanjski hiši so našli mrtvi dve
ženski, stari 80 in 89 let. Na kraju sta bili tudi dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru in dežurna okrožna državna tožilka,« je pojasnil Šadl.
Dostop do stanovanjske hiše je ves čas preiskave preprečeval policijski
trak, pa tudi ljudje, ki so se gibali pred hišo, niso bili pripravljeni na dajanje izjav. Nekoliko se je razgovorila najbližja soseda Slavka Jager, ki je povedala, da sta v hiši živeli sestri Antonija in Pepa. »Pred leti je z njima živela še mlajša sestra, a je umrla, imele pa so
Prlekija • 50 let OOZ Ljutomer
Obrtnica 2018 je Milica Makoter
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer je v sklopu 62. praznika občine Ljutomer pripravila dan gospodarstva, zvečer pa na osrednjem ljutomerskem trgu še slavnostno prireditev ob 50-letnici delovanja OOZ, na kateri je razglasila tudi obrtnika leta 2018.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, udeležence pa so nagovorili še predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko. Letošnji častni naziv obrtnik leta 2018 je pripadel Milici Makoter iz podjetja Makoter, d. o. o., s Cvena pri Ljutomeru. Družinsko podjetje Makoter se ukvarja s pro-
izvodnjo polietilenske embalaže, namenjene za domači in tuji trg, predvsem zahodnoevropske države. Obrtno poslovanje se je pri Mako-terjevih pričelo leta 1981, kot družba z omejeno odgovornostjo pa se je firma registrirala leta 1996. V letu 2017 so ob 129 zaposlenih delavcih ustvarili prihodke od prodaje v višini 22,7 milijona evrov. Proizvodnja poteka na 3.700 m2 pokritih površinah, skladišče zavzema 2.470 kvadratov,
pisarniški prostori pa tristo. Osnovna prodajna programa sta polietilenska folija in polietilenske vrečke.
Na slovesni prireditvi ob polstole-tnem delovanju OOZ Ljutomer je OZS podelila posebna priznanja. Srebrni ključ so prejeli Cvetka Zupančič, Val-ter Dvanajščak, Robert Krajnc, Miran Filipič, Ivo Ozmec in Matjaž Ostre, zlati ključ Daniel Zelko, zlati pečat pa OOZ Ljutomer.
NŠ
Milica Makoter, obrtnica leta 2018 v Ljutomeru
še enega brata. V tej hiši so ves čas živele same in pridno skrbele za veliko kmetijo, zadnjih nekaj let pa sta bili sami. Nekoč sta imeli veliko živine, a zadnja leta več ne, saj je bila najstarejša že precej dementna. Bili pa sta prijazni, pogosto smo kramljali. Zadnjič
Na interuencijo zaradi požara v stanovanjskem objektu so se podala tri prostovoljna gasilska društva: od Svetega Jurija, Svete Ane in Svete Trojice.
Pisma bralcev
Lacko v rdeči šoli
Hiša, v kateri sta živeli sestri, ni pretirano stara, saj so jo skoraj popolnoma adaptirali in jo je nečak v poznih 90. letih prejšnjega stoletja obnovil.
sem ju videla pred dnevi, saj sta imeli za hišo poljsko stranišče, občasno sta postopali tudi po dvorišču,« je pojasnila Jagrova in dodala, da je zanju v zadnjih letih zelo dobro skrbel nečak.
Z ogledom kraja požara so kriminalisti tujo krivdo kot vzrok za požar izključili, točen vzrok za požar pa bodo lahko ugotovili šele s krimina-listično-tehničnimi analizami, ki jih bodo opravili v Nacionalno tehničnem laboratoriju. Opravljeni sta bili tudi obdukciji obeh pokojnih, ki sta pokazali, da sta obe umrli zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom, telesnih poškodb pa na truplih ni bilo.
Gabrijel Toplak
POUCUA STOP
Pred 76 leti, 8. avgusta, se je bil v Mostju neenak boj desetih slovenskih domoljubov z mnogo številčnejšim in do zob oboroženim sovražnikom. Padli borci Slo-venskogoriške čete so zato postali legenda: tako Franc Kramberger, Alojz Zavec ter Vinko in Kostja Reš, ki so obležali na bojišču, kot Drago Stojko, ki je za ranami podlegel naslednji dan, pa ujeta Janez Čeh in Janez Pukšič, ki sta končala kot talca na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru, pa Jože Lacko, ki so ga nacisti prijeli čez dva dni in je zaradi hudih mučenj podlegel čez dober teden, pa tudi Mirko Reš in Franc Osojnik, ki sta se edina rešila, a tudi že v letu 1942 dobojevala svoj življenjski boj. Deset junakov - upornikov!
Poslušam in berem o rdeči hiši, kot je bilo slišati na seji Mestnega sveta, in o ponovnem sklepanju o prodaji mestnega premoženja. V njej je domoval do leta 1979 Šolski center za gospodarstvo in upravo Jože Lacko (ekonomska, trgovska in administrativna šola). Po preselitvi je v njej do preselitve bila Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, po njeni preselitvi v novo zgradbo pa rdeča hiša nezadržno propada. Po preselitvi sem opozoril pristojne v MO, da je v njej še vedno doprsni kip Jo-
žeta Lacka, delo akademskega kiparja Gabriela Kolbiča, s spominsko ploščo, ki jo je izdelal ptujski kamnosek Gaiser.
Kip in ploščo so na predlog kolektiva šole odkrili 8. februarja 1963 in čas je, da ju ohranimo in prenesemo pred celico 9 v PMOP, kjer je v noči na 18. avgust 1942 za posledicami zverinskega mučenja umrl Jože Lacko. Kip je poseben zato, ker prikazuje Lacka z obvezano glavo.
Stanko Lepej
'r.j FNC.v.lÉNO SOVO
¿Híi IMEWVÁI 1 FiHflM-KI'i ii'J
HERÖJU IOŽT 1 IllACkU
Foto: Boris Prelog
torek • 14. avgusta 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podravje • Pravilna uporaba klimatskih naprav
Previdno, da vas ne doleti sindrom bolne zgradbe
V vročih poletnih dneh klimatske naprave tako v vozilih kot v stanovanjih pridejo še kako prav. A le ob pravilni uporabi, v nasprotnem primeru lahko pride tudi do nekaterih zdravstvenih težav...
V tej pasji vročini so klimatske naprave zelo dobrodošle, saj močno olajšajo prenašanje visokih temperatur. Ob njihovi pravilni uporabi lahko dobite prijetno ohlajeno stanovanje ali avtomobil, lahko pa tudi nadležni prehlad ali celo sindrom bolne zgradbe. Vzrok zanj je skoraj praviloma napačna uporaba klimatske naprave. »Zavedati se moramo morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto vstran... Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave, opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike
Uporaba klimatske naprave v avtomobilu
Kot opozarjajo, stres za telo predstavlja tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb oz. prostorov, pri uporabi osebnih avtomobilov pa bodite še posebej previdni. Če je avto dlje časa izpostavljen neposrednemu vplivu sonca, bi bilo skrajno napačno, če bi se kar usedli za volan, klimatsko napravo nastavili na maksimum in se odpeljali. Temperaturna razlika, ki bi se tako vzpostavila zaradi klimatske naprave, bi pomenila pravi šok za telo. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato sedemo vanj in vključimo klimatsko napravo. Na NIJZ priporočajo tudi zmanjšanje hlajenje 5-10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature.
še veliko bolj občutljivi kot odrasli,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Pomembno je poznati delovanje naše klimatske naprave: ali zajema zrak zunaj, ali ga filtrira, ali uravnava vlago v zraku ..., navajajo na NIJZ. Kompleksne naprave za klimatiza-cijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmnoževanju pršice in lahko koristi alergijskim bolnikom.
Za zagotavljanje varne uporabe naprave je prav tako treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje. »Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi in se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih
Izogibajte se neposrednemu pihanju ohlajenega zraka
Preprosto pravilo uporabe temperature klimatske naprave naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo. V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Sicer pa je optimalna temperatura prostora med 22 in 26 stopinjami Celzija. Priporočeno je še, daje relativna vlažnost v prostoru 30-60-odstotna.
delcev lahko pri človeku povzroči okužbe in vnetja. Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega zračenja bivalnih prostorov,« še razlagajo.
Klimatske naprave so zelo potratne
V prvi vrsti sta pomembna izbor in namestitev klimatske naprave. Na NIJZ v zvezi s tem pravijo, kako pomembno je, da izberemo pravo napravo glede na velikost bivalnega ali delovnega prostora. Če naprava zajema zunanji zrak, je pomembno, kje ga zajema, kakšno je zunanje onesnaženje in kakšni so morebitni
filtri. Pri namestitvi je treba upoštevati tudi hrup, ki ga lahko povzroča naprava, in postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka. Tudi če imamo klimatsko napravo, je prav, da se vročine branimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja in boljšo izolacijo zgradb. Klimatske naprave so namreč energetsko zelo potratne.
Kaj je sindrom bolne zgradbe
Ste že slišali za sindrom bolne zgradbe? »Ljudje navajajo različne bolezenske znake in simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpirati oken. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. »sick building sindrome«). Navajajo ga nekateri ljudje, ki veliko časa pre-
živijo v takšnih stavbah,« opisujejo na NIJZ. Bolezenske težave zaradi omenjenega sindroma lahko razdelimo na specifične in nespecifične. Pri specifičnih težavah gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni. Pri nespecifičnih težavah pa ne poznamo natančnega povzročitelja težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres in dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Monika Levanic
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Ptuj • 16. tradicionalno ribiško tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo ^ v .	VV	1 v*
Druženje v sproscenem vzdušju
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je že 16. leto zapored pripravilo ribiško tekmo veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem v spomin na dogodke iz leta 1991, ki jo že tradicionalno pripravljajo v sklopu praznika MO Ptuj.
„Tekmovanje je nastalo na pobudo naših članov ribičev in je bilo prvo v Sloveniji. S tem tekmovanjem, katerega pokrovitelja sta MO Ptuj in Zveza vojnih veteranov Slovenije, želimo spomniti na to, da smo leta 1991 v poletnih mesecih počeli čisto nekaj drugega kot sproščeno lovili ribe, saj smo takrat svoja življenja zastavili za samostojnost naše domovine. Na vsakoletnem tekmovanju se dobimo prijatelji veterani iz cele Slovenije, pa tudi s kolegi veterani iz Hrvaške in vojaškimi veterani iz Madžarske. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 33 ekip (99 udeležencev), med njimi tudi tri ekipe Območnega združenja vojnih veteranov Slovenije Ptuj in ekipa Območnega združenja Slovenskih častnikov Ptuj, s katero si delimo prostore in ki so tudi letošnji ekipni zmagovalci," je povedal predsednik OZVVS Vlado Žgeč in vsem zaželel dober ulov, za katerega je treba ob znanju imeti tudi kanček sreče. Prepričan je, da se bodo v tekmi ribičev še večkrat pomerili, ko pa jim bodo pošle moči, se bodo še
naprej družili, o ribah pa se bodo le pogovarjali.
Udeleženci tekmovanja iz Slovenije, Hrvaške (Bjelovar) in Madžarske (Budimpešta) so se pričeli 4. avgusta ob ribniku v Rogoznici zbirati kmalu
po šesti uri zjutraj. Na tekmo se jih je prijavilo 99 v 33 ekipah, odprl pa jo je generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jankovič, ki se na Ptuj tako kot drugi udeleženci vedno rad vrača. Krapa, baboško,
ploščiča, androga, rdečeoko in rde-čeperko so lovili po sektorjih; dva sta bila ob rogozniškem ribniku, eden pa v Prvencih. Med posamezniki je slavil Dušan Horvat (OZVVS Ptuj), njegov ulov je bil težak 59.260 g, drugi je
bil Mitja Žuran (OZSC Ptuj) z ulovom 19.340 g in tretji Nikola Abrič (OZVVS Velenje) s 8.305 g. Med ekipami je slavila ekipa OZSČ Ptuj, druga je bila ekipa Sever Laško, tretja pa ekipa OZVVS Gornja Radgona. Najboljše
posameznike in ekipo so nagradili s pokali in medaljami. Pri organizaciji in izvedbi še ene uspešne ribiške tekme veteranov sta pomagali RD Ptuj in RD Prvenci.
MG
Letošnje udeležence so pozdravili Mitja Jankovič, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, in Stanko Žitnik, predsednik RD Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Veterani ribiči so se tudi na 16. ribiško tekmo dobro pripravili, od opreme do hrane za večji ulov.
Foto: ML
12 Štajerski
Kultura
torek • 14. avgusta 2018
Ptuj • Odštevamo dneve do prihoda Rimljanov
Vrnitev v čas, ko je bil Ptuj mogočno mesto
Le še nekaj dni nas loči od pričetka 11. Rimskih iger. Gre za enega največjih in najprepoznavnejših dogodkov, ki predstavljajo življenje pred 2000 leti, ko je bil Ptuj mogočno in zelo pomembno rimsko mesto. Tokratni dogodki so tudi napoved vsega, kar bo sledilo v prihodnjem letu, med drugim otvoritve stalnega kampa, ki naj bi se zgodila maja. Načrtov je še veliko; med drugim tudi ureditev avtokampa z možnostjo prenočitve v prav posebnem rimskem ambientu.
11. Rimske igre, ki jih organizira društvo Poetovio LXIX, društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, se bodo pričele s četrtkovo otvoritveno slovesnostjo v kampu na Štukih. Od 16. do 19. avgusta se bo Ptuj ponovno prelevil v rimsko Petoviono. V drugi polovici festivalskega dogajanja tega poletja bodo po stari navadi ulice in trge zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Po besedah predsednika društva Poetovio LXIX Andreja Kla-sinca pričakujejo letos več kot 800 udeležencev iz sedmih držav. Kar 35 skupin bo na Ptuju predstavljalo življenje in običaje v starem Rimu. »Petoviona je bila pred 2000 leti mogočno mesto, najprej vojaška postojanka, kasneje pomembno trgovsko in obrtno mesto. V društvu Poetovio LXIX že enajst let pripravljamo enega največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope in si prizadevamo obuditi zgodbe, stare več kot dve tisočletji, ter predstaviti zgodovino našega lepega mesta,« je med drugim povedal Klasinc. Tema letošnjih dogodkov je Leto štirih cesarjev. To tematiko so organizatorji izbrali, ker želijo spomniti na pomembne zgodovinske dogodke, pri katerih je ravno Ptuj oz. takratna Petoviona odigrala pomembno vlogo. Po burnem letu
O dogajanju na letošnjih Rimskih igrah in njihovem pomenu za ohranjanje kulturne dediščine so na novinarski konferenci govorili Andrej Klasinc, Andreja Komel in Monika Kline.
tih ga želimo fazno dograjevati in dopolnjevati ter ponuditi obiskovalcem predstavitev replik spomenikov, peči za keramiko, obrti, kmetijstva in življenja v Petovioni. Cilj društva je tudi ustanoviti zvezo mest rimskega imperija, ki bo še bolj povezovala in spodbujala k ohranjanju naše dediščine,« je sklenil predsednik društva Poetovio LXIX.
Monika Klinc, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, je izpostavila pomen prireditev, ki dajejo dodano vrednost turizmu v mestu. Pohvalila se je še s podatkom, da so maja letos uvedli rimsko vodenje po mestu. O pomenu ohranjanja kulturne dediščine je spregovorila Andreja Komel, direktorica občinske uprave MO Ptuj, in zagotovila, da bodo tudi v prihodnje podpirali tovrstne za mesto zelo pomembne projekte.
Prihodnje leto se obetajo še daljše Rimske igre.
Dženana Kmetec
68, ko so se v enem letu izmenjali kar štirje cesarji, so namreč prav na Ptuju ustoličili cesarja Vespazijan in ta je vladal naslednjih deset let. Temu bodo Rimske igre posvečene tudi prihodnje leto.
»Z letošnjimi Rimskimi igrami na Ptuju pričenjamo praznovanje 1950.
Od četrtka do nedelje bodo vladali Rimljani
V četrtek, 16. avgusta, bodo na Štukih odprli Rimski kamp Poetovio. Tam bo dan kasneje velika večerna zabava. Sobotno dogajanje bo zaznamovala povorka po mestnih ulicah, ki se bo pričela ob 11. uri. Za nekaj ur bo mesto živelo v duhu Rimljanov, ti pa se bodo ob 13. uri ponovno preselili v kamp na Štukih. Tam bodo na voljo rimske jedi in pijača, obiskovalci pa se bodo imeli možnost obleči v stare Rimljane. Zadnji dan letošnjih Rimskih iger, nedelja, bo v prvi vrsti namenjen družinam in otroškim delavnicam. Sicer pa za otroke tudi letos pripravljajo prav poseben tridnevni tabor.
obletnice prve pisne omembe mesta. Zbor vojskovodij v taboru legije Gemina XIII leta 69 je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini mesta, saj je z izvolitvijo Vespaziana za rimskega cesarja takratna Petovi-ona krojila usodo imperija. Društvo Poetovio LXIX bo z Rimskimi igrami in drugimi dogodki v rimskem taboru predstavljalo bogato zgodovino mesta in s tem razvijalo mednarodno prepoznaven spektakel, ki se bo v prihodnjih letih s pomočjo mreže povezanih mest še obogatil,« meni Klasinc. Izpostavil je še pomembne turistične priložnosti, ki jih bo z Rimskimi igrami treba izkoristiti. Meni, da bo le dobro premišljen poslovni model omogočil, da bodo Rimske igre lahko organizirali še naslednja desetletja.
»Na osnovi dosedanjih izkušenj in znanj bomo Rimski kamp Poetovio razvijali v smeri inovativne zgodbe na evropskem nivoju. Kamp je naš največji projekt, v naslednjih le-
Destrnik • Občina bo štipendirala tri študente
Višina štipendije 110 evrov
Občina Destrnikje na svoji spletni strani objavila razpis za štipendije, kijih lahko za študijsko leto 2018 / 2019 pridobijo trije študentje. Mesečna višina bo 110 evrov.
„Razpis je namenjen štipendiranju študentov, ki obiskujejo redno ali izredno obliko študija in niso v delovnem razmerju. Namenjen je za dodiplomske študijske programe za
pridobitev univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe ter podiplomske študijske programe 2. bolonjske stopnje z javno veljavnostjo. Štipendija se podeli študentom, ki so državljani
Foto: Črtomir Goznik
Republike Slovenije, imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Destrnik, so dosegli povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 7, so vsestransko dejavni, se odlikujejo z visoko sposobnostjo ter dosegajo vidne rezultate tudi na zunajštudijskih področjih. Pogoj za pridobitev štipendije je med drugim aktivno sodelovanje v najmanj dveh društvih, ki sta registrirani na območju občine Destrnik. Prejemnik štipendije ne more biti zaposlen, samozaposlen, (so)lastnik gospodarske družbe ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje," so o razpisnih pogojih povedali v vodstvu občine Destrnik.
Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendije je 15. oktober.
Mojca Zemljarič
Pisma bralcev
Odprto pismo odgovornim za ureditev Parka spominov
Javno pismo, čeprav osebna izpoved doživljanja ob preureditvi starega mestnega pokopališča, je namenjeno v razmislek in opomin predvsem tistim, ki so odgovorni za urejanje javnega prostora. Ta bi moral služiti ljudem!
Na starem mestnem pokopališču počivajo dedek, babica in njuna kmalu po rojstvu umrla vnukinja. Njihov grob smo skrbno urejali vse do prenove. Ob vsakem obisku smo si želeli, da bi pokopališče uredili, ker je bil pogled na poškodovane, razbite, zapuščene grobove neprijeten, pa tudi bolelo nas je, da naši svojci počivajo sredi »ruševin«. Spremljali smo različne načrte in polemike o prenovi, z nekaterimi smo se strinjali, drugi so nam vzbujali pomisleke, a smo ureditev vseeno težko čakali. Za prekop se nismo odločili, saj smo se od pokojnikov poslovili z besedami: »Počivajte v miru!« Ker zaradi številnih in različnih informacij na začetku del nismo vedeli, ali bo nagrobnik ohranjen, smo se pozanimali na občini. Zgrozili smo se, ko smo izvedeli, da je čez grob načrtovana nova pot. Ko smo izrazili in utemeljili naše nasprotovanje takšnemu načrtu, nam je bilo zagotovljeno, da bosta grob in nagrobnik ostala.
Prvi vtis ob prihodu na težko pričakovano odprtje Parka spominov je bil pozitiven, saj je staro pokopališče na videz lepo urejeno. Po prihodu na grob pa nas je zadel boleč udarec: našli smo v zemljo položeno ploščo, prekrito z blatom in obraslo s plevelom.
Sprašujemo se, po kakšnem kriteriju ste ohranjali in obnavljali spomenike. Nekateri so lepo obnovljeni, drugi so zgolj ohranjeni (tudi vegasti), precej napisnih plošč je položenih po tleh, nekatere so polomljene,
stoji tudi samo podstavek ali leži celo le del grobnega okvirja.
Zakaj je od našega nagrobnika, ki smo ga kljub večkratnemu vandalizmu uspeli ohranjati, ostala samo napisna plošča? Ali podstavka res ni bilo mogoče ohraniti? Plošča z napisi je bila res več let le prislonjena ob podstavek, saj smo se bali, da se bo razbila, ker so jo vandali večkrat prevrnili. Dan pred zaprtjem pokopališča smo jo sami ponovno pritrdili na podstavek, saj smo bili prepričani, da bo nagrobnik ostal. Odstranili pa smo marmorne plošče, ki so prekrivale grob, saj je bilo rečeno, da bodo okvirji grobov odstranjeni. Nikakor ne moremo razumeti oziroma ne najdemo razloga, zakaj je bil podstavek za nagrobno ploščo odstranjen, kljub temu da je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi popolnoma v redu. Skrbi nas, ali bo pokopališče redno vzdrževano, da po tleh položenih plošč ne bo prerasel plevel in prekrila zemlja. Upamo in želimo si, da bi nam dovolili nagrobno ploščo položiti toliko poševno (kot je ležala zaradi varnosti pred vandali), da je ne bi zalivalo blato, preraščala trava in da bi bil viden napis.
Na fotografijah lahko primerjate stanje groba pred prenovo in po njej. Morda boste lažje razumeli naše ogorčenje.
Čeprav smo si lahko oddahnili, ker čez grob ne teče pot, nam vseeno ostaja grenko spoznanje, da se je našemu dedku ponovno zgodila krivica. Bil je zaveden Ptujčan, slovenski trgovec, velik domoljub, med vojno z družino izseljen, po vojni prizadet zaradi nacionalizacije, zdaj pa je oskrunjen še njegov grob.
Družina Kreft
Foto: Družina Kreft
Foto: CG
torek • 14. avgusta 2018
Na sceni
Štajerski	13
2 GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2lf. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Prvi festival narodno-zabavne glasbe Slovenije
Prvi festival praznoval z mestom
Radio Ptuj je bil že pred odločitvijo o izvedbi prvega festivala narodno-zabav-ne glasbe Slovenije organizator številnih prireditev, ob 1900-letnici Ptuja pa je število prireditev še povečal in obogatil.
V širšem slovenskem prostoru je imela največji odmev odločitev za izvedbo prvega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. To je bila izvirna prireditev, s katero je Radio Ptuj pred 49 leti začel pisati odmevno zgodbo na področju razvoja naro-dno-zabavne glasbe Slovenije in jo ohranil do današnjih dni, hkrati pa je bila to tudi praznična zgodba 1900 let starega mesta.
