štev. 14. V L3UBLJHNI, v sredo 7. aprila 1915. Leto 11. Boji za Dardanele: Iz pomorske bitke v Dardanelah, ki se je udeležuje nad 70 francoskih in angleških bojnih ladij velikank in ki jih obstreljujejo turške nabrežne trdnjave. Potapljanje francoske bojne ladje, ki je zadela na mino. Zvonirair Kosem: Zvončki. Zorica je šla po holmu navzdol proti logu, ki je čepel v dolini, stisnjen med dvema dobravama, tih in prijazen s stari-kavimi vrbami, jelšami, smrekami in jelkami. Vriskaje je stopala po Stezi, mehki kodri las so ji vihrali v pomladanskem vetru, na svetlih, rumenih šolnčkih so se ji poigravali poredni solnčni žarki. Kmalu je ostala domača hiša za njo vrhu holma: še so pomežiknila zelena polkna, še se je izza drevja nasmehnilo belo zidovje — nato pa je ostalo vse daleč za njo, kakor v oblakih . . . Zorica pa je hitela vedno niže in niže, kakor vesel, bleščeč metuljček ... Ni bilo še prave pomladi, gorke, s cvetjem razkošno ozaljšane: vsepovsod pisani travniki, nad njimi rumeni metulji, drevje zeleno in v dišeče oblake cvetja ogrnjeno, njive sočne in kipeče, nad vsem tem prerojenim svetom pa modro, sinje nebo, z ogromno žarečo svetilko, solncem, pod seboj ... Ne, kaj takega še ni videl pri nas zgodnji marec! Bil pa je čas, poln veselih slutenj o pomladi — tista prelepa prehodna doba iz zime v pomlad... Sneg še ni bil docela skopnel; dol in breg sta bila še marsikje pokrita z belo odejo; ali koder so kipele med progami snega travnate lise, koder so na prisojnih obronkih stala sadna drevesa — ej, tam je bilo pa že vse polno življenja. Klilo, brstelo in poganjalo je v osolnčeni naravi. Pod holmom so se zalesketala okna raztresenih hiš vasi — vedno vesele Jagnje-nice. Zoričin pogled je splaval nad vasjo, nad visokim zvonikom, nad Medvedovo krčmo. Hej, kje si striček Martinek? Ali spiš v kleti pri polnih sodih, ali se vrtiš kakor vrtalka pri Medvedu? Tudi tebi se že pač smeje bližajoča se pomlad .. . Zorica se je srečno nasmehnila; dva strica je imela, strica Martinka in strica Jakoba; in ni vedela, katerega ima lajša: obadva sta bila dobra, obadva sta ji dala že toli in tolikokrat sladkih bonbonov, lepih, rumenih pomaranč, in bogve kaj še vse. Razloček je bil samo ta, da je bil stric Martinek vesele in živahne narave, stric Jakob pa bolj tih in zamišljen. Zoričina ljubezen se je začela nagibati na stric-Jakobovo stran: Stric Jakob je bil vojščak, mrk in resen, na sebi je imel ze-lenkasto-sivo vojaško obleko in na glavi vojaško čepico. Daleč je že bil stric Jakob. Vojskoval se je že z ljutimi sovražniki, ranjen je bil in prišel je domov ... Z vsem tem se stric Martinek ne more pohvaliti: on ni bil vojščak, ni videl tistih daljnih tujih krajev, z nikomer se še ni vojskoval kakor edinole s polnimi kozarci vina ... In Zoričina ljubezen se je nagibala vedno bolj na stric-Jakobovo stran ... Pred dobrim tednom se je bil vrnil stric Jakob v vojaški obleki iz mesta, iz bolnišnice domov. Prej se je vojskoval daleč, daleč, in v boju ga je zadela sovražna krogla v levo roko, v laket. Zdaj pa je prišel domov na dopust, obraz nagosto s trdimi kocinami porastel, močno postaran od krvavih dogodkov, ki so bili hodili mimo njegovih oči, levico, četudi že zdravo, še zmerom zaradi varnosti ovito z obvezami, počivajoče v tenki držači, ki mu je segala okrog vratu. Vsak dan dopoldne je prišel iz vasi, iz doline navzgor, tudi na dom Zo-ričinih staršev. Tako lepo je znal pripovedovati stric Jakob, in vsi so ga tako radi poslušali: oče, mati, bratje in sestre, in ona, majhna in živa — Zorica. Stric Jakob je sedel sklonjen in mrklega pogleda za mizo, polič vina in kos ajdovega kruha pred seboj; a pil in jedel je malo, tembolj pa je govoril. Pripovedoval je čudovite Zorica je gledala z občudovanjem na pripovedovalca: zmerom