„Narodno-zabavna glasba je med Slovenci, zlasti še med občani našega območja, zelo cenjena in popularna. Glede na to se je Radio Ptuj odločil organizirati festival narodno-zabavne glasbe, ki naj postane tradicionalen. Na razpis se je prijavilo 43 ansamblov iz Slovenije in Trsta. Izbirna komisija je glede na oceno predloženih skladb in avdicij sprejela 28 ansamblov. Vsak ansambel bo nastopil z dvema skladbama, od katerih bo ena vokalna. Skladbe, ki jih bodo izvajali, bodo izvirne, še neposnete in bodo na festivalu prvič predvajane. Prvega dne, 26. septembra, bo sprejem vseh ansamblov pred magistratom, na prvem festivalskem večeru bodo nastopili vsi izbrani ansambli.
Utrinek s prvega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije na minorit-skem dvorišču 26. in 27. septembra 1969
Izmed njih bo komisija za finalni večer, ki sovpada z osrednjo proslava ob 1900-le-tnici Ptuja, izbrala 10 do 15 ansamblov. Strokovno komisijo sestavljajo: Boris Kovačič in Jure Rubežnik, predstavnika RTV Slovenija, Miro Gavrilovič in Pero Gotovac, predstavnika Jugotona iz Zagreba, ki bo z revijo Stop izdal veliko ploščo s posnetki festivala. Radio Ptuj pa bo zastopal prof. Adolf Žižek. Ansamble bo ocenjevala tudi komisija občinstva. Pokrovitelj prvega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije na Ptuju bo predsednik
SO Ptuj Franjo Rebernak," je pred prvim festivalom povedal Franc Plohl, takratni direktor Radia Ptuj.
Festival je potekal na prenovljenem dvorišču minoritskega samostana 26. in 27. septembra, vsak večer pa ga je spremljalo okrog 2500 ljudi, ki so z bučnimi aplavzi pospremili vsak nastop ansamblov. Prvi večer jih je bilo 25, na finalnem večeru 14. Ansambel Rudija Bardorferja iz Ljubljane je prejel nagrado za najboljšo festivalsko melodijo, kvartetu Zvonček, ki je pel s triom Rudija Bardor-
ferja, in duetu Ivan Švajgl in Marija Ved-lin, ki sta pela pri ansamblu Žibrat iz Ormoža, pa je pripadla nagrada za najboljšo vokalno izvedbo. Najboljša ansambla v instrumentalni izvedbi sta bila ansambel Maksa Kumra iz Ljubljane in Franca Fle-reta iz Domžal, ansambel Jožeta Krežeta pa je prejel nagrado za najboljšo pesem o Ptuju z naslovom Stoj še dolgo, Ptuj
V
ponosni. Podelili so tudi dve nagradi za najboljši besedili.
Na turnirskem prostoru ptujskega gradu bo 31. avgusta ptujski festival predstavil že svojo 49. zgodbo in v zakladnico slovenskih narodno-zabavnih viž dodal
nove skladbe, ki bodo še dolgo razveseljevale ljudi. Jubilejni, 50. festival v letu 2019 pa bo edinstven tudi zato, ker bo poslušalce vodil skozi celotno zgodovino festivala.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20.
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	NATAŠ A MADJAR-Sedemkrat
2.	DOMEN KUMER-Midva
3.	POSKOČNI MUZIKANTI - Mala
NARODNA
1.	S.O.S. KVINTET - Adios
2.	SPEV - Kraljica zvezdnih noči
3.	Ans. GLAS - Saj že jutri
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2014 - prvi del
o
D
ž
Ptuj ima ponovno avtobusno postajo, saj ponovno obratuje s sanitarijami, ki jih bo bojda vzdrževalo občinsko podjetje Javne službe. Aleš Arih, dosedanji direktor PM Ptuj-Ormož, je ključe uprave in svoje pisarne predal svojemu nasledniku Andreju Brencetu, ki je za zdaj dobil zaupanje lokalnih oblasti kot v.d. direktorja, čeprav je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Ureditev arheološkega muzeja je ena prednostnih nalog muzeja, čim prej pa bo treba dokončati tudi izsuševanje oz. urejanje kleti v stavbi nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj, da bodo ponovno na ogled nekateri veliki kamniti spomeniki, ki jih ni mogoče razstaviti v križnem hodniku dominikanskega samostana.
Vinogradniki, ki preko KZ Ormož prodajajo grozdje v klet P&F Jeruzalem Ormož, imajo vsega dovolj, zahtevajo poplačilo doga za lansko in predlansko leto, v nasprotnem primeru sledijo protesti. Izvennivojsko križanje Pušenci je zgrajeno, naložba je veljala 5,7 milijona evrov. V krožišče na Ormoški cesti na Ptuju naj bi premestili leseno skulpturo kurenta, delo Borisa Žoharja, ki je na prostoru pred nekdanjo trgovino Borovo skorajda izgubila svoj pomen. Pred premestitvijo jo bodo obnovili, sicer pa naj bi podobno uredili še preostala ptujska krožišča. V zvezi s tem je bilo v preteklih letih že več pobud, a se je vselej zataknilo zaradi lastništva; zdaj, kot kaže, to ni več problem in se bodo lahko vsa primerno uredila. Za obnovo Lekarne Ormož je sredstva, nekaj nad 122.000 evrov, zagotovila občina Ormož. Novi Puhov mostje dobil oceno tri, kar je zelo zaskrbljujoče. Glede na to, da je bil odprt šele leta 2007, bi moral dobiti oceno plus pet, tako pa ga ni na seznamu med odličnimi. Stari ptujski most je dobil oceno dve, a je star že 55 let. Ptujska bol-nišnicaje imela v letu 2013 za več kot 2,1 milijona izgube. Za širitev proizvodnje bodo letos v Boxmarku namenili pet milijonov evrov. Kongresno-kulturno središče v dominikanskem samostanu naj bi bilo nefunkcionalno, poznavalci se čudijo, da je bilo uporabno dovoljenje sploh izdano. Talum in občina Kidričevo sta potrdila, da skupaj načrtujeta gradnjo športnega hotela. Podjetje Meso izdelki Marko Žerak ostaja donator Varne hiše na Ptuju. Za ptujski urgentni center, o katerem so se po nekaterih trditvah prvi
D
pogovori pričeli že leta 2003 (po drugih leta 2006) se je v zadnjem času nabralo že precej (nove) dokumentacije, četudi naj bi bila po nekaterih podatkih njegova gradnja bolj ali manj papirno urejena že do leta 2011; tako so vsaj trdili odgovorni. Kmalu pa se je pokazalo, da je stanje povsem drugačno, da so se šele v času v. d. direktorice bolnišnice Mirjane Bušljeta začele intenzivnejše priprave na gradnjo urgentnega centra. Javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije je bilo objavljeno julija lani.
Svet ptujske bolnišnice je po vseh zapletih končno imenoval nove direktorja, Andreja Levaniča, predstojnika otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Njegovo imenovanje je na svoji 49. seji potrdila tudi Vlada RS. Kandidirali so še Borut Bizjak, Vilko Pešec, Anton Krajnc in Mir-jana Bušljeta.
V
Cokoladice Milana
v
Čučka za 40 let politike
Ptujski mestni svetnik Milan Čuček je praznoval 40 let aktivnega političnega dela, ob tej priložnosti je razdelil 40 čokoladic. Železniške delavnice na Ptuju praznujejo 130-letnico delovanja, kolesne dvojice obnavljajo za 18 partnerjev po vsej Evropi. Družba Radio-Tednik je konec januarja poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika povabila na ogled novih prostorov na Osojnikovi cesti 3. Zaradi ledu je v Podravju brez elektrike ostalo 44.000 gospodinjstev. Po 20 letih prizadevanj so končno našli rešitev tudi za prehod pri Borovem v sklopu projekta z ureditvijo nivojskega prehoda ceste z železnico na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš. Zgrajen bo podhod, za katerega je že izdano gradbeno dovoljenje. Ustanovili so konzorcij Grad Borl za njegovo hitrejšo revitalizacijo, ki bi jo lahko po prepričanju nekaterih prinesel tudi mitološki turizem. Končala se je prva od predvidenih štirih faz gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, nadaljevanje pa je odvisno od višine sredstev, ki jih bo zbrala investitorica, MO Ptuj. Občina Markovci je prva potrdila sofinanciranje, v MO Ptuj pričakujejo, da bodo po njenih stopinjah šle tudi druge občine. Če jim ne uspe zbrati svojega deleža, ne bodo prejeli niti sofinancerske-ga dela ministrstva, izvajalec del pa bo v tem primeru zapustil gradbišče.
C7
O O
Na letnih konferencah političnih strank se že močna pozna, da so pred vrati nove lokalne volitve. V občinah Spodnjega Podravja in v Ormožu pa duhove najbolj buri višina komunalnega prispevka, ki ga v občinah nepravilno izračunavajo, v Ormožu celo po nezakonitem odloku iz leta 2008. Člani Ptuj ski kurent kluba so izdali monografijo S kurenti po svetu, v kateri predstavljajo, kako so spremljali in navijali za naše smučarje na 14 svetovnih prvenstvih, štirih olimpijskih igrah in velikem številu finalnih tekem svetovnega smučarskega pokala. Občina Hajdina računa na 800.000 evrov dodatnega državnega denarja za gradnjo sekundarnih odcepov kanalizacije v občinskih naseljih. V MO Ptuj iščejo ideje za oživitev gradu Tur-nišče. Posebna komisija naj bi v prihodnje pripravila in strokovno ovrednotila podlage za program, ki naj bi se izvajal v tem kompleksu. Na Ptuju je 20. februarja potekala ustanova skupščina Zveze brigadirjev Slovenije s ciljem obuditi pomen brigadirskega prostovoljnega dela, saj je slovenska družba 50 let nanje skoraj pozabila. Z bolečino ugotavljajo, da so to, kar so gradili, zdaj razgrabili taj-kuni. Za oživitev proizvodnje sladkorja v Ormožu bi bilo potrebnih 136 milijonov evrov, so povedali v Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki si več let prizadeva, da bi na slovenskih poljih ponovno rasla sladkorna pesa, v ormoški tovarni pa oživili proizvodnjo sladkorja. Pri gradnji kanalizacije v MO Ptuj ter občinah Markovci in Gorišnici so si
končno oddahnili, tudi državni denar bo. 600.000 evrov pa bo stala gradnja kanalizacijskega sistema v občini Sveti Tomaž.
Zaradi virtualnega projekta astronomski zneski davka
Pred Upravno enoto na Ptuju poteka zbiranje podpisov za referendum o arhivih - za odprt dostop do njih. Na 54. KarnevalFestu na Ptuju je sodelovalo več kot 3000 mask. Informativni izračuni davka na nepremičnine so šokirali lastnike zemljišč v Janežovcih. Njihovi gozdovi so bili po lanskih izračunih vredni nekaj tisoč evrov, letos že 100 in več tisoč evrov. Temu primeren je bil tudi izračun davka, ki pri nekaterih lastnikih znaša več tisoč evrov, in to predvsem zaradi tega, ker namenska raba ni več gozd, pač pa stavbne površine, namenjene za turizem, saj so v neposredni bližini območja, kjer naj bi zgradili turistično naselje Terme Gaje, ki pa so za zdaj le še virtualni projekt. Petega marca se je pričela prenova Mestnega trga in naj bi bila končana do konca julija. Najprej bodo začeli obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Pri prenovi pa ne gre samo za fizično prenovo infrastrukture, temveč za oživitev dejavnosti na tem območju. Nosilec izvedbe investicije so Javne službe Ptuj skupaj s Komunalnim podjetjem in podizvajalci. O novogradnji vrtca Mačice na Ptuju je
Foto: Črtomir Goznik
Za objekt nekdanje gostilne Beli križ (nekoč Trstenjakova ulica 12, danes Vinarski trg 10) denacionalizacijski postopek, ki se je začel leta 1994, še danes ni rešen.
govor že skoraj deset let, a nič ne kaže, da bo do novogradnje prišlo, sajje predvidena energetska sanacija tega 43 let starega objekta. Ptujska Mestna hiša je prva javna stavba z energetsko izkaznico v Spodnjem Podravju. MO Ptuj bije novo bitko na regionalnem področju. Odkar je bila ustanovljena, nenehno bije bitke za ohranitev svojih regijskih institucij, zdajjijemljejo davčni urad.
MO Ptuj je 25. marca podpisala pogodbo za II. fazo obnove dominikanskega samostana (statična in protipotresna sanacija), ki jo bo prav tako kot prvo izvajal Strabag. Vrednost gradbene pogodbe znaša 1,17 milijona evra. V tej fazi naj bi v podstrehi uredili tudi prostore za arheološke zbirke. MO Ptuj je po dolgih in zapletenih poteh le uspelo: te dni je postalo pravnomočno okolje-varstveno soglasje za Gajke. Pridobivanje dovoljenjaje trajalo celih sedem let. V mariborski OE Zavoda RS za varstvo narave ocenjujejo, da bi bilo treba izdelati celovit načrt krajinske ureditve zelenih površin na ptujskem grajskem hribu in ga v naslednjih letih postopoma urediti, sajje vse bolj zaraščen.
Od igralništva skoraj toliko kot od turistične takse
Ptujski mestni svetniki so se odločili, da 15. člen odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj še tri poletne sezone, torej do 30. septembra 2016, ne bo v veljavi in torej ne bo kazni za tiste gostince, ki v
historičnem mestnem območju ne bodo imeli senčnika v barvi naravnega platna in ustrezne opreme gostinskih vrtov. V MO Ptuj dobijo od igralništva skoraj toliko kot od turistične takse. Turistična taksa je lani prinesla nekaj nad 83.000 evrov, iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo pa so pridobili nekaj nad 67.000 evrov. Ptujski butični hotel Park hotel, ki je vrata zaprl v drugi polovici leta 2011, bodo prodajali na prvi javni dražbi za ceno 631.110 evrov. Obnova dominikanskega samostana odmeva doma in v tujini, stroka je projekt obnove, ki ga je zasnovala Enota, d. o. o., nagradila z več mednarodnimi priznanji in Plečnikovo medaljo za leto 2014. Mesto Ptuj se je poklonilo svojemu velikemu možu: v Miklošičevi 2 so odkrili spominsko ploščo dr. Alojziju Remcu, pesniku, dramatiku in pisatelju ter ptujskemu županu v letih 1935-1941. V Perutnini Ptuj, ki je s konzorcijem bank upnic uspela skleniti dolgo pričakovani sporazum o reprogramu posojil do konca leta, bodo kot pooblaščenca bank zaposlili Tiborja Šimonko. Aeroklub Ptuj praznuje 60 let.
Družba Radio Tednik Ptuj je pričela nov projekt pod naslovom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katerega cilj je spodbujanje petja slovenskih narodno-zabavnih in zabavnih pesmi, odkrivanje pevskih talentov in njihov razvoj ter krepitev domoljubja in slovenske identitete. Led so uspešno prebili mladi Juršinčani, prva zmagovalka je Leja Majcen. Za ptujsko bolnišnico pa ni miru. Novica o tem, da ne bodo več smeli izvajati preventivne mamografije, je naletela na oster odziv stroke, javnosti in politike. Še posebej so bili presenečeni vsi tisti, ki so vodili dveletno akcijo zbiranja sredstev za mamograf, saj jih v tem času nihče ni opozoril na to možnost.
Pripravila: MG
Še en nedomišljen kulturni projekt?

Objekti stare steklarske, za katere sedaj iščejo sredstva na norveškem razpisu, sodijo med najbolj ogrožene objekte na Ptuju. Čeprav gre za še en projekt, katerega financiranje je v zraku, je že sama odločitev o kandidaturi za sredstva povzročila nejevoljo. Osnovna zamisel programske sheme ureditve stare steklarske je povezava različnih programov, ki bi potekali po etažah: v kleti, pritličju, in nadstropju. S preureditvijo bi se kompleks odprl na dveh mestih proti Slovenskemu trgu z vhodom iz Murkove ulice. Odprti prostor pa se bo širil v notranjost obstoječih stavb, izhaja iz nagrajenega arhitekturnega projekta avtorjev univ. dipl. arhitektov Lovrenca Cvetka, Išela Hanžekoviča in Roka Plohla. Gradbeno dovoljenje za ureditev stare steklarske je bilo izdano leta 2011. Za ljubiteljsko kulturno dejavnost pa bi bilo že dovolj, če bi objekte Stare steklarske usposobili za njihovo nemoteno dejavnost, brez velikih posegov in raziskav. r^j
^	rg
14 Štajerski
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 14. avgusta 2018
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavno-mesna	čufti, pire krompir,	juha, paradižnikova	paradižnikova juha,	piščančji paprikaš,	juha, svinjska rebra	krompirjev golaž s
enolončnica,	solata, kompot	solata s klobaso,	pečen brancin,	testenine, endivija,	na žaru, na žaru	hrenovko, jabolčni
polnozrnat kruh,		kruh, sadje	m v- m m v jesprenj, dušena	sladoled	pečena zelenjava,	zavitek
orehovo pecivo z			zelenjava na maslu,		lepinje, šamrole	
marmelado			skutna krema			
Zelenjavno-mesna enolončnica
Orehovo pecivo z marmelado
Sestavine: 40 dag govedine, 3 žlice olja, 2 manjši čebuli, 60 dag stročjega fižola, 3 paradižniki, sol, poper, šetraj, malo kisa in kisle smetane.
Govedino narežemo na kocke in jih na olju na hitro popečemo. Čebulo drobno sesekljamo, jo primešamo mesu in prepražimo. Prilijemo 3/4 litra vode in počakamo, da zavre. Dodamo na koščke narezan fižol, popra-mo, solimo in začinimo s šetrajem. Paradižnike prevremo, olupimo in narežemo. Jed po okusu še začinimo in skuhamo do mehkega. Enolončnici lahko primešamo tudi žlico kisa ali kisle smetane.
Sestavine: prva plast biskvita: 2 jajci, 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mletih orehov, 2 jo-gurtova lončka mleka, 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, jogurtov lonček olja; druga plast biskvita: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice olja, 5 žlic moke; za premaz 2 žlici marelične marmelade, za posip mleti orehi.
Stepemo jajci in sladkor. Dodamo še mleko, olje, moko, pomešano s pecilnim praškom, in mlete orehe. Zmes vlijemo v pekač, obdan s papirjem za peko, in pečemo približno 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Medtem ko se prva plast peče, naredimo drugo. Jajca ločimo, beljake stepemo v trd sneg, rumenjake in sladkor pa penasto zmešamo. Dodamo olje in moko ter na koncu še sneg iz beljakov. Pripravljeno zmes razporedimo po pečenem biskvitu in vse skupaj pečemo še 15 minut (preverimo z zobotrebcem). Ohlajeno pecivo namaže-mo z marmelado in ga posujemo z mletimi orehi.
Zeleni nasveti
Pobiranje vrtnin v času najvišje hranilne vrednosti
Za nami je 14 dni visokih temperatur. Tako nam da narava vedeti, da vseeno ni pozabila na letne čase. Mnogi ste dopust že končali in počasi prihaja čas, ko se bodo pričeli polniti zamrzovalniki, police, omare, kleti in podstrešja. Zato mogoče nekaj nasvetov ne bo škodilo.
Solata je kraljica na vrtu
Solata je izredno pomembna skupina zelenjadnic, saj nam nudi veliko svežih vitaminov, mineralov, predvsem pa tudi snovi, ki spodbujajo nastanek hormona sreče in veselja. Koliko koristnih snovi bomo prejeli od nje, je odvisno tudi od nas. Prvo in najpomembnejše je, da je solata čim bolj sveža, najbolje kar naravnost odrezana na vrtu. Najmanj jih ima tista, ki jo kupimo na policah trgovin in je k nam pripotovala od daleč. Med potjo se njene koristne snovi kar topijo. Treba pa je seveda izbirati letnemu času primerne sorte. Zdaj ponovno sejemo ledo, ljubljansko ledenko, bistro, belokriško (nova stara slovenska sorta) in seveda mehkolistni sorti kraljica maja in atrakcija. Vedno priporočam setev vsaj dveh sort, saj ne dozorevajo sočasno. Direktne setve je nujno zasenčiti, presajene sadike pa takoj obdajte z zastirko. Polžev ne bo zaradi zastirke nič več, pa tudi veliko manj ne. Če v gozdu narežete gozdno praprot ali na obronkih bezgove poganjke, potem bo celo kakšen manj.
Kako obdržati darove narave v solatnicah
Ko solato odrežemo, jo po možnosti operemo kar celo pod tekočo vodo. Če se le da, se izognite namakanju listov. Če pa ste tako navajeni, naj bodo listi namočeni kar najkrajši čas. Še en nasvet naj vam položim na srce. Postali smo zelo razvajeni, vsem je bolj všeč rumeno sredica, čim bolj obeljena solata. Pa ta vsebuje ravno najmanj vsega, kar si želimo. Temnejši kot je list, več koristnega vsebuje. Najmanj jih ima torej berivka, veliko več glavnata kristalka temne barve, še več rozetasta gentillina, ki ste jo pridelali sami na vrtu. Tista v trgovinah pa ne, saj jo lahko trgovci zelo dolgo, tudi več kakor teden dni vzdržujejo tako, da se vam zdi sveža, pa je v resnici že sama voda in slama. Ko smo pri rdečih sortah, ki jih Slovenci ne marajo preveč, pa naj povem, da vam te lahko ponudijo še dodatne antioksidante, ki so v barvilih. Zato naj bo solatna skleda pisana - rdeče--zelena z dodatkom obeljenih listov iz sredice glave.
Foto: MP
Korenovkam vedno pustimo nekaj pecljeu, ne režemo jih v živo.
Foto: MP
Nekoliko drugačna solata - tip romanska, sorta corsica - prinaša nekaj novega v našo solatno skledo
Prav poseben dodatek, grenčine, imajo radiči, veliko manj pa endivije. Razvajen slovenski okus se izogiba grenkim radičem. Škoda, saj s tem zavračamo še eno darilo narave - intibin, ki izredno ugodno vpliva na našo prebavo, uravnovesi delovanje žolča in jeter, s tem pa učinkovito raz-struplja telo in odvaja presnovne produkte iz našega telesa. Zato uživajte v grenčini radiča, za ravnovesje pa mu dodajte nekaj rezin paradižnika, fižola ali korenčka.
Korenovke pospravimo pravočasno
Korenovke in gomoljnice skladiščijo energijo sonca in zemlje v svoje gomolje in korene. Ze dolga stoletja človek to izkorišča, saj te korene lahko hranimo dolgo v zimo. Vendar je potrebno dvoje, da nam bodo koreni in gomolji res obogatili zimsko, pa tudi letno prehrano.
Zmerno gnojenje je prvi pogoj, saj preveč dušika samo zmanjšuje pre-hransko vrednost korenovk. Za vse gomolje in korene velja tudi, da imajo največ koristnih snovi tik pod lupino, kožico. Zato korenčku, peteršilju in čim večkrat tudi krompirju kožice ne lupimo, samo ostrgamo in odstranimo umazani del.
Korenček pulimo takrat, ko je primerno velik, ne pa velikanski. Vsekakor ga izpulimo takoj, ko se prične listje malo sušiti ali rumeneti. Dobro ga je izpuliti tudi po daljšem sušnem, vročem obdobju, torej zdaj. Večina nas ne ve, da so oranžni korenčki, čeprav vsebujejo zelo koristne karoten, najmanj bogati. Veliko več koristnih snovi vsebuje vijolični korenček, saj se karotenu pridružijo še antociani. Od pred kratkim lahko tudi pri nas kupimo njegovo seme. Do nekaterih snovi iz korenčka, kot je tudi karo-ten, pridemo šele, če ga kuhamo in užijemo z nekaj maščobami, a nam surov nudi druge prednosti.
Rdečo peso raje hranimo v pesku in jo kuhamo sproti. Kuhamo jo skupaj s peclji, odstranite jih šele po kuhanju, drugače preko rane izhlapi ali odteče veliko koristnih sestavin. Voda, v kateri je pesa kuhana, vsebuje mnogi dobrega, zalijte z njo vrtnine ali trajnice na vrtu.
Za skladiščenje korene in gomolje pulimo v suhem vremenu, ne pe-remo jih z vodo. Zelo pomembno je tudi, da listov ne porežemo tik nad korenom, ampak pustimo vsaj centimeter pecljev.
Letos bo skladiščenje v pesku v kleteh oteženo, gnitja bo veliko. Skušajte čim več zelenjave pripraviti kako drugače: posušiti, zamrzniti, vkuhati, fermentirati ...
Miša Pušenjak
torek • 14. avgusta 2018
Za kratek čas
Štajerski	15
Vidi se...
... da se vinarji trudijo, da bi svoje vino prikupili pivcem tudi v obliki špricerja. Ampak dokler nam ga bodo stregli v plastičnih kozarcih, nas ne bodo prepričali, da je v plastiki kaj drugega kot čmiga s slatino.
Govori se...
... da smo na vzhodu države bili veseli, ko smo dobili možnost tudi helikopterskega prevažanja poškodovanih oziroma bolnih v osrednjo državno zdravstveno ustanovo. In to kar s tremi zrakomlati. Hudič pa je v podrobnostih: nedavno sta dva bila na servisu, tretji pa pokvarjen ...
... da v neki občini iščejo novega direktorja občinske uprave. Brez njega so bili dolga tri leta, tik pred iztekom mandata pa je župan začutil potrebo, da vendarle imenuje nekoga na direktorski stolček. Mogoče pa je bilo treba počakati, da je prava oseba pred dvema mesecema pridobila ustrezno izobrazbo za to delo ...
... da se voditeljem na radijskih postajah včasih prav
Prireditvenik
zanimivo zapletejo misli in jezik. Tako so se nedavno na nekem radiu pohvalili, da je 60 odstotkov njihovih poslušalk žensk. Le kakšnega spola je tistih preostalih 40 odstotkov poslušalk?!
... da so v posameznih krajih ponavadi veseli, ko se občina ali država odločita, da bosta pri njih uredila cesto: jo razširila, ob njej uredila pločnike in kolesarske steze... A ne v nase-
lju kravjih dirk, tam so proti. Pa jih človek čisto razume. Vozniki namreč hitro zavohajo, ko je kje kakšna urejena cesta, ki bi lahko bila bližnjica iz kraja A v kraj B. Dokler se morajo tam cijaziti 50 km na uro ali manj, bližnjica ni zanimiva. Potem pa - pritisni na gas!
... da se sedanja mestna oblast poslavlja zelo pogrebno. Pred kratkim so končali urejanje starega ptujskega pokopali-
šča, trenutno urejajo staro ro-gozniško pokopališče, prav te dni pa predstavljajo načrte za urejanje vežice na novem ptujskem pokopališču. Ali to pokopališko navdušenje nosi s sabo kako simboliko? Urejajoparce-lico za svoj politični pokop?
... da je bil mestni župan ob podpisu gradbene pogodbe za tržnico zelo redkobeseden, a je veliko povedal: »Bo, ko bo - če bo...«
Torek, 14. avgusta
10:00 Ptuj, CID: delavnica Brainobrain - krepimo možgančke 17:30 Voličina, Čučkova domačija: spletanje šopkov iz zelišč in rož, druženje ob kruhu, čaju, domači kapljici in petju starih pesmi s skupino ljudskih pevcev iz Selc 19:00 Velika Nedelja, novo poletno gledališče: komedija Žugica 20:00 Kog: Poletje na Kogu - koncert Kogovskih dečkov
Sreda, 15. avgusta
7:00 Voličina, farna cerkev sv. Ruperta: blagoslov šopkov in
druženje (še ob 10. uri) 10:00 Slovenja vas, cerkev sv. Marije Vnebovzete: tradicionalno žegnanje
15:00 Cirkulane, Sv. Ana nad Borlom: postavitev klopotca DVS Haloze skupaj s člani sekcije Stari običaji TD Cirkulane, druženje ob pečenki, licitacija gob 16:00 Zg. Leskovec, Veliki Okič 1: dan odprtih vrat kmetije Pintarjevi; ob 14.00 sestanek Kluba Halonga Cirkulane, postavitev klopotca in družabno srečanje 19:00 Velika Nedelja, novo poletno gledališče: komedija Žugica
Četrtek, 16. avgusta
10:00 Ptuj, CID: delavnica Brainobrain - krepimo možgančke (do 12.00)
18:00 Ormož, grajski center za družine: Ženska podporna skupina
19:00 Ptuj, Štuki: XI. Rimske igre - otvoritev s posvetitvijo prostora in večerno zabavo
19:00 Velika Nedelja, novo poletno gledališče: komedija Žugica
Petek, 17. avgusta
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
		2		4	8	3	7	
		3		7				
5								2
	4						1	6
		5	9		6	8		
6	8						9	
3								8
				3		7		
	5	7	4	6		1		
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. avgusta 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
9:00 Starše, OŠ: predavanje Namakanje kmetijskih zemljišč in praktični prikaz namakalnih tehnik, Kmetijsko svetovalna služba Ptuj 9:00 Kog: Poletje na Kogu - kegljanje 10:00 Ptuj, CID: delavnica Brainobrain - krepimo možgančke (do 12.00)
11:00 Ptuj, Štuki: XI. Rimske igre - otroški tabor z ustvarjalnimi
delavnicami (do 18.00) 18:00 Goričak, kulturna dvorana: 22. praznik občine Zavrč - društveni večer, prikaz gašenja požara, čebelarska razstava, podelitev priznanj vinogradnikom, pogostitev, nogometna tekma NK Zavrč - NK Stojnci 19:00 Ptuj, Štuki: XI. Rimske igre -večerni spektakel v teatru
Rimskega kampa Poetovio 19:00 Velika Nedelja, novo poletno gledališče: komedija Žugica 19:00 Kog: Poletje na Kogu - nočni turnir v malem nogometu 20:00 Polenšak, pred cerkvijo: akustični dobrodelni koncert Pesmi srca, za Karitas Polenšak
Mestni kino Ptuj
sreda, 15. avgusta: 20:00 Mamma mia! Spet se začenja četrtek, 16. avgusta: 20:00 Terminal petek, 17. avgusta: 17:00 Račka, račka, gos; 19:00 Mamma mia! Spet se začenja; 21:00 Misija: Nemogoče - Izpad
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	***	©	€€	QQQ
Bik	¥¥	©©©	€	QQ
Dvojcka	¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥	©©©	€	QQQ
Lev	¥¥¥	©©	€	QQQ
Devica	¥¥	©	€€€	Q
Tehtnica	¥	©©©	€€	QQQ
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	QQ
Strelec	¥¥	©	€€€	O
Kozorog	¥¥¥	©©©	€€	QQ
Vodnar	¥	©©©	€€€	O
m	¥¥	©©		OOO
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 20. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Barbara Toplak, Velika Nedelja.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
1G Štajerski
Križemkražem
torek • 14. avgusta 2Q18
Gostišče Taverna Jeruzalem - Svetinje
Slovenska Toskana sredi Jeruzalemsko-Ormoških goric
Svetinje so naselje sredi vinske ceste med Jeruzalemom in Ljutomerom, ki kraljujejo med čudovitimi vinogradniškimi terasami. Na enem od gričev že od leta 1985 kraljuje Gostišče Taverna Jeruzalem - Svetinje. Zagotovo eden od biserov te prečudovite pokrajine, ki jo gostje, domači in tuji, pogosto imenujejo kar slovenska Toskana sredi Jeruzalemsko-Ormoških goric, ki ob vsakem letnem času piše drugačno, vedno pa nepozabno in neponovljivo doživetje.
Terasa Taverne ni samo ena od najlepših slovenskih teras, je tudi terasa, s katere ob lepem vremenu seže pogled do Varaždina, spodnje Avstrije, zahodne Madžarske, Pohorja in Panonske nižine. Skoraj desetletje pred odprtjem gostišča je izjemen vinogradnik in gostinec Jože Kupljen, ki si je večdese-tletne izkušnje nabiral v Nemčiji, vinogradništvo in vinarstvo pa je v družini sto- in večletna tradicija, ustekleničil prvo vino s samostojno etiketo. Vrhunska vina Kupljen so stalnica v ponudbi gostišča in vinoteke Taverne. Danes je prvi kletar vinogradniške posesti Kupljen Samo Kupljen, ki je pred kratkim osvojil zlato Decanterjevo medaljo za renski rizling Aldebaran 2017. Nagrajeni renski rizling z Decanterja je zorel v velikih sodih iz hrastovega lesa, ime pa je dobil po najsvetlejši zvezdi v znamenju bika, v katerem je rojen tudi prvi mož kleti.
Taverna je zrasla na mestu, kjer je bilo nekoč vinsko gospodarsko poslopje. Zgodbo preteklosti še danes ohranjata 67 metrov globok studenec in tudi več kot 200 let stara lipa, ki jo je
Foto: Črtomir Goznik
Galerija gostišča tako kot preostali njeni prostori navdušujejo z edinstveno opremo, izdelano iz odsluženih preš in sodov, ter predmeti, starinami, ki prostorom dajejo še dodaten čar in privlačnost, kot spomin na neke stare čase.
najti že na zemljevidu iz časov Marije Terezije. Zgodbo preteklosti pa ohranja tudi njena oprema, mize in sedeži
so izdelani iz odsluženih preš in sodov, ki jo dopolnjujejo starine, kot dediščina nekdanjega življenja in dela na podeže-
lju. Posebno zanimivost predstavljata tudi amfori, darilo vinskega bratstva. Bogato in izvirno vinsko tradicijo osrčja
NAPRAVA
ZA SPREJEM SEVANJA IZ VESOLJA
ERICH KASTNER:
... Ill DETEKTIVI
KRALJ BABILONA, ZNAN PO ZAKONIKU
s
POJEZU ZNANO MESTO OB NILU
HEKDAHJA POPTE-VEJEVKA (TAMARA)
RADIJSKA NAPOVEDOVALKA BAS
OBKROŽENE OTOKA Z
JADRNICO
NEIL ARM-STROHG
POŠKODBA KOSTI
KOHEC SODNEGA PROCESA
NASA OBLIKOVALKA (JANJA) ANDREJ KAROLI
POSTOPEK PRI PREDELAVI RUDE
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
STAR IZRAZ ZA NEMKO
SRBSKI PEVEC LUKAS
PEVEC GARFUNKEL
TRETJA POTENCA
BIBLIJSKI OČAK
VNETLJIVA ZMES ZA BOMBE
NAS SLIKAR (FERDO)
IGRE VCEK
(REVČEK?)
MAJHEN OBDELAN
KOS ZEMLJE
GALÜ
STAR MEŠČANSKI NAZIV ZA BABICO
RAZČLENJEVANJE
RUSKI PESNIK (SERGEJ)
NABOŽNI PESNIK STRŽINAR
ALBERT EINSTEIN
MELAHIJIN TRUMP
KRAŠKO VINO
MARJANA DERŽAJ
ČLOVEK PRI KROŽNIKU
MONGOLSKI POGLAVAR
NEKDANJI NEMŠKI SMUČARSKI SKAKALEC THOMA
PEVEC JAGGER
FIZOLOVA, GOVEJA, KOKOŠJA?
JED IZ JAJC, MOKE IN NADEVA (MNOŽINA)
SREČKO NIEDORFER
ROKOVSKI
PEVEC BONJJOVI
SKUPINA ŽUŽELK V LETU
ČERNEJ ANICA
OBLAZINJENO LEŽIŠČE
PREBIVALKE OBMORSKEGA MESTA
KLINIČNI CENTER
NEKDANJI
ČEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (JAKUB)
H
ATLETSKI KLUB
STRŽINAR, Ahacij - naš nabožni pesnik in duhovnik, JANDA, Jakub - nekdanji češki smučarski skakalec, JESENIN, Sergej - ruski pesnik, KOTLJE - rojstni kraj Prežihovega Voranca
Foto: Črtomir Goznik
Dino Kruhoberec, najemnik gostišča Taverna Jeruzalem - Svetinje: „Pri nas se boste spočili, uživali v izjemnem okolju, izvrstni sezonski in lokalni kuli-nariki, vrhunskih vinih in prelepih pogledih, ki vas bodo še dolgo spremljali."
Jeruzalemsko-Ormoških goric predstavljajo tudi sobe gostišča Taverna, saj vsaka izmed njih pripoveduje svojo zgodbo v barvi izbranega vina. Vsaka ima tudi balkon, ki ob vsakem trenutku dneva in letnem času ponuja neponovljiv pogled: ob srku izbranega vina in vrhunski kulinariki (lokalni in sezonski) vselej pričara novo in nepozabno doživetje.
Od septembra prejšnjega leta je najemnik gostišča Taverna Jeruzalem - Svetinje Dino Kruhoberec, specialist in mojster natakar, z zaključeno pedagoško šolo, nekdanji predavatelj na gostinski šoli in vodja hotela na Hrvaškem. V gostišču je bil sprva natakar, štiri leta si je nabiral izkušnje, spoznal lokal, okolje in navade gostov, nato pa se je odločil za najem z osebjem vred: enajst je redno zaposlenih, štirje na podjemni pogodbi. Že tradicionalno in utečeno ponudbo prleških in drugih jedi je nekoliko spremenil, ji dodal več sezonskih jedi, takšnih, ki jih drugje ne ponujajo.
Sozvočje odličnih vin, klasične in sezonske kulinarike
Prepoznavni so po ponudbi zelo dobrih steakov, govedini (dray aged govedini), svežem tatarskem bifteku, prleškem zrezku (svinjsko meso, polnjeno z ajdovo kašo), domačih ajdovih žgancih s kislo smetano in ocvirki, teletini izpod peke, velikem ražnjiču za 10 do 15 ljudi, ki ga spečejo v domačem kaminu in ga sestavlja piščančje in svinjsko meso, govedina ter meso srne, ki si ga gostje sami režejo, žabjih krakov, telečjih jetrc, prleške tunke, postržjače itd. Če pa se boste odločili
za ribe, vam jih ne bodo pripravili na olivnem olju, temveč na domačih ocvirkih. Dino Hruhoberec pove, da so ribe na ocvirkih nekaj, kar mora poskusiti vsak, saj tega okusa še dolgo ne bo pozabil.
Sezonske jedi iz čemaža, regrata, lešnikov, jagod in podobno pa so tista pika na i, ki jo danes gostje iščejo. Nadvse lepo pa se tako klasična kot sezonska jedila dopolnjujejo z vrhunskimi vini Kupljen, v katerih lahko uživajo tudi na vodenih degustacijah v 300 let stari, obokani kleti, kjer so pred nekaj meseci začeli tudi s porokami, saj je poroka sredi Jeruzalemskih goric v vinski kleti z do 50 gosti nekaj, kar daje najlepšemu dnevu v življenju vsakega novega para še dodaten čar. Za vse, ki iščejo nove ideje in nove smeri razvoja v različnih dejavnostih, pa so opremili manjšo konferenčno sobo za 20 do 25 udeležencev. V izbranih vinskih okusih Jeruzalemsko-Ormoških goric njihovi stacionarni gostje, okrog 90 odstotkov jih prihaja iz Avstrije, uživajo tudi po vrnitvi domov, saj ni gosta, ki ne bi zavil v hišno vinoteko Kupljen, kjer je mogoče kupiti tudi njihov z zlato medaljo nagrajeni renski rizling Aldebaran 2017; ponujajo pa tudi francoska vina višjega cenovnega razreda. Kupljenovi pa so že leta 1991 ustanovili tudi prvo nacionalno vinsko banko Slovenije, z nakupom certifikata lahko postanete lastnik šestih klasičnih ali treh magnum buteljk.
Kruhoberec si kot najemnik gostišča Taverna želi, da bi postali najboljša gostilna v Sloveniji, a la cart restavracija s ponudbo avtohtonih in drugih jedi. Prepričan je, da jim bo uspelo, pot do vrha vodi samo preko zadovoljnih gostov in tega se še kako zavedajo.
Majda Goznik
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Nogomet
Zadetke dosegali v najbolj primernih trenutkih
Stran 18
Nogomet
V sredo začetek pokalnega tekmovanja
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prva liga Telekom Slovenije, 4. krog
Priložnosti več kot dovolj, le izkoristili jih niso
Foto: Martin Metelko/ m24.si
Nogometaši iz osrednje Slovenije še naprej ostajajo trn v peti ekipi Aluminija, ki Domžalčanov v 1. ligi sploh še ni premagala. Na fotografiji so Luka Janžekovič in Ilija Martinovic (oba Aluminij) ter Senijad lbričic (Domžale, rumeni dres).
Domžale - Aluminij 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Ibraimi (35.), 2:0 Nicholson (40.), 2:1 Mensah (71.), 3:1 Haljeta (89.).
DOMŽALE: Mulalič, Melnjak (od 46. Urh), Morris, Dobrovoljc, Rom, Husmani, Mujan (od 88. Haljeta), Gnezda Čerin, Ibričič, Ibraimi, Nicholson (od 72. Hodžič). Pomočnik trener: Aleš Kačičnik.
ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Jakšič, Kontek, Martinovič, Petrovič (od 67. Marinšek), Horvat, Tahiraj (od 86. Trdina), Vrbanec (od 86. Krajnc), Mensah, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov.
Nogometaši Aluminija so se v Domžale podali okrepljeni, saj se je v ekipo po poškodbi vrnil Mario Lucas Horvat. Izkušeni vezist je začel v začetni enajsterici. »Mario je že nekaj časa treniral z nami, s svojo kvaliteto in delom na treningih pa si je začetno postavo povsem zaslužil,« je dejal eden od pomočnikov glavnega trenerja pri Aluminiju Miran Emeršič. Zaradi rdečega kartona je manjkal Damir Grgic', v prvi postavi ga je nadomestil Ilija Martinovic.
Veliko več težav so imeli Dom-žalčani, ki so igrali brez kaznovanih Tilna Klemenčiča in trenerja Simona Rožmana. Ekipo je namesto njega vodil pomočnik Aleš Kačičnik, pogrešali pa smo tudi nekdanjega člana Aluminija Lovra Bizjaka, ki je po zanesljivih informacijah pri izhodnih vratih Domžal. V Domžalah tako nadaljujejo prakso iz zadnjih let, ko po izpadu iz kvalifikacij za evropska tekmovanja prodajo enega ali dva nogometaša - letos sta to Matija Širok in Lovro Bizjak ...
Pred tekmo je bilo v zraku vprašanje, katera ekipa se bo prej pobrala po visokih porazih v prejšnjem krogu; na koncu se je izkazalo, da je to ekipa Domžal. Ta za Aluminij
še naprej ostaja nerešljiva uganka ... V13. medsebojnem srečanju je vknjižila deseto zmago, ekipi sta se ob tem še trikrat razšli z remijem. Kidričani bodo na svojo prvo zmago v medsebojnih obračunih čakali še vsaj devet krogov...
Kidrič slabo zadel žogo pri treh metrih od gola...
Aluminij je tekmo odlično odprl in že v 4. minuti je imel t. i. 100 % priložnost: Petrovič je podal do Tahiraja, ta je zavrtel svojega čuvaja in podal v sredino do Kidriča, ta pa je pri kakšnih dveh ali treh metrih od gola slabo zadel žogo in se je skotalila mimo vrat...
V 12. minuti je razpoloženi Mensah izvedel odličen prodor in podal do Tahiraja, ta si je žogo potisnil naprej in močno sprožil, vratar Mulalič pa je žogo z izjemno parado odbil. Naslednjo veliko priložnost so imeli gostje v 27. minuti, ko je po boku lepo potegnil Vrbanec, podal v sredino do Kidriča, ta je iz voleja sprožil tik ob vratnici ... Čeprav je bil Rok Kidrič izjemen pri ustavljanju visokih podaj, pri zadrževanju žoge in pri sodelovanju s soigralci, pa mu je v končnici akcij tokrat zmanjkalo nekaj malega, da bi postal junak dvoboja.
Čeprav so Domžalčani močno »viseli«, pa so na odmor vendarle odšli s prednostjo 2:0. Do vodstva so prišli v 35. minuti, ko je Gnezda Čerin podal na stran do Agima Ibraimija, ta je naredil korak ali dva in močno sprožil, žoga je na poti proti golu odskočila točno pred Janžekovičem in končala v mreži - 1:0.
Petrovič je v 39. minuti po protinapadu sprožil tik mimo gola, zato pa je bil že v naslednji minuti na drugi strani igrišča natančnejši Shamar Nicholson in z glavo unovčil lepo podajo Matije Roma z desne strani - 2:0. Od preostalih akcij velja omeniti še poskus Ton-čija Mujana neposredno iz kota, žoga je zadela prečko.
Še enkrat boljši začetek Kidričanov
Drugi polčas je znova bolje odprl Aluminij, njegova kontinui-
rana pobuda je trajala kakšnih 15 minut. V 50. minuti je Horvat z 20 metrov streljal preko gola, še bliže zadetku pa je bil Tahiraj po lepi podaji Kidriča v 53. minuti, a je po njegovem strelu žoga toliko oplazila Dobrovoljca, da se je odkotali-la mimo gola .
Na drugi strani je v 58. in 66. minuti nase opozoril Senijad Ibričic, a je bil Luka Janžekovič vedno na pravem mestu. V 67. in 69. minuti se je dvakrat v odličnem položaju znašel Matic Vrbanec, a sta bila oba njegova strela blokirana. Pobudo so Kidričani vendarle kronali
v 71. minuti, ko je Kidrič žogo po podaji s strani toliko preusmeril, da je imel branilec Domžal z njo težave, to pa je izkoristil Ibrahim Mensah in mu ukradel žogo ter lepo zadel - 2:1.
Prejeti gol je domačine toliko predramil, da so nato znova vzeli niti igre v svoje roke. Gostom niso pomagale niti tri menjave, vstopili so Marinšek, Trdina in Krajnc. V 82. minuti je tako Ibraimi zadel vratnico z roba kazenskega prostora, v 84. minuti pa je sam proti vratom stekel Ibričič, a predolgo odlašal s strelom, tako da ga je Janžekovič sijajno zaprl. Piko na i zmagi domače ekipe je v 89. minuti po podaji Ibričiča postavil Nermin Haljeta, ki je vstopil le minuto pred tem - 3:1.
Atletika
»Treningi in počutje odlični, v krogu pa brez moči«
Stran 27
Nogomet
V soboto že prva lokalna derbija Drava - Maribor
Stran 29
iPoiluiajh nai na ív¿tounzm íhLí
CRADIOPTUJ
^ *ta- dfefetec
www.radio-pluj.si
Vsaj osem res lepih priložnosti
Aluminij si je ob Kamniški Bistrici pripravil veliko lepih priložnosti, izpostaviti velja Kidričevi v 4. in 27. minuti, Tahirajevi v 12. in 53. minuti, Vrbančevi v 67. in 69. minuti, pa še malenkost nenatančne strele Petroviča (39. minuta) in Horvata (31. in 50. minuta). Sami lahko ocenite, kaj bi se zgodilo, če bi Aluminij zadel vsaj še enkrat ...
Kidričani se bodo v soboto na svojem stadionu merili z velenjskim Rudarjem.
JM
PRVALIGA TelekomSIovenije
REZULTATI 4. KROGA: Domžale - Aluminij 3:1 (2:0);
Maribor - Gorica 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Mlakar (10.), 2:0 Zahovič (16.), 3:0 Ivkovič (22.), 4:0 Vršič (78.), 5:0 Tavares (90.); Krško - Celje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Mandič (3.), 1:1 Lupeta (71.); Triglav - Olimpija 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Savič (28.), 0:2 Štiglec (55.), 0:3 Suljič (69.), 0:4 Boateng (87.). Rdeči karton: Udovič (90., Triglav). Tekma Rudar Velenje - Mura je bila odigrana v ponedeljek.