bolj ga je imela rada. In on, ki je že toliko doživel in poskusil, je imel njo, Zorico tudi rad: mnogokrat si jo je posadil na kolena, božal ji mehke kodrčke in zardela ličeca.. . (Konec sledi.) Piruhi ali pisanice. Lep in ljubezniv običaj je, da se obdarujejo ljudje o Veliki noči s pobarvanimi in poslikanimi jajci, t. j. s piruhi ali s pi-sanicami. Ta navada je prastara in prihaja iz orijenta. Mnogi starinoslovci trdijo, da jo najdemo že pri Feničanih, ki so molili svojega boga v obliki jajca in so bili mnenja, da izvira človeški rod iz jajca, ki ga je porodila skrivnostna noč. Tudi skoraj vsi drugi azijski narodi so dajali jajcu sličen pomen. V Perziji imajo Novo leto skoraj takrat kot mi Veliko noč namreč v času spomladnega ekvinocija. Že popoldne onega dne se zberejo zvezdoznanci glavnega mesta v vladarjevi palači, na deželi v stanovanjih vladnih zastopnikov ter gledajo iz nalašč za to napravljenih opazovalnic, kdaj vzide solnce v vzhodišču. Kakor hitro se to zgodi, naznanijo streli iz topov in pušk, da je nastopilo Novo leto. In začno se slovesnosti, ki so trajale včasih celih osem dni. Bogatini so nosili na teh zabavah vsak dan drugo, novo obleko, revnejši in naj- revnejši pa so imeli vsaj eno novo obleko. Zato se imenuje ta praznik še danes „praz-nik novih oblek". Sicer so postali tudi Per-zijci skromnejši, in so svoje novoletne slav-nosti dokaj skrčili; vendar pa je še ostal običaj, da se ob svojem Novem letu obdarujejo s pozlačenimi, ali celo zlatimi ter s poslikanimi jajci. Skoraj vse azijske vere so smatrale jajce za prispodobo veselja, prerojenja, vstajenja, s^amo Židom so bila jajca simbol žalosti. Žalujoči so dobivali v dar jajca kot znak sožalja V novejšem času smo se oddaljili od praznoverja in čudoverja prejšnih stoletij; ohranili smo si velikonočne piruhe kot lep, vesel običaj brez globljega pomena. Pri Slovanih tvorijo piruhi posebno vrsto narodne umetnosti. Po mestih res jajca za Veliko noč samo pobarvamo; Be-lokranjci, in tudi štajerski in beneški Slovenci pa krase piruhe z različnimi orna-menti, ki so včasih jako fini in nežni. Večkrat vidimo na pisanicah zapisano Jezusovo ime ter naslikano mojištranco, srce, razne cvetlice, vejice i. dr. Čestokrat izražajo naše pisanice, ki jih izdelujejo večinoma ženske, s svojimi okraski nežne srčne tajnosti. Rišejo se pisanice z noževo ostrino ali pišejo Top na saneh za metanje min. Take tope uporablja naša vojska. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 14. Stev. s posebno pisalko, drobno cevko, na kateri je pritrjeno držalo z malo z voskom napolnjeno duplino. Vosek se pri pisanju nad ognjem toliko segreje, da počasi teče skozi pisalko in piše po belem jajcu, ki ga treba dejati potem v vrelo vodo, v kateri je namočena prežiljka. Ta pobarva jajce; z voskom popisani deli pa ostanejo beli. Dekleta darujejo fantom za Veliko noč umetno pisane piruhe, fantje pa dekletom tudi pisanice, pomaranče ter včasih tudi lepe svilnate rute. Vsekakor naj bi ostali pri piruhih, ki so znak vzbujajočega se, novega življenja v naravi. Kakor se ptiček osvobodi lupinje in pohiti iz jajca v življenje, tako se je tudi narava iztrgala iz težkih ledenih okov zime, prerodila se je in vstala k novemu življenju. Fridtjof Nansen: Po 21. septembra 1913. V jutranjem i mraku smo se vozili proti toku reke 1 dalje. Dežela je ravna, le na vzhodnji strani reke smo videli nekaj holmov. ; Končno smo se približali velikemu mestu • Jenisejsku, in okoli 1. popoldne smo | mogli zagledati v daljavi njegove stolpe; j čim bližje smo prihajali, tem številneje so vstajale kupole in stolpi belih cerkev, zeleno in zlato se svetlikajoč, iznad rečne gladine in planjave. Koliko je bilo cerkev, ne vem, toda videl sem jih naj-manje 12 ali 13. V ostalem ima mesto večinoma lesene