1. MARIBOR	4	3	1	0	15:2	10
2. DOMŽALE	4	3	0	1	9:7	9
3. ALUMINIJ	4	2	0	2	8:10	6
4. MURA	3	1	2	0	6:2	5
5. OLIMPIJA LJUBLJANA	4	1	2	1	6:4	5
6. GORICA	4	1	2	1	5:8	5
7. CELJE	4	0	3	1	6:7	3
8. KRŠKO	4	0	3	1	2:4	3
9. TRIGLAV KRANJ	4	0	2	2	3:9	2
10. RUDAR VELENJE	3	0	1	2	2:9	1
Tretja petica Maribora, prva zmaga Olimpije
Maribor po štirih odigranih krogih ostaja na vrhu lestvice. Povsem zasluženo, saj so vijoličasti še tretjič v štirih krogih svojim tekmecem nasuli pet golov. Za prve tri proti vedno neugodni ekipi Gorice so potrebovali le 22. minut, v zaključku sta do petice ekipi pomagala še rezervista Dare Vršič in Marcos Tavares.
Prvi zasledovalec vodilne ekipe so Domžalčani, ki so po dveh odmevnih prodajah (odšla sta Matija Širok in Lovro Bizjak) v svoji ekipi vseeno ohranili dovolj kvalitete, predvsem pa zbranosti za zmago proti Aluminiju.
Šele v 4. krogu so se prve zmage veselili branilci naslova državnih prvakov, nogometaši Olimpije. Ti so »žrtev« našli na Gorenjskem, kjer Triglav ni bil povsem brez možnosti, a je »streljal s slepimi naboji«.
Zelo zanimivo zgodbo pa pišeta ekipi Celja in Krškega, ki sta se v soboto razšli z remijem. Za obe je bil to že tretji zaporedni remi, obe sta tudi izgubili uvodno tekmo sezone. S tem izkupičkom so lahko bolj zadovoljni v Krškem, v Celju so zagotovo pričakovali boljši začetek sezone.
Veliko pozitivnega, a brez nagrade v obliki točk
Miran Emeršič, pomočnik trenerja pri Aluminiju: »V Domžalah smo imeli svoje priložnosti, kar sedem ali osem je bilo res lepih, a smo žal uspeli izkoristiti le eno. Proti tako kvalitetni ekipi, kot so Domžale, je tolikšno število priložnosti seveda razveseljivo, zato smo lahko s tem segmentom igre zadovoljni. Odigrali smo bolj kombinatorno kot npr. proti Mariboru, a je tokrat v naši ekipi odpovedala učinkovitost. Domžale so tako kvalitetna ekipa, da je znala na drugi strani to unovčiti in se je zaradi tega zasluženo veselila zmage. Volja je bila pri naših igralcih na visoki ravni, tudi igrivosti je bilo dovolj, protinapadi so bili dobro organizirani in izpeljani do zaključnega strela .- to vse so pozitivne stvari. Kot kritiko lahko znova izpostavim le preveč odprtega prostora za domačine v njihovi fazi napada.«
18 Štajerski
Šport
torek • 14. avgusta 2018
Nogomet • 2. SNL, 2. krog
Zadetki v najbolj primernih trenutkih
Nekaj več kot 200 gledalcev se je v soboto zbralo na mestnem stadionu, kjer so videli drugo zaporedno zmago ptujskih modrih.
V	trdi, pravi prvenstveni tekmi so bili varovanci trenerja Simona Se-šlarja boljši tekmec, svojo premoč pa so kronali s tremi zadetki.
Za Ptujčane je štela le zmaga, s katero bi potrdili tri točke z uvodne tekme v gosteh v Brežicah. »Bili smo favoriti in smo pričakovali zmago, zato je bil na naših ramenih seveda majhen pritisk. Morali smo igrati strpno, saj smo vedeli, da bomo zaradi naše večje kvalitete gol slej ali prej dosegli, vprašanje je bilo le, kdaj se bo to zgodilo. Prvenstvo se dobiva na takšnih tekmah, z 'lažjimi' tekmeci, kjer je treba narediti čim manj napak,« je dejal Jaka Bizjak, ki je bil najbolj napadalno usmerjen igralec Drave. Glede na prvo srečanje je trener opravil le eno zamenjavo v začetni enajsterici, Cuffaro je zamenjal Lonzariča.
Še preden se je večina gledalcev na stadionu posedla, je Drava že izpeljala lepo akcijo: Fanimo je hitro prodrl po levi strani, v sredini pa je Bizjak žogo preusmeril proti golu, a je bil gostujoči vratar Lipi-čar na mestu. Ob naslednji priložnosti, ko sta bila v glavnih vlogah znova Bizjak in Fanimo, pa je bil nemočen.
V	treh minutah do dveh zadetkov prednosti
To se je zgodilo v 14. minuti, ko je najprej Fanimo na boku zaposlil Bizjaka, ta mu je žogo natančno vrnil, Anglež v vrstah Drave pa jo je lepo sprejel in z natančnim strelom - žoga se je odbila od vratnice - poslal v mrežo - 1:0.
Tri minute kasneje je bil Fani-mo znova prehiter za obrambo gostov, po podaji Šporna se je znašel sam pred Lipičarjem in ga s strelom po tleh še drugič premagal - 2:0.
»Naš cilj je bil, da z odločno igro poskušamo doseči hiter zadetek, verjeli smo v to, da smo kvalitetnejša ekipa. Od 1. minute naprej smo začeli zavzeto, pristop je bil pravi, že v 25 sekundi bi lahko povedli. V nekaterih momentih smo odigrali maksimalno skon-
Drava Ptuj - Vitanest Bilje 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Fanimo (14.), 2:0 Fanimo (17.), 3:0 Bizjak (47.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Rešek, Mate (od 76. Kukovec), Petek, Pirtovšek, Šporn, Love-njak, Cuffaro (od 46. Čeh), Kolar (od 60. Sešlar), Fanimo, Bizjak. Trener: Simon Sešlar.
VITANEST BILJE: Lipičar, Pu-šnar, Ferjančič, B. Frelih (od 46. Furlan), Nagode, Doplihar (od 76. Puc), Koron, Pečenko, Tragin, Humar, Žižmond (od 67. D. Frelih). Trener: Sandi Valentinčič.
centrirano in nato hitro realizirali naslednji dve priložnosti, ki sta se nam ponudili. V nadaljevanju smo igro uspešno nadzorovali, škoda le, da nismo dosegli še kakšnega zadetka več,« je po srečanju dejal Simon Sešlar.
Brez svojih priložnosti pa niso ostali niti gostje; pretili so predvsem iz prekinitev. Tako so do 25. minute izvedli kar šest strelov iz kota, še najbližje zadetku so bili v 25. in 26. minuti, ko je najprej žoga po odbitku zletela tik ob stativi v nov kot, po tem pa je Koron močno streljal, a tik nad golom zanesljivega Šeliga.
Tekma je bila v tem delu zelo borbena na obeh straneh, nobena ekipa ni popuščala pri dvobojih, a je vse skupaj ostalo v mejah dovoljenega in ferpleja. Tako je zadevo ocenil tudi sodnik Darjan Kovačič iz Grosuplja, saj ni pokazal nobenega rumenega kartona.
V prvem polčasu bi lahko Matthias Fanimo že vpisal klasični hat-trick, saj se je v 32. in 38. minuti znašel sam pred Liličarjem, a je bil gostujoči vratar obakrat uspešnejši ...
Kratek, a uspešen dogovor ob polčasu
Ob polčasu je v slačilnici ostal tokrat nerazpoloženi Cuffaro, vstopil je Nastja Čeh. Zanimivo je, da je Sešlar iz slačilnice prišel na igrišče po vsega petih minutah: »Ni bilo kaj veliko debatirati, važno je bilo, da se igralci osvežijo in še enkrat začnejo tako, kot so to storili v 1. polčasu,« je pojasnil po tekmi.

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so tudi drugo preizkušnjo v novi sezoni končali zmagovito. Na fotografiji je dvakratni strelec za domačo ekipo Matthias Fanimo.
Očitno je bil dogovor uspešen, saj so igralci v modrih dresih že v prvem napadu v drugem delu povišali prednost. Asistenco je tokrat vpisal Mitja Rešek, realiza-tor je bil Jaka Bizjak, ki je zadel s strelom po tleh - 3:0.
»Tretji zadetek je bil zelo pomemben, ker smo z njim tekmeca dokončno demoralizirali. Rezultat 2:0 je kočljiv, saj lahko že en sam gol tekmecev močno zaplete situacijo in jih vrne v igro. Nam je še enkrat uspelo na igrišču realizirati to, kar smo se dogovorili v slačilnici,« je dejal Sešlar, ki je lahko v nadaljevanju ponudil priložnost mladima Svitu Sešlarju in Matevžu Kukovcu.
Do svojih priložnosti so v drugem delu prišli še nekateri igralci Drave, predvsem Čeh je z natančnimi podajami v globino skrbel za stalno nevarnost pred golom gostov. Najlepši akciji drugega dela je začel prav domači kapetan: najprej je v 68. minuti po hitri akciji Čeha, Fanima in Love-njaka slednji streljal tik mimo gola,
v 79. minuti pa je podal v prazen prostor, Fanima pa je ustavil gostujoči vratar.
Zelo suvereno je v ozadju svojo nalogo opravila tudi domača branilska vrsta, ki je bila izjemno zanesljiva pri visokih podajah (Petek, Pirtovšek), redke podaje s strani pa je Šeliga zanesljivo po-lovil.
Gostje nikakor niso igrali povsem zaprto, želeli so doseči vsaj časten zadetek, a jim je za to zmanjkal tudi kanček sreče. Še najbližje so mu bili v zadnji minuti sodnikovega podaljška, ko se je Kevin Humar znašel sam pred Šeligom, a je sprožil prek gola .
»Prišli smo iz 3. lige, kjer je bil vsekakor nižji nivo igre. Igralci bodo morali sedaj v svojih glavah čim prej preklopiti na višji nivo tekmovanja. Sam sem se zavedal, da bomo imeli na začetku težave,
»Po dveh zadetkih je začetna trema izginila«
Mitja Rešek, Drava: »Odigrali smo dobro srečanje, natančno smo se držali trenerjevih navodil, ki nam jih je dal pred tekmo. Hitro smo dosegli dva zadetka, začetna trema je izginila in potem je bilo vse lažje. Ekipa Bilje sploh ni bila slaba, ima svojo kvaliteto, njihovi igralci so zelo močni v dvobojih, zelo so pozorni tudi na t. i. 'druge žoge'. Po tretjem zadetku smo tekmo lahko dejansko umirili in mirno pripeljali do konca. Sedaj se je treba dobro regenerirati in potem kreniti maksimalno zbrano v sredino pokalno tekmo z Bravom.«
Sandi Valentinčič, Vitanest Bilje: »Jasno je, da bomo morali svoje priložnosti za osvojitev točk iskati drugje kot na Ptuju. Drava je dobra ekipa, ima tri ali štiri posameznike, ki so na višjem nivoju, in prav ti naredijo razliko v tekmi. Mislim, da nismo razočarali, na trenutke smo igrali solidno, a je Drava naše napake kaznovala. Pred tekmo sem opozoril igralce, da je Drava najmočnejša, ko ima žogo v posesti in ima več prostora. Prva dva gola smo dobili prav na ta način. Jasno je, da nismo začeli odprto, a ko smo žogo imeli v svoji posesti, smo želeli nekaj odigrati tudi v napadalnem smislu. Imeli smo nekaj lepih situacij, a brez pravega učinka.«
da bo prvi mesec zelo težaven, ob tem imamo še neugoden razpored,« je realno oceno podal trener gostov, nekdanji odlični napadalec Sandi Valentinčič.
V sredo bodo igralci Drave ob
16.00 v pokalnem srečanju gostili Bravo, konec tedna pa jih že čaka nova prvenstvena preizkušnja - v nedeljo se bodo gosteh pomerili z Rogaško.
Jože Mohorič
Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog
Videm s prvo-, Drava z drugo-, Aluminij s tretjeligašem
Le štiri ekipe tudi do druge zmage
Tudi drugi krog v 2. ligi je minil brez najbolj nepopularnega nogometnega izida 0:0, na vseh osmih srečanjih so gledalci videli vsaj po dva. Pri tem je le eden od igralcev dosegel dva zadetka, to je bil Francoz Papa Ibou Kebe v dresu Tabora iz Sežane.
Najučinkovitejše moštvo lige je zaenkrat Drava (8 zadetkov), enega manj so dosegli Ljubljančani iz ekipe AŠK Bravo. Novinec iz Bilj še edini ni zatresel mreže tekmecev. Ptujčani tudi v rubriki »prejeti zadetki« zasedajo vodilno pozicijo, prejeli so le enega.
Za derbi 2. kroga bi lahko izbirali med tekmami Kalcer Radomlje - Krka, Jadran - Nafta in Tabor -Ilirija. V Radomljah so gledalci videli remi, v Dekanih so se zmage veselili gostje, v Sežani pa domačini. Zelo pomembnih treh točk so se veselili igralci Nafte, ki so po-
kazali veliko mero zrelosti, saj so še drugo tekmo zapored dobili z minimalno razliko enega zadetka.
Največ gledalcev se je zbralo v Beltincih (kar 500), kar pa domačim igralcem ni pomagalo do želene zmage, na koncu so celo ostali brez točke. Rogaška tako z dvema zaporednima zmagama v uvodu spada med prijetnejša presenečenja 2. lige.
REZULTATI 2. KROGA:
Drava Ptuj - Vitanest Bilje 3:0 (2:0);
Jadran Dekani - Nafta 1903 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Matoševič (27., avtogol), 0:2 Vinko (56.), 1:2 Pe-trovčič (81.);
Ankaran Postojna - Brežice Terme Čatež 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Slaviero (17.), 2:0 Ardenghi (57.), 3:0 Doči (70.), 3:1 Božič (90.);
Bravo - Fužinar 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Jugovar (6.), 2:0 Nukič (67.), 3:0 Brekalo (72.), 4:0 Agboyi (79., z 11 m). Rdeči karton: Ivkič (77., Fužinar);
Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Hajrič (70.), 1:1 Kostanjšek (75.);
Brda - Roltek Dob 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Štrukelj (19.), 1:1 Guček
(47.);
Beltinci - Rogaška 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Biruš (7.), 1:1 Ciglarič (45.), 1:2 Žerak (61.);
Cherrybox 24 Tabor Sežana - Ilirija 1911 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Kebe (58.), 2:0 Kebe (75.).
1.	DRAVA DAKINDA 2	2 0 0	8:1	6
2.	AŠK BRAVO	2	2 0 0	7:2	6
3.	ROGAŠKA	2	2 0 0	4:1	6
4.	NAFTA 1903	2	2 0 0	3:1	6
5.	ANKARAN POSTOJNA2	110	4:2	4
6.	ROLTEK DOB	2	110	4:2	4
7.	KRKA	2	1 1 0	4:3	4
8.	TABOR SEŽANA	2	10 1	4:3	3
9.	BELTINCI	2	10 1	2:2	3
10.	KALC. RADOMLJE	2	0 11 1:2 1
11.	BRDA	2	0 1 1
12.	FUŽINAR	2	0 11
13.	ILIRIJA 1911	2	0 0 2
14.	JADRAN DEKANI	2	0 0 2
15.	VITANEST BILJE	2	0 0 2
16.	BREŽICE ČATEŽ	2	0 0 2
1:3	1
1:5	1
2:5	0
2:5	0
0:4	0
2:8	0 JM
V sredo se bo s tekmami 1. kroga pričela nova sezona tekmovanja v Pokalu Slovenije. Naslov brani ekipa Olimpije, ki je v finalu ugnala Aluminij. Na treh srečanjih izmed dvanajstih se bodo merile ekipe iz Spodnjega Podravja.
Na skrajni SV države
Kidričani bodo naslov viceprvaka začeli braniti v Prekmurju, kjer bodo gostje ekipe Grad, ki nastopa v 3. ligi - vzhod. »Normalno se bomo pripravili na tekmo, ki jo vsekakor želimo zmagati. Smo lanskoletni finalisti, zato bodo ekipe v letošnji sezoni proti nam zagotovo pozornejše tudi v tem tekmovanju,« je dejal pomočnik trenerja pri Aluminiju Miran Emeršič.
Gostovanje Triglava praznik in obenem generalka za prvenstvo
Zanimivo tekmo lahko pričakujejo gledalci tudi v Vidmu, kjer je stanje glede na prej omenjeno tekmo obrnjeno: tam domači član 3. lige - sever pričakuje prvoligaša - kranjski Triglav. Ta je kar solidno začel sezono v 1. ligi, zadnji poraz proti Olimpiji pa je bil vendarle nekoliko visok.
Gostovanje prvoligaša je za Videm vsekakor lepa priložnost, da domači navijači nekoliko bolj napolnijo tribune. Šlo bo tudi za neke vrste generalko za prvenstvo, kjer Videmčani že v nedeljo v običajnem dopoldanskem terminu v 1. krogu pričakujejo tekmo z Mons Claudiusom.
Vodilna drugoligaša med sabo v Pokalu
Medtem ko sta Aluminij in Triglav jasna favorita za napredovanje v Gradu in Vidmu, pa je mogoče veliko bolj izenačeno tekmo pričakovati na Ptuju, kjer se bosta merili vodilni ekipi 2. lige. Obe sta v dveh krogih dvakrat zmagali, obe imata odlično gol razliko, torej so izpolnjeni vsi pogoji za dobro nogometno tekmo, vredno ogleda.
»Že v prejšnji sezoni smo z njimi odigrali dve izenačeni tekmi (zmaga 1:0 doma in poraz 2:1 v gos-teh, op. a.), takšno pričakujem tudi v sredo. Kljub temu da pokalno tekmovanje ni prioriteta kluba, bomo šli na zmago, tako se bomo na igrišču tudi postavili. V tem tekmovanju je lahko vedno zanimivo, presenečenja se dogajajo,« je ocenil trener Drave Simon Sešlar.
Podobnega mnenja je tudi Jaka Bizjak: »Bravo je ena najboljših ekip v 2. ligi in v sredo pričakujem zelo težko tekmo. Zame osebno pa je prvenstvo vseeno prioriteta.«
JM
Pokal Slovenije, 1. krog, SREDA OB 16.00: Videm - Triglav Kranj, Drava Dakinda Ptuj - AŠK Bravo, Grad -Aluminij
Za subvencionirano bivanje študentov v domovih razpisanih 11.941 mest
Študentski domovi visokošolskih središč v Ljubljani, Mariboru in Kopru so objavili razpis za subvencionirano bivanje študentov v študijskem letu 2018/19. Razpisanih je skupaj 11.926 mest za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih. Še 15 mest pa je razpisanih za študente s priznano mednarodno zaščito. Pazite: rok za prijavo na razpisa se izteče ta četrtek, 16. avgusta. Za sprejem je razpisanih 4050 mest in 7876 za podaljšanje bivanja. Višina subvencije v študijskem letu 2018/19 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih ostaja enaka kot lani, in sicer znaša 21,50 evra, prav tako subvencija za bivanje v zasebnih študentskih do-
movih in pri zasebnikih ostaja 32 evrov. Rok, ki ga študenti za sprejem v subvencionirano bivanje in podaljšanje bivanja ne smejo zamuditi, je 16. avgust. Prošnjo morajo oddati z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ. Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo. Študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, bodo lahko sklenili pogodbe za bivanje le pri tistih zasebnikih, ki bodo izbrani na javnem razpisu, ki ga za zasebnike objavijo študentski domovi za študijsko leto 2018/19.
V Ljubljani je v študentskem domu na voljo skupaj 6836 ležišč, od tega je predvi-
denih 2115 mest za sprejem in 4721 mest za podaljšanje bivanja. V dijaških domovih je na voljo 285 ležišč, v zasebnih študentskih domovih pa še 254. Za bivanje oz. podaljšanje bivanja študentov pri zasebnikih je na voljo 375 ležišč. V mariborskem visokošolskem središču javni študentski domovi razpisujejo 2458 ležišč, od tega 950 za sprejem in 1508 za podaljšanje bivanja. V dijaških domovih je na voljo skupaj 90 ležišč, v zasebnih domovih pa še 144.
Na Primorskem pa so razpisane kapacitete v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Novi Gorici. Skupaj so na voljo 1404 prosta mesta.
Dijaški in študentski dom Kranj razpisuje 30 ležišč, od tega je predvidenih 20 mest za sprejem, 10 pa za podaljšanje bivanja. Za sprejem je v Dijaškem in študentskem domu Novo mesto na voljo 30 mest, za podaljšanje pa 20.
Cenzus za pridobitev subvencije za prihodnje leto znaša 2440,43 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2017. Pisarne za študentske domove bodo do 17. septembra na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo. Študenti, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, obveščeni po pošti na naslov stalnega prebivališča predvidoma po 16. oktobru.
Kolofon
Gremo v šolo - oglasna priloga Štajerskega tednika
14. avgust 2018 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov:
Natalija Škrlec, Sonja Grizila, Majda Goznik, STA
Fotografije:
Črtomir Goznik, Media24 Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner Trženje:
marketing družbe Radio-Tednik Ptuj
nm
Za mobilnost študentov iz socialno šibkejših okolij 111.000 evrov
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitvi o finančni podpori v višini 111.200 evrov za programa mobilnosti študentov iz socialno šibkejših okolij, ki jo bosta iz Evropskega socialnega sklada za 139.000 evrov vredna programa prejeli Skupnost višjih strokovnih šol RS in Univerza v Mariboru.
Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, se s temi sredstvi finančno podpira udeležba slovenskih študentov iz socialno šibkejših okolij na mednarodnih mobilnostih. Pričakuje se, da bodo študenti poleg pridobivanja strokovnega znanja izboljšali tudi znanje jezika, spoznali delo v drugačnem okolju ter postali samostojnejši in samozavestnejši. Izkušnja v tujini naj bi izboljšala konkurenčnost študentov na trgu delovne sile po končanem študiju. Kakovostnejše in mednarodno odprto visokošolsko izobraževanje pa bo preko bodočega delovanja visokošolskih diplomantov na trgu dela posredno vplivalo tudi na internacionalizacijo drugih sektorjev družbe, so še zapisali na ministrstvu.
2
_^_GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega
Otroci morajo biti zadihani in se preznojiti
Gibanje je osnovna človekova potreba. Redno in zadostno gibanje je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj vpliva na njihov celosten razvoj: pozitivno vpliva na kosti, sklepe in mišice, vpliv ima tudi na fino motoriko, kot sta pisanje in risanje, z rednim gibanjem pa se povečujeta tudi samozavest in samopodoba, ki je sicer pri otrocih in mladostnikih vedno slabša. Kot pravi športni pedagog Bojan Cunk, z gibanjem mladi pridobivajo odločnost, disciplino, oblikujejo pozitivne vzorce obnašanja ter predvsem spoznanje, da se je za doseganje uspeha in napredka treba tudi čemu odreči. Sogovornik pri osnovnošolskih otrocih sprva priporoča vsa naravna, najbolj preprosta gibanja , kot so hoja, tek, skoki, lazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje, lovljenje ... Če se te dejavnosti odvijajo na prostem, torej v naravi in v obliki igre, je to za razvoj otroka še toliko bolje. Potem sledijo že nekoliko bolj kompleksna gibanja, kot so vodenja, podajanja in lovljenja žoge, osnovne akrobatske spretnosti (prevali, osnovna padanja, obrati ...), spretnostna in ravnote-žnostna gibanja, kot so vožnja s skirojem, kolesom, rolko ali drsanje, pa tudi ples in plavanje. Ob koncu osnovnošolskega obdobja je priporočljivo bolje spoznati igre z žogo, kot so rokomet, nogomet, odbojka in košarka, pa tudi rekreativna in tekmovalna giba-
nja pri atletiki, gimnastiki in plesu. Skratka čim bolj raznoliko in na način, da bo otrok dobival čim več dražljajev, ki bodo vplivala na njegov nadaljnji psihofizični razvoj.
Ob tem Bojan Cunk odločno trdi, da samo šolska telovadba nikakor ni dovolj: ''Šolska športna vzgoja je premalo za normalne gibalne potrebe otroka. Otroci naj bi imeli vsaj 60 minut zmerno intenzivne vadbe na dan - to je vadba, pri kateri imajo pospešen srčni utrip, so zadihani in se znojijo. Šola zaradi trenutne zakonodaje še ne zmore pokrivati dnevnih potreb za gibanje otrok, zato je gibanje nujno tudi v otrokovem prostem času. Priporočila o 60-minutni telesni dejavnosti na dan vse dni v tednu dosega le 20 odstotkov otrok in mladostnikov, kar je precej zaskrbljujoče. Če dobro poznamo otrokove sposobnosti, ga lahko postopoma, a ne prezgodaj, usmerjamo v določene športe. Drugače pa otroku ponudimo čim bolj raznoliko gibanje v njegovem prostem času. Otroci in mladostniki naj bi opravili 50 odstotkov aerobne vadbe, kot so hoja, tek in kolesarjenje, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za gibljivost. Sogovornik pa z žalostjo ugotavlja, da ob prehodu otrok v srednjo šolo količina gibanja precej upade. ''Po dostopnih podatkih meritev za ŠV karton in anketah sposobnosti pri dijakinjah in dijakih v obdobju srednje-
šolskega izobraževanja padejo. Razlogi za to so različni: izobraževanje poteka na drugi lokaciji, manj je prostega časa, med vzroki pa so tudi puberteta, televizija, računalnik, e-komuniciranje, lenoba in še bi lahko našteval. Sedaj imamo zanimivo sliko. Na eni strani imamo okoli 20 odstotkov srednješolcev, ki se veliko ukvarjajo s športom, torej
Sm V NEZGODI
Varujemo vaš največji zaklad vedno in povsod
SKLENITE NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA OTROKE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI
redno trenirajo neki šport, na drugi strani pa srednješolce, ki so popolnoma športno neaktivni. In slednjih je kar 70 odstotkov. Zlate sredine skoraj ni več, oziroma je takšnih le deset odstotkov dijakov. Zato bi bilo treba srednješolce iz skupine neaktivnih na neki način prepričati, da zopet postanejo športno aktivni. Sam ne priznavam nobenih izgovorov - mislim, da imamo v vseh krajih dovolj športnih objektov, športnih klubov in naravne danosti, ki nam ponujajo možnosti za gibanje tako organizirano kot samostojno. In prav zaradi zanemarjanja telesne aktivnosti v teh letih nastajajo različne zdravstvene težave, ki se pokažejo takoj ali pa šele čez nekaj let,'' pojasni Bojan Cunk. Pomanjkanje igre, izkušenj in priložnosti za vključevanje v različne športne dejavnosti namreč lahko upočasni otrokov normalni proces razvoja. Pomembno je, da ima otrok spodbudno okolje in čim več priložnosti za gibanje. Če tega ni, lahko nastopijo težave v nadaljnjem motoričnem razvoju in seveda tudi v njegovem psihofizičnem razvoju - pojavijo se debelost, težave s koncentracijo, pomanjkanje moči za delo in učenje, pa tudi različne bolezni, ki so sicer značilne za odrasle.
Podobne težave se pojavljajo tudi pri mladostnikih: ''Pri mladostnikih opažam težavo, ki je morda mnogo večja, kot se zavedamo - to je nizka telesna samo-podoba. Ta je že na tako nizkem nivoju in se še poslabšuje, da bi nas moralo že resno skrbeti. Zaradi nizke telesne samopodobe pride do različnih psihičnih, pa tudi fizičnih težav. In prav šport in gibanje lahko v veliki meri prispevata k zmanjšanju teh težav. Gibanje, uspešnost pri vadbi, premagovanje naporov in druženje so namreč stvari, ki lahko pripomorejo k izboljšanju telesne samopodobe in tudi zato je gibanje pri mladostnikih tako pomembno.''
Seveda pa se ob vsem tem pojavi tudi problem pomanjkanja časa - službene obveznosti staršev
in šolske obveznosti otrok ustvarijo urnike, ki predstavljajo veliko oviro pri športnem druženju staršev z otroki. Za zgodnje otroštvo je zelo pomembno, da starš in otrok skupaj premagujeta gibalne ovire. Morda je to tudi priložnost, da starši z gibanjem zopet poskrbijo tudi za svoje zdravje in telesno pripravljenost. Zato Bojan Cunk staršem svetuje: ''Odložite delo, to bo počakalo, in pojdite skupaj z otrokom migat. Tudi če bo otrok kdaj zaradi pomanjkanja časa malo slabše pripravljen na šolsko snov, ga ne kaznujte z omejevanjem gibanja. Naj gre na svež zrak, naredi nekaj telesnih vaj, da pljuča zadihajo, se mu poviša srčni utrip in se otrok preznoji. Morda boste presenečeni, kako bodo potem tudi šolske obveznosti postale lažje.''

Atletski klub Ptuj VABI NA
VPIS V ATLETSKO ŠOLO
www.atletski-klub-ptuj.si
VSE PREDSOLSKE IN SOLSKE OTROKE
Vpis:
SAVA
ZAVAROVALNICA
Mestni stadion Ptuj od 1. septembra v terminih vadbe oziroma vsak dan med ponedeljkom in petkom od 16.30 dalje.
Dolgo poletje spreminjamo v nepozabno doživetje!
Kupon 50 % popust
na celodnevno otroško vstopnico za kopanje v Termalnem Parku ali hotelskem kopališču Vespasianus.
Kupon velja za vstop do dveh otrok, vse dni v tednu, do 30. 9. 2018. Kupon ne velja za organizirane skupine-'
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
02 749 45 30 | termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com
V ŠOLO, oglasna pri oga Štajerskega tednika
Novo šolsko leto v znamenju mednarodnih projektov in številnih zanimivih programov
Poletje se je komaj pošteno pričelo, na Ljudski univerzi Ptuj pa se že pripravljajo na zgodnjo jesen, ko bodo nadaljevali utečene aktivnosti in hkrati zagnali nove. Šolsko leto 2018/2019 bo posebej zaznamovano s številnimi mednarodnimi projekti, ki so jih pridobili na razpisih; ti po konkurenci mejijo že na adrenalinsko tekmovalnost. Več kot je na Ljudski univerzi Ptuj pridobljenih mednarodnih projektov, več je za udeležence brezplačnih programov! ''Trenutno sodelujemo kar v devet projektih, ki omogočajo vključevanje udeležencev v razne aktivnosti. Nekateri izmed njih so namenjeni starejšim udeležencem z namenom kvalitetnejšega in aktivnejšega preživljanja zrelih let. Spet drugi uvajajo inovativne pristope k svetovanju, opolnomo-čenje pri iskanju zaposlitve tudi za ranljive ciljne skupine. Nadaljevali bomo inovativno delo na področju digitalnih značk (Mozilla Open Badges) ter v digitalno obliko pretvorili številne zanimive zgodovinske zgodbe mesta Ptuja. Naš najobsežnejši mednarodni projekt, vreden slabega 1,5 mio, pa je namenjen mladim brezposelnim, ki se borijo z anksioznostjo in duševnimi boleznimi, kar otežuje iskanje zaposlitve. Razvili bomo nove načine svetovanja mladim in njihovega usposabljanja za vstop
na trg dela na način, ki bo za njih koristen in jih hkrati motivira,'' pojasni direktorica Mojca Volk.
V	naslednjem šolskem letu 2018/2019 bodo v Centru za družine Špajza modrosti nadaljevali načrtovane vsebine. Ena izmed njih so izobraževalne in praktične delavnice na temo razvijanja odzivnega in senzibilnega starševstva. Delavnice oziroma predavanja nagovarjajo s temami, kot so postavljanje meja, ohranjanje dobrih odnosov, varno in sočutno starševstvo. ''Na nas se lahko obrnejo tudi starši, ki se znajdejo v situaciji razhoda s partnerjem.
V	načrtovanih vsebinah se bomo dotaknili tudi zdravega življenjskega sloga in tem, kot so depresija, premagovanje stresa in podobno. Prav tako pripravljamo številne počitniške aktivnosti in dejavnosti za otroke, ustvarjalne in bralne urice, delavnice, ki bodo zapolnile prosti čas. Ob tem bi izpostavili podatek, da Špajza modrosti zraven organiziranih dogodkov ponuja neformalno druženje, saj so njena vrata odrta vsak dan in mimoidočim ponuja prostor, kjer lahko preživijo svoj prosti čas, na računalnikih preberejo novičke, pregledajo naše knjižne police in se informirajo o drugih dogodkih. Otrokom so vsakodnevno na voljo številne družabne igre, sestavljanke, lego kocke, pobarvanke, otroške knjige,''
pove Mojca Volk.
V šolskem letu 2018/2019 bodo nadaljevali projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompe-
tenc. Namen projekta je povečati vključenost odraslih v vseživljenj-sko učenje ter izboljšati temeljne in poklicne sposobnosti, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebni razvoj in delova-
nje v sodobni družbi. Poudarek je na razvoju sposobnosti s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Izvajanje programov vključuje tudi svetovanje v procesu izobraževanja. Prednost pri vključitvi v programe za pridobivanje temeljnih in poklicnih kom-petenc imajo zaposleni, starejši od 45 let, z največ zaključeno srednjo strokovno ali splošno izobrazbo. Zaposleni lahko izbirajo med številnimi brezplačnimi programi: tečaji tujih jezikov (nemščina, angleščina), računalniški tečaji (vsebine so prilagojene potrebam zaposlenim), komunikacijski tečaji (medgeneracijska komunikacija, timsko delo, medsebojni odnosi in podobne komunikacijske veščine).
Tudi v letu 2018/2019 bo učenje v Središču za samostojno učenje potekalo nemoteno, pove Volkova: ''Nudimo učenje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in španščine. Na voljo je tudi učenje slepega desetprstnega strojepisja in uporaba interneta. Poleg tega razpolagamo še z vrsto spletnih učnih gradiv, ki so primerna za udeležence OŠ za odrasle in srednjih šol, kar jim je lahko v veliko pomoč pri opravljanju posameznih izpitov. Gradiva so slikovita, nazorna in omogočajo samopre-verjanje. Vsa našteta gradiva so
primerna za samostojno učenje, kljub temu pa je pomoč pri učenju zagotovljena.
Poleg rednih in ustaljenih izobraževalnih aktivnosti bomo predvsem za ranljive ciljne skupine organizirali krajše brezplačne začetne tečaje uporabe računalnika, tablic in mobilnih aplikacij. Poleg teh bomo izvajali tudi brezplačne krajše delavnice, namenjene spoznavanju zgodovine in kulturnih znamenitosti Ptuja, kar je že dolgoletna želja naših udeležencev. Učenje v SSU je brezplačno, saj ga sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.'' V septembru se bodo na Ljudski univerzi Ptuj pričeli vpisi v srednješolska izobraževanja za poklice TRGOVEC, EKONOMSKI TEHNIK in PREDŠOLSKA VZGOJA, v 40-urne TEČAJE TUJIH JEZIKOV (predvsem je zanimanje za začetni in nadaljevalni tečaj NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE), v programe usposabljanja ZA RAČUNOVODJA, VILIČARISTA, TEKSTILNEGA KONFEKCIONARJA, PREDELOVALCA MESA in VODJA PROJEKTOV ter v vse programe UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, namenjene udeležencem 55+.
Nekaj aktivnosti bo namenjenih tudi novemu magistrskemu programu SOCIALNE PEDAGOGIKE.
Ta program se bo sicer pričel izvajati v letu 2019, vendar bo vpis že v študijskem letu 2018/2019 (april 2019). Program bo zanimiv za študente, ki se bodo izobraževali na področju praktičnega so-cialno-pedagoškega delovanja in raziskovalnega dela z ranljivi skupinami, pri čemer bodo glavne usmeritve v šolsko, vzgojno--svetovalno področje, področje institucionalnega dela, področje zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (posebej za delo s čustvenimi in vedenjskimi težavami), področje dijaških domov, penološko svetovalnega dela, socialnega managementa in vodstvenih vlog na omenjenih področjih.
''Kot recept za uspešno delo na področju izobraževanja bi izpostavila predanost celotne ekipe, vključno z našimi predavatelji. Razen nujne strokovnosti nas odlikuje tudi dostopnost, pripravljenost prisluhniti željam in potrebam vsakega posameznika, upoštevanje in priznavanje predhodno pridobljenega znanja ter poglobljeno svetovanje pred in med izobraževanjem in tudi po njem. Naše cene so izjemno konkurenčne, omogočamo plačilo na več obrokov - po potrebi jih prilagodimo tudi željam posameznika,« še pove direktorica Ljudske un ¡verze Ptuj Mojca Volk.
S TEM KUPONOM PRIHRANITE 30% ZA SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
PEPTUJ, Ulica 25. maja 16	v
Tel.: 02 771 14 27, GSM: 051 636 410, E: ptuj@epro.si &
üREMO V SOLO.
a Štajerskega ■
2
Dijaki podrobneje spoznajo izbrani poklic, podjetja pa svoje bodoče sodelavce
Maja 2017 je Državni zbor potrdil zakon o vajeništvu. Gre za del sistema srednjega poklicnega izobraževanja, pri čemer se minimalno 50 % izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu. Cilji vajeništva so boljša usposobljenost glede na potrebe gospodarstva, lažji prehod med izobraževanjem in delom, torej zgodnejša poklicna socializacija, zgodnejše zaposlovanje mladih ter bolj usklajena ponudba in povpraševanje po kadrih. Kot na svoji spletni strani sporoča Gospodarska zbornica Slovenije, vajeništvo dijakom svetujejo zato, ker so ti poleg učenja v šoli kar 50 % izobraževalnega programa prisotni pri delodajalcih, kjer spoznavajo podjetje in se privadijo na delovno okolje. Tako vidijo, kaj dela nekdo, ki opravlja isti poklic, kot so ga izbrali sami, in se tudi sami preizkusijo v njem. Za delo prejmejo denarno nagrado, ob sebi imajo mentorja, ki skrbi zanje in jih usmerja. Dijaki tako v podjetju dobijo znanje in sposobnosti, ki jih delodajalci potrebujejo, ter s tem oblikujejo svojo poklicno pot.
V primeru, če se dijak odloči za vajeniški sistem izobraževanja, med njegove obveznosti med drugim sodijo opravljanje praktičnega usposabljanja z delom po navodilih in pod nadzorom delodajalca, redno vodenje vajeniškega dnevnika, redno izpolnjevanje obveznosti po izobraževalnem programu in doseganje zahtevanih standardov izobraževanja ter obveščanje delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pravic iz vajeniškega razmerja. Delodajalec mora v času, ko se vajenec praktično usposablja z delom, le-temu skladno z izobraževalnim programom zagotoviti kakovostno praktično usposabljanje z delom na verificiranem vajeniškem učnem mestu, omogočiti izpolnjevanje obveznosti po izobraževalnem programu v šoli, mu v skladu s kolektivno pogodbo oziroma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun vajenca, odprt v Republiki Sloveniji, izplačevati vajeniško nagrado, določeno s tem zakonom, ter mu zagotavljati varno
in zdravo delo v skladu s predpisi. Prav tako mora delodajalec varovati in spoštovati vajenčevo osebnost ter upoštevati in ščititi vajenčevo zasebnost, mu poleg počitnic v skladu s šolskim koledarjem omogočiti še najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit, mu nalagati le dela, ki so določena v izobraževalnem programu za dosego učnih ciljev na praktičnem usposabljanju z delom, voditi evidence na področju dela in socialne varnosti v skladu z zakonom ter zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. V času izobraževanja na podlagi pogodbe o vajeništvu vajenec ohrani status dijaka, torej pri delodajalcu ni zaposlen. V tem času je vajenec upravičen do vajeniške nagrade, ki jo je delodajalec dolžan izplačevati mesečno v denarni obliki. Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od 250 evrov za prvi letnik, 300 evrov za drugi letnik in 400 evrov za tretji letnik. Delodajalec mora vajencu za čas praktičnega usposabljanja z delom zagotoviti povračilo stroškov prehrane in prevoza, stroškov v zvezi s službeno potjo in terenski dodatek na enak način in v višini, kot velja za delavca, zaposlenega pri delodajalcu, ki usposablja vajenca. Znesek nagrade ne vključuje dodatkov, obveznih dajatev, ki bremenijo delodajalca, in povračila stroškov. Če je vajencu podaljšan status dijaka, se mu pogodba o vajeništvu lahko podaljša, vendar največ za eno leto. Pri tem je treba izpostaviti, da vajeniška nagrada ne vpliva na družinske prejemke, dijak pa poleg vajeniške nagrade lahko dobiva tudi kadrovsko štipendijo podjetja.
Kot še pojasnjujejo na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije, gre pri vajeništvu za zelo kakovostno obliko prenašanja znanja in izkušenj na mlajše rodove. Za delodajalce namreč ta sistem prinaša večjo mero usklajenosti izobraževanja z njihovimi potrebami. Preko vajeništva mladi pridobijo tiste sposobnosti, ki jih delodajalci potrebujejo. Vajeniška oblika izobraževanja prinaša v slovenski prostor možnost,
da delodajalci sami izberejo svoje bodoče sodelavce in z njimi podpišejo posebno vajeniško pogodbo. Podjetja vajence najprej dobro spoznajo, kar jim olajša odločitev glede nadaljnje zaposlitve. Delodajalci, ki se odločijo za sodelovanje pri poskusnem uvajanju vajeništva, so upravičeni do sofinanciranja, in sicer do 2000 evrov za izvedbo praktičnega usposabljanja v podjetju v skladu z načrtom izvajanja vajeni-štva, ter do povračila prevoznih stroškov vajenca na praktično usposabljanje in prehrane med praktičnim usposabljanjem. V šolskem letu 2008/19 bosta v podravski regiji v sistem vajeništva vključeni dve šoli: Tehniški šolski center Maribor, Srednja strojna šola s programom oblikovalec kovin - orodjar ter Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor s programom slikopleskar.
VISOKA SOLA NA PTUJU
VABI NA TRETJI PRIJAVNI ROK: OD 27. 8.2018 DO 27.9.2018
BIONIKA V TEHNIKI
INFORMATIVNI DAN: 13. 9. 2018 OB 16:00
visoka šola na ptuju
8Ö
SREDNJASOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
MARIBOR
V šolskem letu 2018/10 razpisujemo naslednje organizirane oblike izobraževanja odraslih:
Srednje Strokovno Izobraževanje -
G ASTRONOMIJA IN TURIZEM
Poklicno Tehniško Izobraževanje -
G ASTRONOMIJA
Srednje Poklicno Izobraževanje -
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
Poklicni Tečaj -
G ASTRONOMIJA
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
Mladinska ulica 14 a, 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
Kontaktna oseba:
Marjan Božičko, marjan.bozicko@guest.arnes.si 02/235 0016
GREMO
2
Zoisove štipendije - spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov
Najuspešnejši dijaki in študenti imajo vsako leto možnost pridobitve Zoisovih štipendij. Namenjene so dijakom, študentom ali udeležencem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Kot so pojasnili na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, so pogoji za pridobitev Zoisove štipendije naslednji: izkazan vsaj en izjemen dosežek v skladu z Zakonom o štipendiranju: doseženo najvišje mesto iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, prejeto zlato ali srebrno priznanje iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, priznanje za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišje mesto na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo, objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, umetniško ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki:
•	ustrezen šolski oziroma študijski uspeh:
•	izjemen splošni uspeh na maturi v Republiki Sloveniji (zlata matura),
•	uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji ali
•	ustrezna povprečna ocena:
•	najmanj 4,70 v zaključnem razredu osnovne šole (dijaki na prehodu iz osnovne v srednjo šolo),
•	najmanj 4,10 v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije (dijaki od 2. letnika dalje in študenti 1. letnika dodiplom-skega študija),
•	najmanj 8,50 v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije (študenti od 2. letnika dodiplomskega študija naprej in študenti druge bo-lonjske stopnje).
•	izpolnjevanje splošnih pogojev, ki se nanašajo na državljanstvo, starost, status in drugo.
Vlagatelji se glede na pogoj, na podlagi katerega uveljavljajo pridobitev Zoisove štipendije, razvrstijo v tri skupine: OŠ, SŠ ali VŠ.
Vloge v posamezni skupini se razvrstijo po naslednjem vrstnem redu meril:
•	višje število točk za izjemne dosežke,
•	višje število točk pri maturi ali razmerje med povprečno
oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije študentov (samo skupini SŠ in VŠ), • višja povprečna ocena. Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje število točk za izjemne dosežke. Če ima več vlagateljev enako število točk za izjemne dosežke, njihove vloge pa presegajo preostala sredstva v tej skupini, se za izbor med temi vlagatelji uporabi merila iz drugega oziroma tretjega merila. Pravica
do štipendije se dodeli za obdobje trajanja posameznega izobraževalnega programa. Za nadaljnje prejemanje mora štipendist izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,10 (dijak) ali 8,50 (študent) oziroma izkazati vsaj en ustrezen izjemen dosežek. Višina mesečne Zoisove štipendije za dijake znaša 120 evrov, za dijake, ki se izobražujejo v tujini, pa 240 evrov. Mesečna Zoisova štipendija za študente znaša 140, za
študente, ki se izobražujejo v tujini, pa 280 evrov.
Poleg osnovne Zoisove štipendije je možno ob izpolnjevanju pogojev pridobiti še dva dodatka: dodatek za bivanje, ki znaša mesečno 80 evrov, in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša mesečno 50 evrov. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisovih štipendij je letos za dijake sreda, 5. septembra, za študente pa petek, 5. oktobra.
Število Zoisovih štipendistov v zadnjih petih letih
Leto	2013	2014	2015	2016	2017
Število štipendistov	10.248	8.557	7.353	6.799	6.309
Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Študentski in dijaški domovi poleti odprti za turiste
Študentski in dijaški domovi po odhodu študentov in dijakov na počitnice odprejo svoja vrata za zunanje obiskovalce, večinoma turiste ali udeležence poletnih šol, tekmovanj in prireditev, ki lahko tako bivajo v mestu po razmeroma nizki ceni. Še posebej veliko zanimanja za takšno namestitev je v Ljubljani in na Primorskem.
»Povpraševanja je veliko, sploh med vikendi,« so povedali v Študentskih domovih Univerze na Primorskem. V vseh treh domovih imajo na voljo za oddajanje turis-
tom 137 sob s skupaj 321 ležišči. Cene so v primerjavi z lanskim letom nekoliko dvignili. Še vedno pa na primer prenočišča v Priso-jah, kjer se cene gibljejo od 35 evrov naprej, oglašujejo kot najugodnejše v Kopru. V Študentskih domovih Univerze v Ljubljani trenutno prevladujejo študentje na poletnih praksah in individualni gostje, od sredine avgusta do sredine septembra pa bodo večino zmogljivosti zasedle razne poletne šole. »Letos je iz tega naslova res veliko povpraševanja, tako iz domačega kot tudi
DIJASKI DOM PTUJ
Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-700, www.ddptuj.si
Prednosti bivanja pri nas:
•	neposredna bližina šole,
•	pedagoška in zdravstvena oskrba,
•več časa za učenje,
•	brezplačne inštrukcije,
•	redno sodelovanje s starši in šolo,
•	priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev,
•	kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa,
•	druženje in spoznavanje vrstnikov,
•	dodatek pri štipendiji za bivanje v domu,
•	zagotavljanje varnosti.