hiše, med katerimi leži nekaj redkih višjih, pobeljenih zidanih poslopij. Jenisejsk leži na plani ravnini ob levem bregu reke Jenisej. V okolici so videti večinoma polja in le malo gozda. Staro mesto, ki pa dela^ vtisk, kakor da je nanovo zgrajeno. Če izvzamem prekrasne cerkve in nekaj drugih velikih poslopij, je videti mesto pravzaprav kakor velika vas: večinoma nizke, štirikotne lesene hiše, ne- katere z dvema nadstropjema, druge z enim, z ravnimi, čveterokotnimi strehami, okni, zagrajenimi dvorišči in velikimi vhodnimi durmi. In potem te široke ceste: tu je prostora dovolj, stavbišče je zastonj, zakaj bi ne stanovali ljudje lepo daleč narazen in čemu bi ne bile ceste prostorne, da je možno po njih komodneje voziti! Dragega tlakovanja tu ne poznajo; navadno se vozi po tleh, ki so še taka, kakoršna so bila pred nastankom mesta, le malo so posuta z gramozom. Blato je bilo prav tako debelo in kolesnice prav tako globoke, kakor po vaseh, le gnojišč je bilo manje. Ob hišah vodijo deske za pešce; ob deževnih dneh je potovanje po teh cestah težko delo, če ni človek za umazanost že popolnoma top. Zato pa se ljudje rajši vozijo. Mesto ima baje okoli 12 000 prebivalcev. Že od davna je bilo središče trgo- vine iz severnih okrajev, in za njegovo bogastvo je bilo posebno važno dejstvo, da je legi zlatim rudokopom najbližje. Od tam se mu vsipljejo lepi dohodki. Železnice še ni; v glavnem gre promet po reki Jenisej proti jugu v Krasnojarsk ali proti severu v Turnhausk ter še dalje. Promet je prav velik ter ga vzdržujejo množice parnikov poleg plavov in čolnov. Zdaj se govori ondi mnogo o železnici v Tomsk in tudi v At-šinsk. Trgovina se bavi vedno zlasti z dra- gocenimi kožuhovinami, pa tudi trgovina z ribami je zelo izdatna. V okolici goje nekoliko tudi poljedeljstvo, ki pa še nima velikega pomena. Prebivalci mesta so večinoma Rusi, ki so kot kolonisti ali kot izgnanci ali kaznenci prišli iz Rusije, se tu naselili stalno in so zapustili potomce. No, zločinci niso element, ki ga države po modernih načelih rade poiščejo za naseljevanje in množenje. Toda tukaj ne smemo pozabiti, da je velik del v Sibirijo došlih oseb obstajal iz političnih ujetnikov ali izgnancev ter iz verskih sektarjev, ki po zakonu svete ruske cerkve na Ruskem niso smeli prebivati. Z drugimi besedami, to so bili ljudje, ki so imeli svoje prepričanje ter so bili tudi pripravljeni, za to svoje prepričanje trpeti. Med njimi so bili torej najboljši elementi ruskega naroda, in take ljudi si mora vsaka država kot množilce naroda le želeti. To prebivalstvo je torej precej mešano, a med njimi more ^biti tudi mnogo zelo sposob lih glav. Če se te sile doslej še niso dovolj okrepile, je to pripisovati zunanjim razmeram, dremot-nemu stanju, v katerem tiči do neke mere dežela še danes. A nekega dne, če se narod popolnoma prebudi in se vklepane sile osvobode, bomo začuli iz Sibirije nove glasove, kajti dežela ima bodočnost, to je gotovo. 22. septembra 1913. Tukaj v Jenisejsku so nas čakale raznovrstne sprejemne slavnosti. Ob 10- dop. smo bili povabljeni poseliti višjo deško šolo. Šli smo v vsak razred in pozdravili dečke, ki so bili zdravi, živahni in polni življenja ; potem so se zbrali vsi v veliki šolski dvorani. Male učenke mestne ljudske šole so prišle tudi tja, in potem sem jim predaval o svojem potovanju z ladjo „Fram'' skozi polarno morje v I. 1893—96 ter sem jim kazal na velikem zemljevidu, kod ob severni obali njihove velike Sibirije smo'pluli in bili potem gnani z ledom vred. Govoril sem angleško, razumeli niso niti besede, a Vostrotin (posestnik zlatih rudni- *) Iz njegove najnovejše knjige .Sibirija, zemlja bodočnosti', ki je izšla koncem 1. 1914. z bojišča v Karpatih : Vas in grad Čisna blizu Užoka, kjer so se vršili nedavno Ijuti boji z Rusi, Naši domobranci okoli ognja v Karpatih. 14. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3 *1 kov pri Jenisejsku, bivši župan tega mesta in zdaj član ruske dume za jenisejski volilni okraj) jim je razlagal. Zdelo se mi je, da se zelo zanimajo in da so mi hvaležni za naš poset, ki je trajal okoli tri ure. Ob pol 3. pop. nam je dal župan in mesto v klubovi hiši velik zajtrk, in prisotni so bili vsi odličnjaki poleg najuglednejših trgovcev. Po zajtrku smo poselili mestni muzej, ki ima dragoceno etnografsko zbirko različnih rodov jenisejskega okrožja. Mene so zanimali zlasti jenisej-ostjaški predmeti, pa tudi orodje Tunguzov, Samojedov i. dr. 23. september. Ob 10. dop. smo si ogledali dekliško šolo, veliko, krasno poslopje z množico učenk. Ravnateljica je gospa Anastazija Aleksejevna Kitmanova, vdovljena svakinja Vostrotinova. Mlade dame so nam priredile izredno prijazen sprejem z nemškim nagovorom, ki ga je govorila hčerka gospe Kitmanove, in z izročitvijo velikega šopka cvetk. Nato smo šli v vsak razred, pozdravili vse učenke ter slišali, česa vsega se mlade deklice uče: ruščine, francoščine, angleščine in nemščine, zgodovine, zlasti ruske, zemljepisja, naravoslovja, matematike i. dr. Dobivajo resnično dobro vzgojo, in šola ni bila le izborno opremljena z učili, nego je imela tudi velike zračne sobe. Potem sem šel iznova v muzej, da si ogledam etnografske zbirke še enkrat. Nato pa sem moral na vsak način še v mestno deško ljudsko šolo in potem še v zasebno dekliško ljudsko šolo. Končno smo šli na zajtrk v višji dekliški šoli. Dejali so, da se začne ob 12., a šele ob eni smo sedli za mizo, in trajalo je do štirih. Tukaj se jim ne mudi; Sibirija je še dežela, ki ima vsega, zato tudi časa še v izobilju. Njeni prebivalci se smejo šteti srečne, ker k njim še ni prodrla nervoznost, ki jo Evropejci poznamo toli dobro. V mnogoštevilnih govorih so mi izražali svoje navdušenje in prisrčnost. Razumel nisem ničesar, a dal sem si prevesti vsaj vsebino. Odgovarjal sem na vse govore angleški, česar zopet Sibirci niso razumeli, a Vostrotin jim je vse razložil. Po sprejemu njegovih razlag sodeč pa sumim, da je bil prevod mnogo boljši kot original. Pri tem zajtrku pa sem se seznanil s praktično navado, ki je nisem videl še nikjer: če so bile gostom pavze med posameznimi jedili predolge, so šli na hodnike ali v sosednje sobe, si prižgali cigareto ter se nekaj časa izprehajali gor in dol; častiti prelati v svojih dolgih talarjih in gospodje in dame so stali okoli ter se priprosto raz- govarjali, potem pa so se vrnili in sedli zopet za mizo. Toda tudi sibirski zajtrk ima svoj konec in končno smo se mogli od svojih lju beznivih gostiteljev posloviti. Morali smo si v mestu še nekaj potrebnih reči nakupiti ; potem smo hiteli še^ na parnik „Omul" (ki nas je pripeljal s Švedskega po reki Jenisej do semkaj), da se poslovimo pri kapitanu, krmarju in pri moštvu; ostanek popoldneva pa smo porabili za pospravljanje prtljage. Ves ta čas me je v hiši gospe Kitmanove, ne da bi bil slutil, že od 4. popoldne cele štiri ure pričakoval 7. razred višje dekliške šole, da se poslovi od mene in da mi izroči velik šopek rož. Bilo je že tema kot v rogu, ko so mi gospa Kitmanova, njene hčerke in vsi posli hiše ob svitu plapolajočih bakelj in med vršanjem plohe dežja zadnjič zaklicali: „Zdravstvujte!" Obleganja trdnjav. že v predzgodovinski dobi so znamenja, ki kažejo, da si je človek že v onih časih postavljal in utrjeval bivališča, kjer je branil svojce in imovino pred sovražnikom. Kakor hitro je dobil nepri-jatelja, že je bil prisiljen skrbeti za svojo obrambo. Seveda so bile njegove obrambe takrat priproste, kakor je bila pri-prosta vsa doba. Toda polagoma se je začela razvijati tehnika, ki^je kmalu pokazala prav lepe uspehe. Človek je začel zidati trdnjave in jih je skušal vedno bolj izpopolnjevati, kar se mu je marsikje zelo posrečilo, tako da si je bil za tistim obrambnim zidovjem svest, da ga sovražnik ne more premagati. Kakor hitro pa je začel izpopolnjevati svoje utrdbe, se je takoj razvila na drugi strani tudi umetnost premagati te utrdbe. Tehnika je služila tako oblegancu, kakor oblegovalcu. Človek si je že tačas najrajši izbral za svojo obrambo kraje, kjer mu je največ pomagala priroda sama, t. j. na visokih, nepristopnih mestih, na višinah, obdanih s skalami, z vodami, močvirjem itd. Kdor pa se ni mogel braniti na višinah, kjer mu ni nudila lega pokrajine takega prirodnega varstva, se je moral braniti v nižini. Razume se, da je v zadnjem slučaju štela tehnična veda veliko lepše uspehe nego v prvem, kjer je zadostovala že priroda sama, da je bil človek varen pred svojim sovražnikom. Vendar ne smemo smatrati onih utrdb za trdnjave v pravem pomenu besede. Tiste utrdbe niso bile trdnjave, nego le močno ograjen prostor, ki ni puščal sovražnika v bližino. Šele v starem veku lahko govorimo o trdnjavah. Feničansko mesto Tir je bilo poleg Sidona najbolj važno in najbolj bogato mesto Fenicije. Ležalo je deloma na celini, deloma na dveh majhnih, položnih, toda skalnatih otokih. Mesto ni bilo prej tako pomembno, dokler ga ni v desetem stoletju pred Kristom utrdil kralj Hiram, Davidov in Salomonov prijatelj. Hiram je zvezal oba otoka z nasipom, postavil je dvoje pristanov in je obdal mesto z visokim obzidjem. Sanitetna patrulja odnaša težlco ranjenega tovariša v poljsko vojno bolnico. Naši husarji s svojimi konji v začasno prirejenih hlevih pred bukovinsko vasjo. stran 4. TEDENSKE SLIKE. 14. štev. Dvojnati otok je bil oddaljen od celine 1600 korakov in je imel obseg le 5300 korakov. Tu so bili prebivalci Tira prisiljeni staviti svoje hiše zelo visoko. Nekatere hiše so imele celo šest nadstropij, veliko izmed njih pet in večinoma štiri nadstropja. Kako dobro je utrdil Hiram svoje mesto, se je pokazalo pozneje. Asirska kralja Salma-nasar in Sargon sta oblegala Tir celih pet let; od leta 725—720 pr. Kr. so se Asirci trudili dobiti mesto v svojo oblast, toda ni se jim posrečilo. Šele 1. 573- ga je zavzel Nebukadnezar, toda oblegati ga je moral skoro neverjetno dolgo, celih — trinajst let! Ko je prišel Aleksander Veliki po zmagi pri Isu 1. 333. pr. Kr. v Fenicijo, mu je Tir zaprl svoj vhod, in Aleksander ga je začel oblegati. Šele po sedemmesečnem naporu od strani mornarice in s suhega se je mesto končno udaio. Tir je oblegal tudi Antigonos, poveljnik Aleksandra Velikega. Tudi on se je moral truditi štirinajst mesecev, preden mu je padlo mesto v roke. — Na tem vzgledu vidimo, kako močne trdnjave so bile že v starem veku. Tudi mitično obleganje mesta Troje, ki je trpelo celih deset let, nas o tem dobro pouči. Srednji vek pozna povsod trdnjave. Tu niso bile trdnjave le mesta, nego trdnjava je bil vsak grad, t. j. poslopje, sezidano na nepristopnem kraju, na strmi skali, na višini, obdani kroginkrog z globokimi jarki ali prepadi. Surovost in sila sta ustanovila gradove. Doba je bila surova, zato so se stavili gradovi. Graščak je imel v grajski trdnjavi družino in svoje vojščake, s katerimi je napadal razbojnike na cestah ali pa je sam ropal in oplenjal trgovce. Da pa se ne bi razbojniki zbrali in napadli graščaka na njegovem gradu, je bil pri grajski trdnjavi padajoč most. Kadar so potegnili most kvišku, ni mogla na grad živa duša, ker so ga branili globoki in grozni prepadi, ki so ga obdajali. Če se je približal grajski trdnjavi prijatelj, so spustili most, ki je zvezal grad z zemljo onkraj prepada in omogočil prišlecu vstop v trdnjavo. Mesta so bila v tej dobi močno utrjena z obzidji in stolpi in njih zavzetje je zahtevalo silnih in