■J
•	urejeno in zdravo prehrano,
•	pestro ponudbo interesnih dejavnosti,
•	internetni priključek v vsaki sobi,
•	udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah,
•	knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ...
Za več informacij pišite na e-naslov:
dd.ptuj@guest.arnes.si ali nas obiščite.
mednarodnega prostora,« je povedal v. d. direktorja Igor Brlek. Poleg 140 ležišč, ki so jih oddali Hostlu Simbol, imajo na voljo še okoli 250 ležišč, ki jih oddajajo sami. »Cene se niso spremenile in ostajamo enako cenovno ugodni kot pretekla leta,« je dejal. Z zanimanjem za kratkotrajno bivanje pri njih so zadovoljni tudi v Študentskih domovih Univerze v Mariboru. »V času poletnih počitnic proste zmogljivosti tržimo tudi za potrebe turizma, saj nam izvajanje tovrstnih dopolnilnih dejavnosti znižuje stroške osnovne dejavnosti, s čimer skušamo ohranjati nizke cene stanarin za naše stanovalce,« je pojasnila pomočnica direktorice Darja Kukovičič. »Trend povpraševanja po poletnih namestitvah je v zadnjih nekaj letih v rahlem porastu,« je dodala. Povprečno turisti prenočujejo v študentskih domovih dan ali dva, študenti in profesorji, ki prihajajo na poletne prakse, izmenjave ali poletne šole, pa ostajajo tudi dlje časa.
»Prihodek iz naslova turizma s pridom uporabljamo za dvig bivalnega standarda naših stanovalcev in vlaganja v infrastrukturo za številne obštudijske dejavnosti,« je povedala Kukovičičeva. Prednost nastanitve v študentskem domu je poleg cene tudi lega, saj so ti ponavadi blizu središča mesta, športnih objektov ali drugih za turiste zanimivih točk. Gostom je večinoma na voljo tudi brezžični internet, koristijo lahko
športne površine in drugo ponudbo v študentskih domovih. Poletje je pestro tudi v dijaških domovih. Kot je povedala ravnateljica Dijaškega doma Bežigrad Ljubljana Nataša Erjavec, oddajajo okoli 185 sob, predvsem skupinam poletnih šol in športnikom. »Povpraševanje je zelo veliko. Po navadi v juliju ne moremo ustreči vsem. V avgustu namerno ne oddajamo več kot 50 odstotkov sob, da lahko izvajamo vzdrževalna in obnovitvena dela,« je dejala.
»Zbrani denar porabimo za obratovalne stroške in delo, dobiček pa vlagamo v nenehno posodabljanje infrastrukture,« je dodala. V Dijaškem domu Maribor oddajajo sobe zunanjim gostom po predhodni najavi, da lahko še pravočasno zagotovijo delo kuhinje in recepcije. »Če gre za večjo skupino, se potrudimo, da to storitev omogočimo, sicer pa se poleti izvajajo obnovitvena dela in generalno čiščenje, zaposleni pa koristijo dopust,« je povedala rav-
nateljica Ksenija Jaušovec. Bivanje v poletnih mesecih omogočajo predvsem svojim dijakom športnikom, ki imajo treninge tudi čez poletje, in študentom, ki pridejo v Slovenijo preko mednarodnega programa Erasmus. Na voljo imajo 300 postelj oziroma 150 dvoposteljnih sob. »Povpraševanje po naših zmogljivostih precej variira, največ ga je v času Festivala Lent oziroma drugih večjih dogodkov v mestu,« je še povedala ravnateljica.
GREMO V SOLO,
oglasna pri oga Štajerskega
Z Barbaro Oakley o učenju: Možganov ne moremo pretentati
Z Barbaro Oakley, profesorico elektrotehnike in avtorico brezplačnega spletnega programa Learning How to Learn (učimo se učiti), smo se pogovarjali o šolskem sistemu in učenju nasploh, ki je tako pomembno za nas od ranega otroštva pa vse do pozne starosti. Strokovnjakinja med drugim poudarja, da so se naši možgani sposobni naučiti česarkoli, in zato poziva, da venomer širimo svoje okvire. Tudi če že dolgo ne sedimo več v šolskih klopeh.
Motivacija mora priti od znotraj
Čeprav šolarji trenutno še uživajo na počitnicah, smo pogovor
led šele v zadnjih dvajsetih letih. Žal pa se nova spoznanja, ki bi lahko v veliki meri obrnile proces učenja na bolje, v šolah še ne prakticirajo. Kar je zelo narobe, če vemo, da je ravno sposobnost, da se sploh znamo učiti, eno najpomembnejših orodij, ki ga lahko prenesemo otrokom. Ob prenatr-panih urnikih ne najdejo prostora za te spremembe, četudi bi prinesle veliko koristnega. Barbara zato predlaga, da ta znanja prenesemo šolarjem v sklopu učnih ur biologije. »Učenje navsezadnje vključuje globoke biološke procese. Če bi začeli semester z nekaj informacijami o nevrološkem procesu učenja, bi učenci to znanje lahko s pridom uporabili v celotnem šolskem letu in tudi pozne-
Podčrtovanje z barvami ni tako učinkovito, kot si mislite.
Premikanje roke po strani in podčrtovanje teksta z barvo se marsikomu zdi dobra zamisel, a še zdaleč ni tako učinkovita, kot si mislimo, pravi Barbara. Raziskave kažejo, da je ponovni priklic informacij, ki smo jih ravnokar prebrali, pri usvajanju novega znanja veliko bolj smiseln. Ko si preberete eno stran, odmaknite pogled in brez kukanja ponovite, kar ste ravnokar prebrali. To vam bo pomagalo tako pri pomnjenju kot tudi pri razumevanju prebranega.
s strokovnjakinjo začeli ravno o njih in šolskem sistemu. »Šole pri učencih pogosto ustvarijo vtis, zaradi njih. Učenci lahko zaradi tega pri svojem učenju postanejo odvisni od učiteljev in ocen, ki so prevečkrat njihova edina motivacija. Ko takšne osebe enkrat končajo uradno šolanje, včasih zelo težko najdejo motivacijo znotraj sebe za nadaljnje učenje.« Ponovno bi bilo torej treba definirati, zakaj se ljudje učimo, v šolske programe pa bi morali vključiti predvsem informiranje učencev o tem, kako se učimo, je prepričana. »V kompleksen proces, kako delujejo možgani, smo dobili vpog-
Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta
itttíiíTíiítíti iiiiieümiü
Tvoje življenje.
je v življenju. Učenci bi se bolje odrezali tako pri biologiji kot pri vseh drugih predmetih.
Misli, ki sprožajo bolečino
Poznavanje imen delov možganov in njihovih nalog še zdaleč ne izboljša našega učenja. Obstaja toliko (veliko bolj praktičnih) in uporabnih informacij, ki bi jih bilo dobro poznati, pojasnjuje sogovornica. »Na primer, ko samo pomislite na nekaj, česar ne marate ali ne želite narediti, se vam v možganih aktivira center za bolečino. To je razlog, zakaj s kakšnim opravilom tako odlašamo. Ker se
že zaradi misli na to opravilo ali dejavnost počutimo neprijetno, poskušamo svojo pozornost preusmeriti na nekaj drugega in se tako zamotiti. Dobra novica je, da 'bolečina' izgine in nam odleže po 20 minutah, ko se lotimo obveznosti, ki nam niso najljubše - tudi če je to pospravljanje.«
S tehniko pomodoro boste odnesli več
Zelo dobra tehnika tako za učence kot za odrasle, ki se izobražujejo v okviru svoje službe, je tehnika pomodoro, izvemo. Ime je dobila po kuhinjski uri v obliki paradižnika, izumil pa jo je Italijan Francesco Cirillo. Pomodoro bo prekinila vaše odlašanje z učenjem, v praksi pa jo izvedete tako, da izklopite vse motilce - utišate telefon, da vas med delom ne motijo klici in sporočila, se odjavite iz družbenih omrežij, ki bi vam med delom na ekran izpisovala sporočila prijateljev ... Nato si nastavite štoparico na 25 minut. V tem času se posvetite izključno učenju oziroma tistemu, kar pač morate storiti. Tudi če vam misli odtavajo, se takoj vrnite nazaj na to, kar počnete. Ko preteče teh 25 minut, nastopi najlepši del. Pet ali deset minut relaksacije. V tem ča-
su počnite, kar vas je volja. Nagradite se s tistim, kar imate radi. Privoščite si sladoled, zazibajte se v viseči mreži ali odgovorite na klice prijateljev. S tovrstnim nagrajevanjem po pridnem delu boste svoje možgane natrenira-li, da ne bodo uživali samo med odmori, temveč tudi med delom, ki ga izvajate pred vsako takšno pavzo. Medtem ko boste vi uživali svoj prisluženi odmor, pa bodo vaši možgani utrdili znanje, ki ste ga pridobili malo prej.
Počasi se (lahko) pride še dlje
Barbara opaža, da sploh otroci pogosto pridobijo odklonilen odnos do učenja, kadar opazijo, da njihovi sovrstniki hitreje napredujejo oziroma nova znanja osvajajo z manj truda. »Če bi jih naučili, kako delujejo možgani, bi spoznali, da se lahko sami nečesa naučijo še bolje, tudi če za to morda porabijo več časa in truda. Tudi če za usvajanje znanja porabijo več časa, se v resnici lahko naučijo bolje, kot so tega sposobni možgani 'dirkalnega avta',« poudarja in doda, da se otroci najbolje učijo, kadar imajo upanje. Zato je ključno, da jih seznanimo s prednostmi navidezne pomanjkljivosti, kot sta
počasno učenje ali slab spomin. Slab spomin pri ljudeh spodbuja ustvarjalnost, počasnim talentom, kot imenujemo učence, ki se počasi učijo, pa omogoča, da lahko pridejo do opažanj in sklepov, ki jih lahko spregledajo celo geniji.
Prednost manj inteligentnih
To, da smo že po naravi inteligentni, nam sicer pride v življenju zelo prav, vendar pa lahko ravno inteligenca pametnim ljudem povzroči presenetljive težave. Ti
popravi, izboljša svoje razumevanje in svoje početje ponavlja tako dolgo, dokler ne pride do pravega oziroma pravilnega sklepa.
Ne želite si postati takšna oseba!
Seveda učenje še zdaleč ni rezervirano samo za šolarje, zato smo s strokovnjakinjo spregovorili tudi o učenju pri odraslih. »Vsi smo že spoznali odrasle in starejše ljudi, s katerimi je izredno težko shajati, ker so tako neomajno prepričani, da so njihova mnenja edina pra-
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Ne zamudi prihodnosti!
Kako pomemben za učenje je spanec?
Nevroznanstveniki so ugotovili, da se spremembe v nevronskih povezavah zgodijo, ko se nekaj naučimo, po učenju pa odide-mo spat. Med spanjem možgani vadijo/ponavljajo, kar so se naučili, in tako utrjujejo novonastale povezave. Vendar pa se to zgodi, samo če smo med učenjem resnično osredotočeni na snov. Možganov ne moremo pretentati. Natanko vedo, kdaj si dopisujemo s prijatelji ali igramo videoigrice, namesto da bi se učili. So pravi detektorji laži.
Sum
It H
se namreč lahko navadijo na to, da imajo vedno prav, celo takrat, ko prehitro napravijo sklepe. Občutek imajo, da sploh ne potrebujejo podrobne razlage, ker tako dobro poznajo situacijo ali neko področje. Svojo inteligenco uporabljajo kot opravičilo za svoje napake in se pri tem za nameček še prerekajo, zakaj so v resnici imeli prav, namesto da bi preprosto priznali svojo zmoto. Na videz manj inteligentni ljudje, ki so fleksibilnejši, lahko ravno zaradi tega včasih rešijo problem, ki ga niso sposobni razvozlati niti naj-briljantnejši ljudje. Ko povprečna oseba opazi svojo napako, jo
vilna. Ne želite si postati eden izmed teh ljudi! Najboljši način, da ne postanete samozadostna in vase pretirano zaverovana oseba, je, da ohranite odprt um in ostanete fleksibilni pri pridobivanju novega znanja,« nagovarja. K sreči dandanes nimamo samo ogromno knjig, ki vam lahko pri tem pomagajo, ravno tako imamo izjemne nove spletne načine učenja. Precej je tudi tečajev, namenjenih odraslim, na katerih se lahko naučite toliko novega in zanimivega. Za spremembo se lahko udeležite tečaja za nekaj, kar vas sicer sploh ne zanima. Tako boste ostali odprti za novosti, sklene.
Tvoja pot.
m^P^ : . umtm
www.teof.uni-lj.si
jerskega tednika
2
Študentsko delo - najbolje plačana so računalniška dela
Letošnje poletje je še posebej pestro glede ponudbe študentskih del, saj študentski servisi razpolagajo z več prostimi deli, kot je povpraševanja. Še vedno razpišejo največ del za pomoč v strežbi in kuhinji, pomoč pri prodaji ter druga dela v trgovini, pomoč v proizvodnji in skladišču, pobiranje sezonskega sadja, pisarniška dela, razvoz in dostava pošiljk. Fizična dela, kot na primer delo v proizvodnji in skladišču, dostava ter pobiranje sezonskega sadja so običajno veljavna za krajši delovni čas, od nekaj tednov do nekaj mesecev. Za dela v strežbi, pomoč v kuhinji, razna pisarniška dela, pomoč v trgovini so razpisana za daljša časovna obdobja, tudi z možnostjo redne zaposlitve. Anja Arko iz Študentskega servisa Maribor pojasni, da je veliko povpraševanja za dela, ki vključujejo delo s socialnimi omrežji, internetnimi orodji, mobilnimi aplikacijami in podobnimi tren-dovskimi orodji. Povpraševanje po takšnih delih dejansko presega ponudbo.
Najbolje plačana še vedno ostajajo računalniška dela, programiranje in razvijanje računalniških/ mobilnih aplikacij, oblikovanje in grafika. Sledijo strokovna administrativna dela, prevajanje ter strokovna fizična dela (montaža in elektroinštalacijska, zahtevnejša dela v gradbeništvu). Med nižjimi urnimi postavkami so lažja, preprosta fizična dela, kot so delo v proizvodnji ali skladišču ter čišče-
nje in strežba. Najnižja bruto urna postavka znaša 4,73 evra na uro, najvišja pa od osem do deset evrov na uro.
"Da dijak oziroma študent pridobi napotnico za delo, se mora najprej včlaniti v študentski servis. To lahko stori tako, da na spletni strani www.ss-mb.si izpolni spletni obrazec in zraven priloži kopijo potrdila o šolanju oziroma veljavne dijaške ali študentske izkaznice. Včlani se lahko tudi tako, da pošlje mail, v katerem vpiše svoje podatke, ter priloži kopijo veljavnega potrdila/izkaznice. Lahko pa se oglasi osebno na eni izmed poslovalnic (na Ptuju je poslovalnica Študentskega servisa Maribor v Trstenjakovi ulici 5a), s seboj prinese osebni dokument in davčno številko ter veljavno potrdilo o šolanju oziroma dijaško/študentsko izkaznico. Ko dijaka oziroma študenta včlanijo, mu lahko izdajo napotnico za delo. To je treba dvigniti še pred pri-četkom dela, saj se v nasprotnem primeru delo brez napotnice šteje kot delo na črno in je tako tudi kaznovano," še pojasni Anja Arko.
Kaj pa plačilo? "Ko dijak oziroma študent opravi delo, podjetje izpolni napotnico in obračun ur pošlje na študentski servis. Na podlagi izpolnjene napotnice se izda račun in podjetje ga poravna v določenem roku. Takoj, ko podjetje poravna izstavljeni račun, študentski servis nakaže honorar dijaku ali študentu. Za podjetja,
O
Ko ves S ({cm deGaš!
Najboljša ponudba
dijaških in študentskih del.
M K C i ({servis
Enostavno preko spleta!
s katerimi Študentski servis Maribor uspešno sodeluje, le-ta založi denar, kar pomeni, da dijak/
študent prejme denar isti ali naslednji dan, ko prejme potrjeno napotnico. V tem primeru servis ne čaka na nakazilo oziroma plačilo po izstavljenem računu podjetja, temveč dijaku ali študentu sam nakaže denar,'' še pojasni Arkova in doda, da se je treba pred pri-četkom dela z delodajalcem natančno dogovoriti o urni postavki, delovnem času in pogojih dela, s čimer se bomo izognili težavam ob izplačilu.
Če pride do težav pri vračilu ali izplačilu, Študentski servis Maribor ukrepa na sledeč način: • približno 5-10 dni po zapadlosti računa sledi: TELEFONSKI KLIC (1-3X): cilj le-tega je obljuba celotnega plačila (zapadlih obveznosti); PRVI OPOMIN: rok plačila le--tega je nemudoma/takoj. 5 dni po prvem opominu ponovno sledi
TELEFONSKI KLIC: s katerim preverijo, ali je naročnik prejel opomin in ali bo svoje obveznosti plačal. Če dolžnik
kljub večkratnim obljubam plačila še vedno ni izvršil, se pošlje
DRUGI OPOMIN z rokom plačila nemudoma/takoj. 8 dni po drugem opominu sledi ponoven
TELEFONSKI KLIC: cilj le-tega je še enkrat obljuba celotnega plačila zapadlih obveznosti.
Dolžnika znova opozorijo na zamudo, da je prejel že več pisnih opominov in imel dogovor o obročnem odplačilu, a se ga ni držal. Če dolžnik plačila še vedno ne opravi, se pošlje
ZADNJI OPOMIN PRED VLOŽITVIJO IZVRŠILNEGA PREDLOGA (s povratnico): ne sklepajo več dogovorov o obročnem odplačilu, dejstvo je, da mora dolg v celoti poravnati v 3 dneh od prejema zadnjega opomina. Ob posredovanju le-tega sledi tudi popolna blokada, kjer delodajalec ne more več ponujati do-
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
SOUSTVARITE SVOJO PRIHODNOST!
Vpišite se na dodiplomske ali podiplomske študije
■ i; \ -JIIITIII inVMJ liHmpilii
Univerzitetni študijski programi: Visokošolski študijski programi:
•	Gradbeništvo	• Gradbeništvo
•	Gospodarsko inženirstvo - • Prometno inženirstvo smer gradbeništvo
•	Prometno inženirstvo
•	Arhitektura
Več na www.fgpa.um.si
Pri nas znanje dobi obliko!
www.ss-mb.si
Poslovalnica Ptuj Trstenjakova ulica 5a ¡nfo.ptuj@ss-mb.si
Ko veš S dcCašf
Najboljša ponudba
dijaških in študentskih del.
ur KCi^scrvis
Enostavno preko spleta!
datnih del na Študentskem servisu Maribor, prav tako pa blokiranemu podjetju ne izdajajo več novih napotnic za opravljanje študentskega dela. Študentski servis ukrepa tudi, če podjetje ne vrne potrjene napotnice za opravljeno delo. Dejstvo je, da brez potrjene in vrnjene napotnice servis nima pravne podlage, ki jo potrebuje kot upnik v morebitnem izvršilnem postopku, saj podjetju ne more izstaviti fakture za opravljeno študentsko delo. V primeru, če se napotnica ne vrne, delodajalca na osnovi pisne izjave študenta (pisne pritožbe) pozovejo k vrnitvi napotnice. Če je delodajalec kljub pozivu ne vrne, pa ima Študentski servis Maribor bolj ali manj zvezane roke. ''Vsem članom, ki jim delodajalec po opravljenem delu,ni želel vrniti napotnice svetujemo, da posredujejo pisno pritožbo o zadevi, kar lahko povzroči, da servis s takim delodajalcem preneha poslovati. Na seznamu neplačnikov se znajdejo podjetja, ki zamujajo s plačilom računa za več kot 60 dni, znesek pa mora biti višji od 100 . V tem primeru delodajalcu ne izdamo napotnice oziroma ne razpišemo dela, dokler ne poravna zapadlih obveznosti. V primeru plačila delodajalca odstranimo s seznama neplačnikov," še pove Anja Arko in doda, da z delom prek študentskega servisa mladi pridobijo bogate delovne izkušnje, ki jim bodo prišle prav pri iskanju redne zaposlitve. Naučijo se odgovornosti, discipline, posamezne vrste dela, komunikacije s sodelavci in poslovnimi partnerji ter odnosa do zaposlenih. Mladi poleg izkušenj pridobijo tudi samozavest, saj opravljeno delo pomeni poleg honorarja tudi novo znanje. Delovne izkušnje, ki jih pridobijo v času študija, lahko uporabijo v življenjepisu, ki si ga bodo izdelali, ko bodo iskali pravo zaposlitev.
2
iiaSmlŒl
Za uspeh potrebna samozavest in zazrtost vase
Deseti, jubilejni glasbeni festival Arsana je letos odprl novi oder, oder talentov na Slovenskem trgu, na katerem so se uspešno predstavili številni pevski in glasbeni talenti. Med njimi je bila tudi Naja Fridl, zmagovalka četrte sezone projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji. V času festivala je bila tudi njegov aktivni del kot prostovoljka. Še vedno pa se je posvečala treningom plavanja, tekmuje v hrbtnem plavanju. Ob plavanju in petju tudi rada riše; njena priljubljena motiva sta narava in živali, od tehnik pa akril na platnu. A je to bolj hobi za dušo, med štirimi stenami, in ga ne deli javno. Pra-
Ijudmi, zraven pa bom še vedno tudi pela," pravi Nina, in dodaja, da sta s sestro skupaj najprej peli pri Carmini, v mlajši skupini, in kasneje tudi v koncertnem zboru. Ker pa ju je bolj zanimalo solo petje, sta se pri Arsani pričeli izobraževati za solo petje; tam pojeta že tri leta.
Naja Fridl je ena tistih mladih pevskih talentov, ki je v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelovala že od samega začetka, od prve sezone. Trikrat je bila finalistka, v četrti sezoni pa tudi zmagovalka. Za nagrado ji bo Sazas podaril pesem. Želi si, da bi bila v njenem stilu, jazz stilu. Obljubili so, da bo napisana do konca leta. V projekt se je vključila, ker rada poje, ni bila pod nobenem pritiskom, še manj
ve počitnice pa so se zanjo pričele avgusta.
Na odru talentov se je predstavila samostojno in skupaj s sestro Nino. Občinstvo je bilo navdušeno. Tako Naja kot Nina pojeta že od malih nog. Za obe je petje nadvse pomemben del življenja in tudi bodočnosti, ki si jo bosta poiskali v medicini. Starejša, Nina, že obiskuje zdravstveno šolo, študirala bo fizioterapijo, tudi Naja, ki bo jeseni začela obiskovati 9. razred OŠ Olge Meglič, bo šolanje nadaljevala na zdravstveni šoli oz. medicinski fakulteti, ker želi postati radiologinja. „Rada delam z
pa obremenjena s tem, da mora zmagati. Res pa je, pove, da talent ni dovolj, da ga je treba strokovno izpopolnjevati ter vaditi, vaditi ...
Na življenje gleda pozitivno. V prostem času se najraje druži s sestrami. Poje tudi najmlajša, Nu-ša, občasno skupaj zapojejo. Njeni pevski vzorniki so s področja jazza, ki je njen priljubljeni žanr. Želi si nabrati še več pevskih izkušenj, da bi se pevsko čim bolj razvila, bila čim boljša in bi nastopila še na večjih odrih. Kakšna je Naja? Najraje obleče kavbojke, obleke izjemoma. Rada
kuha, pogosto pripravi tudi zajtrk, ki ga sestavljajo jajca, toast in kava. Sladkosneda pa ni. Njeni priljubljeni kotički na Ptuju so MuziKafe in Teta Frida. Na Ptuju manjka prostorov, kot je CID, kjer bi se mladi lahko družili brez alkohola, zdaj pa žal prevladujejo veselice.
Naja je prepričana, da človek lahko uspe le, če je zazrt sam vase, če se ne obremenjuje z okoljem, s tem, kaj drugi mislijo o tebi. V nasprotnem uspeha ne bo, ker si ne boš upal sam ničesar narediti, da bi sledil svojim sanjam in ciljem. Človek mora predvsem delati oz. se truditi na tem, da bo sam uspel, delati in izgrajevati svojo samozavest, ne se podcenjevati. Večini, tudi Ptujčanom manjka, da bi se bolj ukvarjali s svojimi zgodbami, ne s tujimi. Mladi morajo pokazati svoje talente, morajo vztrajati, ne smejo obupati, četudi jim ne uspe v prvo.
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA I 1 © | KICKBOXING
VRTEC KUNG FU PANDA .d4do6iet
g gORlLNlH ^ VEŠČIN PTD
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD k LETA DALJE!
Z enotno izkaznico do še več popustov pri mobilnosti mladih
Popotniško združenje Slovenije, ki članom omogoča vsaj 10-od-stotkov ugodnejše bivanje v mreži 4000 mladinskih prenočišč po svetu, ter Zavod Mobin, ki mladim omogoča preko 70.000 popustov po Evropi, sta se dogovorila o združitvi članskih izkaznic Hostelling International in Evropske mladinske kartice, so sporočili iz združenja. Tako je Slovenija postala prva država v Evropi, kjer sta se ločeni organizaciji, članici Evropskega mladinskega kartičnega združenja (EYCA) in Mednarodne zveze mladinskih prenočišč, hostlov,
oz. Hostelling International, dogovorili za izdajo skupne enotne izkaznice.
Ta bo od septembra dalje postala nepogrešljivo orodje v rokah mladih, ki radi raziskujejo različne dele sveta, doma v Sloveniji pa koristijo že preko 500 popustov ter ugodneje prenočujejo v 36 hostlih. Mladi bodo ob včlanitvi v eno od združenj koristili vse popuste, ki jih ponuja tudi partnersko združenje.
Obe nevladni organizaciji sicer delujeta prvenstveno na področju mobilnosti in aktivacije mladih v smeri družbeno odgovornega de-
lovanja, saj se obe zavedata, da komunikacija preko pametne tehnologije ne more v celoti nadomestiti osebnih stikov, enako pa ogledi filmov in fotografij ne bodo nikdar zamenjali čarov potovanj, so zapisali v sporočilu za javnost. Organizaciji bosta še naprej izvajali ločene programe mladinskega dela, vendar bosta v prihodnosti pripravili še številne pobude, ki bodo z združitvijo članskih izkaznic po novem dosegale preko 70.000 mladih v starosti 15 do 29 let, kar sicer predstavlja približno eno petino vseh mladih v Sloveniji.
torek • 14. avgusta 2018
Šport
Štajerski	27
Atletika • Evropsko prvenstvo v Berlinu
»Treningi in počutje odlični, v krogu pa nisem mogla storiti ničesar«
Šport je zelo nepredvidljiv in ravno zaradi tega tako zanimiv.
Ta trditev se nanaša tudi na minulo evropsko prvenstvo v atletiki, ki se je v nedeljo končalo v Berlinu in na katerem je slovensko in ptujsko atletiko zastopala Veronika Domjan. Tam bi s ponovitvijo svojega letošnjega najboljšega rezultata 59,45 metra zasedla celo 5. mesto na stari celini, a do tega rezultata in meta je bila tokrat v nemški prestolnici zelo daleč, saj je disk vrgla le 49,89 metra, kar je na koncu zadostovalo za 27. mesto.
To je bilo daleč od želja in realnih zmožnosti odlične mlade atletinje iz Zavrča, ki je po nastopu na evropskem prvenstvu v atletiki povedala: »Povem lahko samo to, da še sama ne vem, kaj se mi je zgodilo. Počutje je bilo odlično, stadion odličen, vzdušje odlično,
treningi v Berlinu odlični, saj sem še v torek na treningu metala disk prek 55 metrov. Potem pa pridem v četrtek dopoldan v krog in nisem mogla storiti ničesar. Kot da nisem bila prava. Tudi tehnična izvedba ni bila takšna, kot bi si želela, ampak tako pač je v športu. Očitno se popravljanje tehnike ni preneslo v celoti na tekmo, enostavno ne znam umiriti zgornjega dela telesa, preveč pohitim in se podre celotna tehnika izmeta orodja. V glavnem celotna sezona nekako ni najboljša. Imam občutek, kot da sem v podmornici in čakam čas, da pridem ven. Verjamem, da se bo to zgodilo drugo leto, saj sem tega sposobna in bom to tudi dokazala,« je slikovito komentirala sezono ali stanje, v katerem je.
Glavni fokus odlične metalke diska je bil letos usmerjen na tekmo v Berlinu, kjer se ji ni izšlo po načrtih, a njena volja za naprej ostaja
Eskilstuna, Amsterdam
21-letna Domjanova je pred dvema letoma še kot najstnica v Amsterdamu v svojem prvem nastopu na velikem članskem tekmovanju prišla v finale evropskega prvenstva in osvojila 10. mesto (58,12 m). Največji uspeh doslej je dosegla leta 2015, ko je na evropskem mladinskem prvenstvu na Švedskem osvojila srebrno medaljo (56, 63 m).
neomajna. Še naprej bo trdo trenirala pod vodstvom trenerja Ro-landa Varge in še naprej iskala pot do najboljših svetovnih metalk diska. Na tej poti ima tudi podporo domačega Atletskega kluba Ptuj in številnih posameznikov. »Res bi se rada zahvalila svojemu sponzorju Robertu Vuzmu iz podjetja ISM Vuzem, d. o. o., vsem dona-torjem, svojemu trenerju Rolandu Vargi, svoji družini, klubu, ki mi stoji ob strani, in vsem, ki navijajo zame.«
Berlin je bil le stopnička na nepredvidljivi športni poti Veronike Domjan, ki ji tokrat ni šlo tako, kot si je želela. A šport je zelo nepredvidljiv in z zanimivostjo pričakujemo nova tekmovanja in novo sezono, v kateri nas lahko mlada završka športnica ponovno navduši s kakšnim izvrstnim metom ali odmevnim rezultatom.
Kozmus: Potrebujemo poklicne trenerske ekipe
Po zaključku evropskega prvenstva v Berlinu je svoje videnje podal tudi najboljši slovenski atlet vseh časov Primož Kozmus. Koz-mus je pred devetimi leti na olimpijskem stadionu v Berlinu osvojil zlato v metu kladiva.
Veronika Domjan med nastopom v Berlinu
»Velika želja po uspehu naredi svoje in hitro se prikradejo neljube napake, ki so še vedno prisotne v ozadju, a pridejo v ospredje. Velika želja po uspehu je bila tudi pri meni. Toda potem moraš na tekmi vse odmisliti, se osredotočiti, stopiti v realen svet in narediti svoj posel. V tokratni reprezentanci je bilo nekaj ponesrečenih nastopov, gre za večinoma zelo mlade atlete, ki imajo še čas, da dozorijo.
Ratejeva in Janežič sta kot naša glavna favorita naredila svoje. Ratejeva je osvojila četrto mesto, kar je njena najvišja uvrstitev na velikih tekmah in mora biti s tem zadovoljna. Jasno pa je, da je zaradi želje po medalji sedaj zelo razočarana. Toda na to je treba gledati kot na uspeh in ne kot na poraz,« je slovenske nastope na EP v Berlinu ocenil Kozmus.
Kozmus je izpostavil pomembno dejstvo, zakaj je bil lah-
Foto: Črtomir Goznik
Primož Kozmus
ko uspešen na velikih tekmovanjih. »Sam sem imel profesionalno ekipo, trojica je bila z mano vedno povsod, kjer sem bil. In tu pride do tiste razlike. Naša reprezentanca je na EP odlično nastopila, če upoštevamo polprofesionalno delo, ki ga ima velika večina. Naši
atleti radi trenirajo in tekmujejo, a za to večinoma ne dobijo denarja ali pa zelo malo, pa tudi trenerji imajo še druge zaposlitve in niso povsem v atletiki.«
Kozmus je že bil povabljen k delu na Atletski zvezi Slovenije, tudi v prihodnje ga to mika, vendar si želi, da bi imeli več denarja za delo z atleti. »Za to, da bi imeli peterico tistih, ki bi se stalno uvrščali v finale ter se nato borili še za kaj več, je treba narediti pet poklicnih ekip, kot sem jo imel sam. Želim, da bi bila moja vključitev v delo AZS povezana s financami, torej da dobimo več sponzorjev in naredimo poklicne ekipe, da bi imeli realne možnosti za vrhunske dosežke. Da se začne v resnici loviti kolajne na velikih tekmah. Brez profesionalnega pristopa to ni mogoče,« je v pogovoru za STA zatrdil Kozmus.
David Breznik, sta
Kolesarstvo • Hana Jeromel, KK Perutnina Ptuj
Tenis • Challenger turnir v Portorožu
Rada bi postala dobra kot Roglič Znova je čas za dekleta
V	Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj v zadnjem desetletju največ stavijo na delo z mladimi kolesarji. V tem obdobju so njihovi predstavniki v mlajših kategorijah dosegali odmevne rezultate na domačih in mednarodnih dirkah. Ti so plod načrtovanega in strokovnega dela celotne trenerske ekipe.
V	zadnjih dveh sezonah je na kolesarske poti trener Miran Kel-ner postavljal šele io-letno Hano Jeromel, ki nastopa med deklicami C, a tekmuje v glavnem s precej starejšimi tekmicami v starostni kategoriji U-13. Do sedaj je nanizala številne zmage, kot so na primer etapna dirka v Idriji, etapna dirka Po Dolenjski in dirka v Gorjah. Je pa tudi dvakratna državna prvakinja v cestni vožnji. Drugi naslov si je pred kratkim privozila na državnem prvenstvu za deklice C v Gabrjah, kjer je slavila na nekaj manj kot deset kilometrov dolgi progi z zahtevnim klancem.
Hana tudi v počitniških dneh trenira in zbira zmage. Vmes smo mlado kolesarko ujeli na treningu, kjer je zavzeto potiskala pedale in obenem spregovorila o svoji ljubezni do kolesarskega športa.
Zakaj in kako si se začela ukvarjati s kolesarstvom?
H. Jeromel: »Za kolesarstvo sem se navdušila zaradi brata Vida, ki že kakšnih pet let trenira v KK Perutnina Ptuj. Nekajkrat sem ga spremljala in potem sem se hitro navdušila za kolesarstvo. V klubu me ves čas vodi Miran Kelner, ki je zame odličen trener.«
Hana Jeromel (v sredini) se je kljub svoji mladosti že velikokrat znašla na zmagovalnih stopničkah.
Kako so potekali prvi treningi in kako potekajo treningi sedaj?
H. Jeromel: »V teh slabih dveh letih treniranja sem s treningi zelo napredovala. Na začetku mi je šlo težko, a sem nato vedno več kolesarila, kar je imelo za posledico, da mi je šlo vedno bolje. Najprej sem na treningih naredila le nekaj kilometrov, medtem ko danes trikrat na teden prekolesarim že okrog 30 kilometrov. Kakšen trening je morda tudi daljši, vse pa nadzoruje moj trener.«
Za tabo je zaenkrat zelo uspešna sezona. Kako bi jo opisala?
H. Jeromel: »Zmagala sem res na številnih dirkah v tej sezoni in
ponovno postala državna prvakinja v cestni vožnji med deklicami C. Na tej dirki smo vozili dva kroga: v prvem je bila dirka na začetku delno 'zaprta', medtem ko je v drugem krogu 'letelo' zelo hitro. Sama sem celo držala stik s skupino dečkov ter med deklicami C prišla do zmage.«
Kakšni so tvoji kolesarski cilji?
H. Jeromel: »Želim postati profesionalna kolesarka in biti tako dobra tekmovalka, kot je sedaj Primož Roglič. Prav tako pa si želim enkrat voziti žensko različico dirke Tour De France.«
David Breznik
Portorož je že vrsto let teniška prestolnica Slovenije. Šest let, od 2005 do 2010, je gostil ženski turnir serije WTA, nato je dve leti sameval in letos gostil šesto izvedbo moškega challengerja Zavarovalnica Sava. Očitno je šest let ravno pravo obdobje za zaključek neke ere in začetek nove.
Glede na strm padec slovenskega moškega tenisa in vzpon slovenskih deklet je praktično logično, da bi se avgusta 2019 pred domačim občinstvom znova predstavile ženske. Želja Teniške zveze Slovenije je organizirati turnir serije WTA z nagradnim skladom 125.000 dolarjev.
Slovenija ima v teniškem pogledu zanimivo kolobarjenje generacij. Ko je bila »štiriperesna deteljica« Katarina Srebotnik, Maja Ma-tevžič, Tina Pisnik in Tina Križan na vrhuncu svojega potenciala in med drugimi v Portorož pripeljala reprezentanci Rusije z Jeleno Dementijevo in ZDA z Venus Williams, so bili fantje še v povojih. A takoj ko so punce končale kariere, so štafeto prevzeli Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene, Blaž Rola ...
Teniška zveza Slovenije je sledila razvoju in organizacijo turnirjev prilagajala spoloma. Glede na to, da je letošnji challenger v Portorožu dosegel dno, kar se tiče slovenskih nastopov - vsi štirje igralci, ki so
Foto: Črtomir Goznik
Po šestih letih bo Portorož ostal brez moškega turnirja challenger.
nastopili s povabilom organizatorja, so izpadli že v prvem krogu -, je jasno, da je znova čas za dekleta.
Grega Žemlja je že končal kariero, Blaž Kavčič je dosegel tisto, kar je toliko let zasledoval, in se zaveda, da pri 31 letih in po številnih zdravstvenih težavah konec ni več daleč, podobno pa velja tudi za Blaža Rolo in druge slovenske igralce, ki se gibljejo med 500. in tisočim mestom na svetu.
Pri dekletih je položaj povsem obraten. Po dolgih letih imamo tri igralke med prvih sto na svetu - 20-letno Tamaro Zidanšek, 27-le-tni Polono Hercog in Dalilo Jaku-povič -, za njimi pa še 17-letno Kajo Juvan ter niz mlajših igralk, ki trkajo na velika vrata. Ob tem ne gre pozabiti na Andrejo Klepač in Katarino Srebotnik, ki sodita med najboljše igralke na svetu v dvojicah.
V prid dekletom v Portorožu govorijo tudi prihajajoče spre-
membe pravil za turnirje serije challenger. Prihodnje leto bodo morali vsi turnirji tega ranga -letošnji v Portorožu je vreden 75.000 dolarjev - udeležencem plačati namestitev, kar bi po oceni Teniške zveze Slovenije naneslo skoraj toliko, kot bi znašal nagradni sklad za dekleta. Ob tem velja omeniti tudi željo WTA, da serijo turnirjev 125, na sporedu jih je le osem v celotni sezoni, razširi v države, kjer turnirjev WTA sploh ni.
Zadnjo besedo pri končni odločitvi, ki jo mora TZS sprejeti do konca koledarskega leta, bo vendarle imel novi predsednik Teniške zveze Slovenije, ki ga bodo delegati izglasovali na skupščini decembra. Jasno je namreč, da dosedanji, Marko Umberger, po dvanajstih letih zaključuje svoje poslanstvo na čelu slovenskega tenisa.
sta
28 Štajerski
Šport
torek • 14. avgusta 2018
Nogomet • Turnir v Stojncih
Domačini komaj ustavili razigrane Markovčane
V	soboto in nedeljo je bil v Stojncih odigran najmočnejši pripravljalni turnir pred začetkom sezone v Superligi, ki se bo s tekmami i. kroga začela 25. avgusta.
Prizadevni organizatorji pod vodstvom Silva Forštnariča so lani v Stojncih izvedli prvi podoben turnir superligašev, zaradi dobrega odziva pa so se odločili, da tradicijo nadaljujejo tudi letos. Turnir ima posebno težo in zanimivost zaradi tega, ker se ga udeležijo tradicionalni tekmeci iz sosednjih občin Markovci in Cirkulane.
V	soboto sta bili na sporedu polfinalni srečanji, v katerih sta si nastop v finalnem obračunu priigrali ekipi Stojncev in Markovcev. Čeprav je bilo v prvem srečanju pričakovati zmago domače vrste,
pa so se morali ti zanjo pošteno potruditi, saj so tudi Bukovčani imeli vrsto priložnosti. V drugem srečanju pa je zagotovo prišlo do majhnega presenečenja, saj so Markovčani kar suvereno ugnali vrsto Cirkulan (ta je bila brez trenerja Vogrinca), ki je lani osvojila naslov Superlige.
V nedeljo so v tekmi za 3. mesto Cirkulančani vendarle pokazali, da bodo tudi letos merili na vrh, Bukovčanom so dali tri zadetke. Veliki finale je bil veliko bolj izenačen, v rednem delu nobeni ekipi ni uspelo doseči zadetka, zato je odločitev padla po strelih z ii metrov. Spretnejši in srečnejši so bili domačini in so se tako veselili zmage na turnirju.
Za najboljšega vratarja turnirja
Nogomet • Turnir v Slovenji vasi
Zmagovalni pokal v roke superligaša
V soboto in nedeljo so najmno-žičnejšo nogometno prireditev na Ptujskem izvedli v Slovenji vasi, kjer so člani domačega NK Slovenja vas pripravili tradicionalni me-morialni turnir v spomin na preminule člane kluba.
Prvotno je bilo prijavljenih osem ekip, a so nogometaši Tržca v zadnjem trenutku odpovedali nastop, tako da se je za pokale merilo sedem ekip. Zmagovalci sobotnih tekem so si zagotovili nastop še v nedeljskih zaključnih dvobojih. Takrat sta si finalni nastop zagotovili ekipi Skorbe in Makol; slednji so šele po strelih z ii-metrovk ugnali
je bil izbran Marko Ladič (Stojnci), pokal za najboljšega igralca pa je prejel Adrian Bezjak (Markovci).
Turnir so s svojimi predstavami v obeh dneh popestrili mladi igralci selekcij U-9 in U-11; v soboto so se med seboj merili 9-letniki, v nedeljo paše 11-letniki.
Rezultati:
Stojnci - Bukovci 2:1, Markovci - Cirkulane 3:0;
tekma za 3. mesto: Cirkulane -Bukovci 3:0;
tekma za 1. mesto: Stojnci -Markovci 4:3 (0:0) - po izvajanju enajstmetrovk.
Končni vrstni red: 1. Stojnci, 2. Markovci, 3. Cirkulane, 4. Bukovci.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Uvodno tekmo turnirja superligašev v Stojncih sta odigrali ekipi Stojncev in Bukovcev.
domačine, superligaš iz Skorbe pa je potrdil svojo vrednost proti sosedom iz Hajdoš, čeprav so nastopili s kombinirano zasedbo članov in veteranov.
V tekmi za 3. mesto je bilo doseženih največ zadetkov, domačini so si z zmago vendarle zagotovili pokal. Sledil je zaključni dvoboj turnirja, kjer je Skorba z golom v 2. polčasu strla odpor zelo organiziranih Makolčanov.
Najboljši strelec turnirja je bil Saša Gojčič (Skorba), najboljši vratar je prav tako prišel iz zmagovalnega moštva, to je bil Tomaž Gabrovec (na treh tekmah ni pre-
Foto: Črtomir Goznik
jel nobenega zadetka), za najboljšega igralca pa je bil proglašen David Rojs (Makole).
Rezultati:
Slovenja vas - Tržec 3:0 (b. b.), Grajena - Makole 1:2, Skorba -Miklavž 2:0, Hajdoše - Zlatoličje 4:0;
polfinale: Slovenja vas - Makole 1:1 (2:3 po strelih z 11 m), Skorba
-	Hajdoše 2:0;
tekma za 3. mesto: Slovenja vas
-	Hajdoše 3:2
tekma za 1. mesto: Skorba -Makole 1:0.
Končni vrstni red: 1. Skorba, 2. Makole, 3. Slovenja vas, 4. Hajdo-še.
JM
Fotografija leuo: V pruem nedeljskem polfinalnem obračunu sta se merili ekipi Slouenje uasi in Makol; daljši konec so po strelih z 11-metrouk potegnili gostje.
Nogomet • NK Bukovci
* T v i •	•	•••	• v •
»Ne želimo si scenarija iz prejšnje sezone«
Nogometaši Bukovcev že nekaj let zapored nastopajo v Superligi MNZ Ptuj, v lanski sezoni so osvojili končno 6. mesto. Uvrstitev v Ligo za prvaka - med najboljšo peterico - jim je splavala po vodi
v zadnjem krogu rednega dela, zaradi česar so bili seveda precej razočarani.
V letošnji sezono želijo narediti korak naprej, za začetek pa se bodo konec naslednjega tedna v
uvodnem krogu na domačem igrišču pomerili s Podvinčani.
»Prestopni rok je bil za nas na začetku zelo miren, a se je sčasoma pokazalo, da nam primanjkuje igralcev. Seveda si sočasno želi-
mo izboljšati uvrstitev iz prejšnje sezone, ki je bila za nas dokaj klavrna. V naš klub sta zaenkrat prišla Darjan Čeh in Sergej Štibec,
čakamo pa še na potrditev dveh igralcev, s katerima imamo vse dogovorjeno za prestop v naše vrste. Na drugi strani nas je zapustil David Ladič, ki je odšel v Avstrijo, na stranski tir pa se je zaradi službene obveznosti postavil tudi Jože Ostroško, a zanj upam, da se nam bo kasneje vseeno pridružil,«
Foto: Črtomir Goznik
Miran Ljubec, trener NK Bukovci
je povedal bukovški trener Miran Ljubec.
O ambicijah kluba v tej sezoni je dejal: »Podobne so, kot so bile v lanski sezoni - to je uvrstitev v zgornji del lestvice in posledično v Ligo za prvaka. Moje mnenje je, da smo tega sposobni, a bo veliko odvisno že od začetka sezone. Ob tem bo treba počakati tudi na druge ekipe, saj imajo tudi svoje želje in cilje. Kolikor vem, so bili tudi konkurenti aktivni v prestopnem roku, tako da bo boj zagotovo težak. Uspe nam lahko samo z
resnim delom in pristopom, sicer se lahko kaj hitro ponovi lanskoletna zgodba. A tega si nikakor ne želimo in bomo storili vse, da izpolnimo svoje cilje. Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem, vse po vrsti s težkimi tekmeci, občutki pa so dobri,« je dejal Ljubec, med favorite za vrh pa uvrstil ekipe Cirkulan, Stojncev, Gerečje vas in Podvincev. »A tudi mi želimo biti med omenjenimi ekipami,« je zaključil.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Bukovcev si želijo izboljšati uvrstitev iz lanske sezone, ko so v Superligi osvojili končno 6. mesto.
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
PARI 1. KROGA, TOREK OB 16.00: Turnišče - Krško; SREDA OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj - AŠK Bravo, Videm pri Ptuju - Triglav Kranj; Grad - Aluminij, Akumulator - Brda, SIJ Acroni Jesenice -Koper, Plama Podgrad - Gorica, Šampion - Ivančna Gorica, Nafta 1903 - Ankaran Postojna, Vitanest Bilje - Celje; OB 18.00: Korotan Prevalje - Zarica Kranj; ČETRTEK OB 16.00: Rogaška - Mura.
Ekipe Maribora, Olimpije, Rudarja in Domžal se bodo tekmovanju priključile v 2. krogu.
Bovling • Podopustniški turnir dvojic
Bovling center Ptuj vabi v petek, 17. avgusta, na 1. podopustniški bovling turnir v dvojicah. Tekmovanje se bo pričelo ob 18 uri. Prijavnina znaša 30 evrov za par: 10 evrov gre za igre in hrano, 20 pa v denarni nagradni sklad za prva tri mesta (1. mesto 50 %, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %).
Po treh igrah predtekmovanja bo polovica ekip nadaljevala v finalnem delu, kjer bodo odigrali še dve igri. Informacije in prijave: 02 749-33-50 ali GSM 041 640 908.
JM
torek • 14. avgusta 2018
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	29
Nogomet • 1. slovenska mladinska in kadetska liga
Izjemen začetek: v soboto že prva lokalna derbija Drava - Aluminij
S tekmami 1. kroga se je v soboto začela sezona 2018/19 v 1. slovenski kadetski in mladinski ligi. Na sporedu so bila le po štiri srečanja v obeh konkurencah, preostala so bila prestavljena na 12. september.
Med ekipami, ki so že stopile na teren, sta bili tudi ekipi Aluminija, ki sta v Ljubljani dosegli polovičen uspeh. Mladinci so pod vodstvom Bojana Flisa slavili, kadeti pa so pod vodstvom Boštjana Goršeta vpisali poraz.
Med elito pa svoj premierni nastop še čakata ekipi Drave, saj so na prošnjo Maribora uvodni tekmi prestavili. Zato pa bo njihov uvod (dejansko 2. krog) takšen, kot si ga lahko ljubitelji mladinskega nogometa na našem območju samo želijo: začel se bo z derbijem med Dravo in Aluminijem! Tekma kadetov bo v soboto na igrišču z umetno travo ob 15.30, mladincev pa ob 17.30.
Edini cilj: obstanek v 1. ligi
Vodja nogometne šole NK Drava Dakinda Ptuj Nastja Čeh, naš sogovornik, je pojasnil trenutno stanje v mladinski in kadetski vrsti.
»To je vprašanje, ki me izjemno veseli, neizmerno sem vesel, da smo znova zraven med elito v teh konkurencah. Za nami so štiri ali celo pet let trdega in načrtnega dela, da smo se vrnili tja, kjer je tudi naše mesto. Rekel bi, da si naš klub in celoten Ptuj zasluži, da smo v prvoligaški druščini,« je dejal Čeh in opozoril na to, da so kar štiri leta zapored v 2. ligi osvojili nehvaležno 2. mesto: »To kaže na to, kako težka je bila naša pot, zato pa je zadovoljstvo sedaj toliko večje.«
O tem, kako se bodo lotili sezone, je Čeh dejal: »Sestavili smo
Šteje seštevek obeh ekip
O napredovanju oz. izpadu iz 1. in 2. mladinske in kadetske ekipe odloča skupni seštevek mladinske in kadetske ekipe posameznega kluba.
solidni ekipi, s katerima pa je edini cilj ta, da se obdržimo v 1. ligi. V naslednjih letih bi nato želeli stopnjevati uvrstitev, a do takrat je še dolga pot. Lanske izhodne letnike smo nadomestili z igralci iz drugih klubov, pri tem pa znova poudarjam - tako kot pri vseh prestopih -, da so nekateri želeli priti v naš klub, drugi so želeli oditi. Prepričan pa sem, da bodo vsi skupaj želeli dokazati, da so vredni tega zaupanja.«
Modri in rdeči na podobni valovni dolžini
S katerimi klubi pa ste pri tem sodelovali? »Moram povedati, da smo imeli po dolgem času zelo dobro sodelovanje z našimi konkurenti iz NK Aluminij, prišli smo na podobno valovno dolžino. Tega sem si želel že dolgo in zato se jim ob tej priložnosti za vzpostavljeno sodelovanje zahvaljujem. Prišli smo do skupnih točk, sedaj pa je to treba ohranjati, saj je to dobro za obe športni okolji. Seveda ima vsak klub svoje ambicije, pomembno pa je, da nismo preveč nastrojeni eden proti drugemu in da lahko tukaj sobi-vamo,« je z zanimivo informacijo postregel Čeh.
Kakšna bo pri Dravi kadrovska zasedba v strokovnem štabu? »Mladinsko ekipo bo vodil Andrej Kvas, kadetsko pa Igor Vorih. Tukaj smo naredili majhno rošado, saj se je Boštjan Krajnc preselil na mestu koordinatorja selekcij U-15, U-17 in U-19. V tej vlogi se
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska in kadetska ursta Aluminija (u rdečih dresih) sta že stalnici u 1. ligi, lani so zasedli končno 7. mesto.
Drava (v modrih dresih) z mladinsko in kadetsko vrsto med elito vstopa po osmih letih; nazadnje so v 1. mladinski in kadetski ligi nastopali v sezoni 2010/11, ko so jih kljub zagotovljenemu obstanku administrativno poslali v 2. ligo.
zelo dobro znajde in sem res zelo vesel, da imam ob sebi takšnega človeka. Res lahko veliko naredi na tem področju za fante,« je dejal Nastja Čeh in nadaljeval: »V vseh teh ekipah je dovolj potenciala, nadgradnja pa je možna samo ob kvalitetnem in trdem delu. Prepričan sem, da imamo na vseh omenjenih trenerskih mestih dovolj strokovnega znanja, pa tudi volje in želje, da smo sposobni uresničiti cilje. Poleg vsega naštetega je pomembno tudi, morda celo najpomembnejše, da so vsi dobri ljudje s posluhom za mlade. Prepričan sem, da bodo mladi uživali v delu z njimi.«
Eden od ciljev kluba je »šolanje« igralcev za člansko moštvo. »Ničesar ni mogoče storiti čez noč, vse je proces, ki zahteva svoj
čas. Sam sem si v teh štirih letih prizadevanj za vstop med elito to skusil, bilo je veliko muk, muk in še enkrat muk. Ta rezultat nam je prinesla samo vztrajnost. Sedaj si bodo številni še bolj želeli priti v naše okolje, tekme bodo težke iz tedna v teden in posledično bo več kakovostnih igralcev za člansko moštvo. To so veliki čevlji, a najboljši bodo dobili priložnost. Sedaj imamo dva 16-letnika v članskem moštvu - Lovenjaka in Sešlarja -, pri čemer prvi že začenja v začetni enajsterici. Na spisku so še trije ali štirje mladi, ki bodo občasno prav tako dobivali priložnost, odvisno pač od rezultatov in drugih dejavnikov.«
Začetek je udaren - dvoboj z ekipama Aluminija. »Za nas bo prvi krog dejansko obračun s
prijatelji iz Kidričevega. Fantje bodo na igrišču zagotovo želeli pokazati največ, kar lahko, ni pa nobene potrebe po stopnjevanju kakšne napetosti - ta se
Ribištvo
mora počasi umiriti. Kdor bo boljši na igrišču in bo dosegel gol več, bo zmagal in mu bo treba čestitati.«
Jože Mohorič
Fotozapis • 23. kolesarski maraton po Prlekiji
Nastopila 402 kolesarja
Na 23. rekreativnem kolesarskem maratonu po Prlekiji sta se s startnega mesta pred hotelom Bioterme Mala Nedelja pognala 402 kolesarja. Udeleženci so kolesarili na treh progah različnih dolžin in zahtevnosti - na 20,45 in 68 kilometrov.
Najmnožičnejša ekipa s 26 kolesarji je tokrat prišla iz Madžarske,
ekipa iz Dobrovnika v Prekmurju je štela 13 rekreativcev, Celjani pa so nastopili z 12 udeleženci. Poseben pokal sta prejela najstarejša udeleženca - 72-Ietna Ida Roškar iz Maribora in 87-Ietni Sigi Schubert od Sv. Tomaža.
NŠ
Ptujski ribiči okronali
•	*i «vi	•
svojega ribiškega carja
Po odlični uvrstitvi ekipe Ribiške družine Ptuj, ki je na mednarodnem tekmovanju v BiH v lovu rib s plovcem osvojila odlično 2. mesto, je bil konec tedna ob prireditvah ob prazniku mestne občine Ptuj za ribiče RD Ptuj znova delaven.
V soboto, 4. avgusta, so izpeljali tekmovanje, ki ga je v počastitev občinskega praznika organiziralo Območno združenje veteranov Slovenije Ptuj, v nedeljo, 5. avgusta, pa so okronali še svojega ribiškega carja. Tekmovanje za carja ribiške družine se izvede tako, da to postane tisti, ki ulovi največjo ribo. Letošnji car je postal Franc Leben z ulovljenim krapom, težkim 6750 gramov, prvi spremljevalec je postal Rok Vinko z ulovljenim amurjem, težkim 4950, drugi spremljevalec pa Matjaž Me-sarič prav tako z amurjem, težkim 4450 gramov. Ulovljene ribe dokazujejo, da je v ribnikih Rogoznica veliko rib in so vredni obiska ribičev in turistov.
Tekmovanje za ribiškega carja ima simboliko, saj ta predstavlja varuha rib v vodah ptujskega ribiškega okoliša s poudarkom na ohranjanju avtohtonih rib, varovanju čistih voda in okolice. Za svoj trud in spomin na izredni naziv so car in spremljevalca nagrajeni s pokali za osvojena mesta na tekmovanju.
UR
Od leue: Matjaž Mesaric (drugi spremljevalec), ribiški car Franc Leben in Rok Vinko (prui spremljevalec)
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. avgusta 2018

Lepi spomini

ne
HHHi
bledijo!
m
Družba Radio Tednik in Alpetour potovalna agencija vas vabita na potepanje po Črni gori. Od 25. do 30. septembra bomo odkrivali lepote črnogorske obale, Budvo, Boko Kotorsko in Sv. Štefan. Z ladjico bomo raziskovali Skadarsko jezero ter obiskali Cetinje in Narodni park Lovčen. Po želji bomo naredili tudi izlet v Albanijo. Za piko na i se bomo ob večerih zabavali ob živi glasbi.
Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi.
Informacije in rezervacije: Alpetour potovalna agencija, Miklošičeva 2, Ptuj, tel.: 02 23 50 206.
CkrtfciJittatttnfliiittetan 31 Kriint h miki intmt. Phpi liMo 4 rt^PefaL»™!,!,» JI
Kurturii dicfl liln!|
C*«in4t*tl)ataifc antam litna Iti
S Sfjf KOMNU* K 2K$ FTOJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!


Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker teme ¡ji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
-j-Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
T '
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
------- •--—••• -• ------- —
-~Do nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili ^aročeni naŠtajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
postati novi naročnik štajerskega -tednika se splača! [
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije - naročili na Štajerski tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PiKNJK - ODEJO.
_ ntmtolt^^	razmerja pridobite tudi druge ugodnosti:
12 O^^^^sTa č ftf^P r i I o gs koristnimi nasveti	»Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
Hp-88Sp|ppSst pri naročilu mairhogfaSov v Štajerskem tedniku . > praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•;^i•	.-..- ..■.■.--■¿v-	.
ililposfatrnaročnfk štajerskega tednika se resnično splača!
petek • 10. avgusta 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 31
08:00 Oddaja iz občine Destmik 09:00 Gostilna prh Francet^ 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:30 Le plesat me pelji 2018 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.sl
I 08:00 55. pra/nik žetve na PolenšakJ 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 (jolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 1K:00 Bilo jtt nekoč 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:20 55. praznik žetve na PolenSaku 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
SP
08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:30 Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine I lajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
UrediliStvo: Domara 116d, 2252 DORNAVA: info@isiplv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 613 044, www.slptv.sl Marketing: Mega marketing doc. 02 749 34 27:031 627 340
Svet Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Žigrova ulica 6b, 2270 Ormož, razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA/DIREKTORICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo direktorja s 70% delovno obveznostjo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 1/08):
•	ima najmanj doseženo stopnjo izobrazbe, ki odraža VII/2 tarifni razred delovnega mesta, in sicer: specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnjo) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnjo) ali magistrsko izobrazbo, smer umetnost in humanistika ter družbene, poslovne, upravne in pravne vede,
•	najmanj pet let delovnih izkušenj,
•	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda,
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja,
•	opravljen strokovni izpit za bibliotekarja.
Če kandidat nima opravljenega bibliotekarskega izpita, ga mora v primeru imenovanja opraviti najkasneje v enem letu. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter program vodenja in razvoja zavoda pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Žigrova ulica 6b 2270 Ormož
z oznako: »Prijava na razpis za direktorja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, priloži izjavo, da soglaša, da se lahko njegovi osebni podatki javno obravnavajo na seji občinskega sveta, če je izbran in se zanj zaprosi za soglasje oziroma mnenje k imenovanju.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
mm
Iskra povsem odkrito	m m M ^^ M — ■
j Marjanu Sircu	S ^M —^ ■ m M
¡e osivel, o Igranju	—^ _ ^^ m ^^ M
„llnška in xnanstvu	M M ■ ■ # M M ■
jr-~h3¿yENIJE
I.^rbaraHotvsj, EkspteiivBavIOBef)la-----

I Osebno ¿Marko Vezi,en.
www.reporter.si
POLITIKA - Politolog Haček:
Ne z levico, Šarec bi moral projektno sodelovati z NSI
ŠPORT - Primož Roglič: Starša o cestnem bojevniku iz Zasavja
INTERVJU - Barbara Horvat, eksplozivna vlogerka iz Los Angelesa
OSEBNO - Marko Vozelj, glasbenik, nekdanji pevec Čukov
Mali oglasi
RAZNO
STORITVE
UGODNO prodam kuhinjsko masivno okroglo mizo s steklom, 4 stole, komo-de in sobno kolo. Telefon 041 915 368.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
NEPREMIČNINE
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
DOM STANOVANJE
V NAJEM vzamem garsonjero na Ptuju ali v okolici Kidričevega. Tel. 031 898 257.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAMO bikca in teličko simentalca stara čez 3 mesece. Tel. 031 788 502.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So veži močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dedka
moza, očeta in
Radeta Selaka
IZ VIDMA PRI PTUJU 7B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče in cvetje, topel stisk roke in izraze sožalja. Za vedno boš ostal v naših srcih.
Tvoji najdražji
			
Umrli so	\ *	k.	
Franc Onišak, Pršetinci 27, roj. 1944 - umrl 4. avgusta 2018; Jožef Tomažič, Placerovci 12, roj. 1942 - umrl 3. avgusta 2018; Neža Prelog, roj. Prelog, Mala vas 2 A, roj. 1935 - umrla 3. avgusta 2018; Ivan Krajnc, Gruškovec 72, roj. 1942 - umrl 4. avgusta 2018; Elizabeta Cimerman, roj. Kostanjevec, Nova vas pri Markovcih 65, roj. 1921 - umrla 5. avgusta 2018; Angela Muzek, roj. Murko, Sela 18, roj. 1940 - umrla 5. avgusta 2018; Rozalija Pernek, roj. Rus, Sedlašek 11, roj. 1925 - umrla 6. avgusta 2018; Maksimiljan Kodrič, Ptuj, Ob železnici 14, roj. 1956 - umrl 7. avgusta 2018; Anita Liber, roj. Liber, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 16, roj. 1974 - umrla 7. avgusta 2018; Janez Kmetec, Ptuj, Minoritski trg 1, roj. 1952 - umrl 7. avgusta 2018; Avguštin Mlinarič, Središče ob Dravi, Slovenska c. 51, roj. 1930 - umrl 8. avgusta 2018; Janez Petek, Krčevina pri Vurbergu 149 B, roj. 1927 - umrl 9. avgusta 2018.
Štajerski 1	ra	DN	IK
www.tednik.si			
Í3stajerskitedn¡k		Stajerskitednik	
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali	J
marjana.pihlsr@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10,	i
za večje objave predhodno pokličite. . ___„„
Štajerski TEDNIK
Na voljo M£DIfl SBflR
Seznam lokacij lokalov si oglejte na www.mediabar.si
TUKAJ
JE!
Veliki poletno jesenski katalog Najnakupi.si
Podravje • Nasilje v družini - pereč problem naše regije
Udarci, poniževalne besede, otipavanje ...
Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Da, nasilje v družinskem okolju je še vedno pereč problem naše družbe, še posebej v Podravju.
Kot je na eni izmed občinskih sej dejal vodja policijskega okoliša Haj-dina in četrtne skupnosti Breg Igor Levstik, Policijska postaja Ptuj že več let vodi v neslavni statistiki primerov družinskega nasilja. Seveda se poraja vprašanje zakaj. »Menim, da gre za dobro delo Centra za socialno delo in Policije. Imamo namreč ničelno toleranco do nasilja, vsak primer obravnavamo. Rekel pa bi tudi, da je eden izmed razlogov, seveda neopravičljiv, za visoke številke mentaliteta. Namreč za šankom še vedno velja prepričanje, da mora biti ženska tiho,« je dejal direktor ptujskega Centra za socialno delo Miran Kerin. Tatjana Matjašič, ki letno sliši številne obupane in žalostne zgodbe prebivalcev in prebivalk Podravja, pa je dodala: »Tudi ženske niso več tiho. Bolj so odprte. Številke pa so tudi plod našega dela, saj opozarjamo, da je nasilje, ne glede, ali gre za fizično, psihično, ekonomsko, spolno, nekaj, česar ne smemo dopustiti. In do nasilja prihaja v družinah s takim ali drugačnim statusom, ne moremo reči, da je pojavnost odvisna od socialnega stanja.«
Čez 90 odstotkov žrtev nasilja so ženske in otroci
Tako se je povečalo število anonimnih klicev, dolžnost centra in policije pa je, da vsako informacijo preverita. »Naša naloga je, da se opredeli nasilje, da se z žrtvijo pogovorimo, da ne prevzema odgovornosti za nastanek nasilja. Nudimo torej možnosti, da se člani družine odprejo oz. zaupajo, da imajo možnost povedati, pomagamo opisati nasilje z besedami. Imamo namreč ženske, ki ne morejo spregovoriti. Nočejo se slišati, a ko to enkrat storijo, potem začne bruhati iz njih. Zakaj govorim o ženskah? Ker je še vedno čez 90 % žrtev nasilja žensk in otrok,« je dejala Matjašičeva. Da bi žrtve spoznale, da trpljenje in strah nista gradnika družinskega življenja, Center za socialno delo žrtvam ves čas odpira možnosti življenja brez nasilja. »Namreč treba je vedeti, da nasilje nikoli ne usahne samo, kvečjemu narašča. Povzročitelj pridobiva na moči, žrtev pa se temu toku prepusti, celo pripravi vse
Foto: Črtomir Goznik
okoliščine, da se nasilje lahko izvaja. Na primer ženska umakne otroka, ker ve, da se bo ob uri vrnil domov pijan mož.« In eden izmed ukrepov, ki nudi zatočišče pred nasiljem, je varna hiša, drugi policijski ukrep je prepoved
približevanja. »Povzročitelj se more po sklepu sodišča umakniti za 15 dni, vmes ima žrtev pravico podati predlog na sodišče za podaljšanje prepovedi za 60 dni. V tem obdobju je žrtev deležna pomoči centra, kjer dobi
informacije o ravnanjih in postopkih za zaščito. Žrtev skušamo opolno-močiti, ji ponovno vliti samozavest, pomagamo ji, da se postavi na noge, saj ta fizična ločitev pomeni preobrat v življenju - ni še dokončna rešitev, je
pa začetek spreminjanja. Občudujem ženske, ki spremenijo življenje - si poiščejo službo, menjajo okolje in zaživijo življenje. Seveda pa je odločitev o smeri življenjske poti na žrtvi.«
Direktor centra je pojasnil, da niso 100 % uspešni ter da se žrtve vračajo v stare življenjske tirnice, kar pomeni, da se zgodba nasilja pogosto ponovi. »Veliko je takih, ki se vračajo kot žrtve, in naj poudarim, da vedno dobijo podporo, morda še obsežnejšo kot prvič. Nimamo predsodkov, ne gojimo zamer, resnično delamo s srcem,« je dodala Matjašičeva.
Kljub temu da torej živimo v času, ko modrice in podplutbe, poniževanja ter seveda druge oblike nasilje ostro obsojamo, pa je to še vedno prisotno, pogosto spregledano, prikrito. Zgolj v prvi polovici letošnjega leta so ptujski policisti izrekli 27 ukrepov prepovedi, zaznali so 35 prekrškov in 25 kaznivih dejanj s področja družinskega nasilja. »»Žal pa to ni vso nasilje, to so le ukrepi za preprečevanje nasilja, ki je bilo prepoznano kot kaznivo dejanje,« je še dodala Tatjana Matjašič.
Mojca Vtič
T	V • 1	•	.	.1	.1.	1 V« «
Izrečeni ukrepi v primerih zaznanega nasilja v družini
2017 in 2016
Zaskrbljujoča statistika nasilja
1 v. .	.1	1 »1	>1
v drunni v prvih sedmih mesecih
100
90 80 70 60 50 40 30 20 10 O
86
Gorišnica
Lenart
18
10
11
34
I
Ormož
68
Podlehnik
14
52
Ptuj
27
35
25
Slov. Bistrica
24
11
15
Vir: PU Maribor, 23. 7. 2018
17
I
26^4 29	2(30
ll .1. it II. iti
31
20		
1:.	y	t \
25"
30
24
20
12
2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016
PP Ptuj
PP Podlehnik
PP Slovenska Bistrica
PP Ormož
P P Lenart
PP Gorišnica
■ Ukrep prepoved približevanja ■ Nasilje v družini - prekršek ■ Kaznivo dejanje z elementi nasilja v družini
Vir: PU Maribor
Policisti poudarjajo, da na območjih večjih policijskih postaj, npr. PP Ptuj, prebiva tudi trikrat več ljudi kot na območjih manjših policijskih enot ter da zato primerjava med policijskimi postajami ne naje pravih informacij, ali je neko območje bolj ali manj obremenjeno z nasiljem v družini.
Foto: Črtomir Goznik
»C*'
C?





" iCb *
Cd |
Rodile so: Maja Težak, Selska cesta 11, Ptuj - deklica Brina; Anja Letič, Podvinci 14, Ptuj - deklica Zoja; Samanta Žula, Lahonci 132, Ivanjkovci - deklica Sia; Darja Korez, Strnišče 4, Kidričevo - deklica Gaja; Dolores Sauer, Kraigherjeva ulica 25, Ptuj - deček Leo; Mojca Kocbek - deček Lan; Laura Planinšek -deklica Lia; Mateja Vaupotič Kolarič - deček Nik; Alenka Sagadin - deček; Anja Mencingar - deček Tibor; Andreja Vršič - deček Rok; Maja Ozmec - deček Črt; Katja Šmigoc - deklica Isabel; Natalija Kolednik - deček Taj; Kaja Skerlovnik - deklica Mila; Urška Zupančič - deklica Zala. Poroke - Ptuj: Aleksander Podhostnik in Mojca Jerenko, Hajdoše 84
Poroke - Ormož: Dušan Horvat in Petra Antolin, Cvetkovci 96, 2273 Podgorci.
o
*
-.ÄCb ,
o
o
C
tb«
C?«
o 1
Ce velika maša mokri, mala maša praši.
14/20
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Še bodo možne krajevno močnejše nevihte z nalivi in sunki vetra. Popoldne bo ponekod zapihal severni veter, pozno zvečer na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, najvišje dnevne od 20 do 27 °C.
4 dnevna napoved za Podravje
Torek	r Sreda	Četrtek	Petek
	15.08.2018	16.08.2018	17.08.2018
*	%	*	*
16	15	15	15
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
25	27	28	30
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
KM	A	4	
iSRIiSSii I	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
2
6
2
4