mučnih naporov ter velikih žrtev. V vrsto trdnjavskih bojev v srednjem veku bi prav lahko prištevali tudi one boje za znanimi husitskimi vozovi. Ti so bili jako dobra bramba proti napadalcu. Sklenjeni v verigo so delali ti železni vozovi križarjem grozno preglavico. Zgodovina nam je ohranila spomin na silno ljute boje, ki jih je vodil Sigismund proti slavnemu, eno-okemu Čehu Žižki, poveljniku husitov, ki so se z nenavadno vztrajnostjo in junaštvom borili za vozovi. Sovražnik je imel nad Hu-siti velikansko premoč, kar se tiče števila vojakov, a je bil pod Žižkovim vodstvom vedno iznova odbit in poražen. Kolikor bolj razvita je postala tehniška veda, toliko težji so bili trdnjavski boji. Oblegovalci so metali na trdnjavo kamenje in goreče predivo. Šele pozneje so metali krogle. Topovi velikega kalibra so rušili močno zidovje trdnjav z železnimi kroglami, ki se jim niso mogle dolgo časa ustavljati. Vendar se najdejo primeri, kjer niso mogli niti veliki topovi ničesar opraviti pri obstreljevanju trdnjav. Tako sliko nam podaja zgodovin_sko obleganje samostana Jasne Gore v Čenstohovi I. 1704. Poljska posadka v trdnjavi, čeravno majhna, se je hrabro branila proti Švedom, ki so jo oblegali pod poveljstvom generala Miillerja. Topovi so neprestano grmeli in krogle so vrtale trd-njavsko obzidje. Toda obleganci niso obupali in se niso hoteli udati. Miiller je spravil slednjič pred obzidje topove največjega kalibra, ki jih je dobil s Švedskega. Toda vkljub temu se trdnjava ni predala, in Miiller je moral oditi s svojo armado. Toda 1. 1772. so isto trdnjavo premagali Rusi in leta 1793. Prusi. Pogosto, da, večinoma pa je zmagala trdnjave lakota. Sovražnik je obko-hl trdnjavo in zaprl vsak uvoz živil vanjo. Posadki v nji je pošel živež, in trdnjava se je morala udati. Naj navedemo en primer trdnjavskega obleganja v novejšem času. Imamo v mislih znano obleganje Metza 1. 1870. Francosko posadko v trdnjavi so oblegali Nemci pod poveljstvom princa Friderika Karola, ki je imel svoj glavni stan v Cornyju. Nemci so imeli pred Metzoni prvo in drugo armado. Izkraja so se vršili le majhni spopadi in praske s prednjimi stražami, to pa zato, ker je francoski maršal Bazalne pričakoval skorajšnjega miru. Šele koncem septembra je prišlo do večjih izpadov iz trdnjave, da se pridobi živež. Toda Nemci so zapodili Francoze vselej nazaj. Ti so ponovili še več izpadov, toda vsi so se ponesrečili. Položaj trdnjavske posadke je postal žalosten. Poleg pomanjkanja živil je nastopila v trdnjavi tudi bolezen. Konjsko meso je bilo v poslednjem času razun kruha edini živež prebivalcev, in število bolnikov je rastlo od dne do dne. Dne 10. oktobra se je sešel na ukaz maršala Bazaineja vojni svet, ki je sklenil, da se začno s sovražnikom pogajanja. Dne 25. oktobra je poslal Bazalne -svojega generala Changarnierja k princu Frideriku Karolu; a ta je odločno zahteval, naj se mu trdnjava preda, ker noče nikakih pogajanj več. V trdnjavi ni bilo nič več živeža in Metz je dne 27. oktobra kapituliral. Nemški plen je bil velik: armada v Metzu, 3 maršali, 4000 častnikov in 173.000 mož. Kalmiki s svojimi rodbinami pred šotorom v vzhodnji Sibiriji. Tudi Kalmiki se bojujejo v ruski vojski v Galiciji in na Ruskem Poljskem. Luka na Malti, ki je glavno oporišče združenega francosko-angleškega vrjnega ladjevja pri operacijah proti Dardanelam. 14. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran' 5. med njimi 20.000 ranjenili, je bilo vjetih. Dalje so dobili Nemci plen 80 milijonov frankov, 800 topov, municije za 85 baterij, 66 mitraljez, 300.000 pušk in ogromno množino sabelj, 2000 vojaških vozov in bogato knjižnico artilerijske šole. Nemška armada je izgubila pri tem obleganju 102 častnika in samo 5000 mož. Tu smo podali le nekaj slik iz zgodovine obleganja trdnjav v prejšnjih dobah. Vprašanje časa pa je, ali se bodo stavile trdnjave še naprej in če se bodo, ali se bodo mogle braniti novim izumom moderne tehnike. S—a. •f- Fran Burnik. V bolnici v Vranji v Srbiji je umrl g. Fran Burnik iz Idrije, enoletni prostovoljec pri C in kr. pešp. št. 102 in slušatelj tehniške visoke šole na Dunaju, v 21. letu svoje dobe. — Kot sin obče spoštovanega rudniškega poduradnika g. Josipa Burnika je dovršil idrijsko realko ter se vpisal potem na dunajsko tehniko, kjer se je ob velikih žrtvah svojih staršev z vso vztrajnostjo in z odličnimi vspehi posvetil študijam. Ko je dovršil tretji letnik in napravil prvi državni izpit, je bil vpoklican v Beneševo ter je odšel po vojaškem izvežbanju v bojno črto na jug. Tam se je tri mesece hrabro bojeval, potem pa je bil ujet in odveden v Vranjo, a tam je obolel na legarju. V zvestem izpolnjevanju vojaških dolžnosti je neustrašeno gledal smrti v obraz. Toda ta ga ni dohitela na bojnem polju, ampak neusmiljena bolezen je ugrabila mlado, nade-polno življenje. — Pokojni tehnik Burnik je bil jako simpatičen in nadarjen dijak odkritega in blagega značaja, ki je užival v v vseh krogih — zlasti pa med svojimi tovariši — najsplošnejšo priljubljenost. Bil je vzoren slovenski dijak. Bodi mu časten spomin! — Težl'o prizadeti cenjeni rodovini naše iskreno sožalje! Anton Martinčič. Že od 5. septembra 1914 pogrešajo Antona Martinčiča, prostaka pri 17. peš-polku, 16. stotnija. Iz Ljubljane je odšel 23. avgusta v Galicijo, kjer se je boril v bitki pri Grodeku. Dne 5. septembra je pisal zadnjikrat svoji soprogi. Od tega časa ni več sluha ne duha o njem. Poizvedovali so že po raznih krajih, a gotovega nihče ne ve povedati. Bog ž njim, če je še med živimi, ako pa je padel junaške smrti, slava njegovemu spominu! Anton Kastrin, ¦Slovenec, doma iz Idrije, je služil na avstrijski trgovski ladji . . . ., ki so jo zajeli Angleži v Tihem oceanu. Posadko — med njo tudi Ant. Kastrina — so internirali v Durbanu v vzhodnji Indiji. Ranjenci. Prinašamo sliko s 16 vojaki bsez nog in eden je celo brez obeh. Imena onih, ki jim manjka po ena noga, so" Fronk Franc, Ladislav Kobert, Lenjkel Anton, Hospodska Jožef; — vsi štirje Čehi. Prohacka Guro, Lumunosu Jožef, Urban Jože, Cepar Istvan; — ti so Romunci in Ogri. Weber Johann, Nemec. Eicija Miha, Babic Hrabroslav, Mar-getič Dragotin, Hobjanič Jože, Pejanovič Miligoj, Trnenčic Mile, Sonogi Gabor; — ti so Hrvati. Nesrečnež, kateremu manjkati obe nogi, pa se imenuje Kante Janko, Slovenec, doma od Zgonika pri Proseku. Sliko je poslal Anton Skamperle iz Sv. Ivana, kateremu tudi manjka ena noga, a njega slučajno ni na sliki. Piše, da ^se zalo dobro razumejo tam v bolnišnici s Čehi in Hrvati. Nesrečneži so v bolnici v Budapešti. Neka rojakinja jim dnevno pošilja »Edinost" in prečitane liste. Tudi naš list jim pošilja. Šrapneli so jim odnesli noge ali jih razme-sarili, tako da so morali nekaterim odrezati nogo. Vsi dobe umetne noge, s katerimi bodo mogli po vojni zopet izvrševati svoje poklice. Slava junakom! Q. W. Appleton: 13. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. „Ampak," sem se jezil, »človek bi vendar mislil, da je popolnoma nemogoče na ta način in naravnost izpred oči policije odčarati žensko, kakor seje zgodilo tukaj." »Kako? Kaj? Policija ni videla niti ped daleč v megli pretekle noči, in nikakor ni bilo težko odstraniti damo, potem, ko ste se pustih vi — zdravnik — in pa vaša sestra — zastrupiti. In s tem prihajam do glavne točke. Ključ k razrešitvi te uganjke moramo iskati tukaj v hiši. Predvsem moram zasHšati vašo služkinjo. Ali že ve o vašem sumu ?" »Bog ne daj! Delala sva se, kakor da popolnoma verjameva njenim izjavam," sem odvrnil. „Zdelo se mi je, da je najbolje tako." ,Prav! Kje pa bi mogel sam govoriti ž njo?" Helena je predlagala jedilnico. Vedla je nadzornika tjakaj, pozvonila dekletu ter se potem odstranila. Minilo je približno četrt ure, preden se je vrnil. Zapazil sem takoj na njegovem obrazu, da je bil ta pogovor brezuspešen. »Ničesar ne morem spraviti iz nje," Iz ljubljanske vojaške bolnice: Ranjenca, zdravnika in dama na posetu. Durban v vzhodnji Indiji, kjer so interniJ-ali Angleii na ladjah zajete Avstrijce. Slika je posneta po razglednici, ki jo je poslal A. Kastrin, ki je tam ujet, domov v Idrijo svojim staršem. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 14. štev. je dejal. »Niti za las se ne umakne od izjave, ki jo je podala vam. Udarjal sem na različne strune, pa vse zaman. Trdno sem uverjen, da laže . . . No, saj bomo kmalu videli," je pristavil šepetaje, „skoraj gotovo bo izkušala uteči, — ampak ne pustimo je izpred oči. Zunaj sem postavil moža, ki bo skrbel za to. — Sedaj, gospod doktor" — Je nadaljeval zopet glasneje — „pa napra- ¦viva kratek izprehod v mesto, če vam je prav." »Prav rad sem odgovoril. „In kaj storiš ti, Mortimer?" ,0, že pretolčem ta čas," je odgovoril; »brigal se bom za Heleno, saj imam Itak govoriti z njo." Te besede so me sicer nekoliko izne-nadile, vendar nisem odgovoril ničesar. In <5dŠla sva z nadzornikom v policijski urad. Gospod Beale ni službujočemu uradniku na dolgo in široko razkladal vse zadeve. Vprašal je samo, ali je morda kdo izmed njegovih ljudi sinoči videl tako in tako damo. Uradnik je zanikal. Potem je nadzornik še pozvedoval, ali je bilo videti v bližini moje hiše kak voz. Tu je dobil bolj zadovoljiv odgovor. Eden izmed stražnikov, ki se je bil pravkar vrnil iz službe in je slišal vprašanje nadzornikovo, je poročal sledeče: »Ko sem šel sinoči po običajni predpisani poti naokrog — kolikor se morem spominjati, je bilo baš osem ura — sem zapazil precej daleč pred seboj dve luči, mislim, da sta bili svetilki voza. V istem hipu se je prav tam zablisnilo, kakor da je kdo zapalil užigalico, a preden sem dospel do tja, so svetilke mahoma izginile v megli in slišal sem samo še zamolkel topot konjskih kopit v smeri proti Ker Roodu. Videl nisem žive duše. Spočetka se mi je zdela stvar jako čudna, ko pa sem s pomočjo svoje svetilke dognal, da se je odpeljal voz izpred hiše doktorja Williamsa, se nisem dalje brigal za to, ker pač vem, da morajo zdravniki v slehernem času in v vsakterem vremenu od doma." Tem podatkom ni imel ničesar več pristaviti. Uresničile so se moje najhujše slutnje. Bodočnost se mi je zdela temnejša kot kdaj prej, uničene so bile moje najlepše nade. »No," je dejal nadzornik, ko sva bila zopet na cesti, »kaj pravite k temu?" »Misliti si morem le najhujše," sem odgovoril žalosten. „Ne morem se strinjati z vami," me 14. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Arabci moliio v mešiti (svetišču) za dober uspeh svete vojne proti Rusom, Angležem in Francozom. je tolažil gospod Biale. »Počakajmo še malo. Vso zadevo je možno vzeti tudi z drugega stališča. JVlorda vas hoče ta laži-baron samo zastrašiti ter bode igral ulogo zakonskega moža, dokler mu bo to kazalo. Vpraša se samo, kakšna je stvar v resnici." »Kako mislite pravzaprav to? sem vprašal. „Če se gospodična ničesar ne spomni, kako more potem vedeti, da ni omožena ž njim? In sedaj, ko jo je dobil popolnoma v svojo oblast, res ne vem, kako bi mu jo zopet iztrgali iz njegovih krempljev. Razun tega tudi ne vem, kaj bi mogli mi — menim policijo — v tem slučaju storiti. Po mojem mnenju vam za enkrat ne preostaja druzega, kakor paziti na denar ter mirno čakati, kako se zadeva razvije. Mislim, da vam ne bo kazalo, klicati sodišče na pomoč; in če bi storili to, bi morali dokazati upravičenost svojih zahtev, česar pa seveda ne morete. — Ne, hvala, mudi se mi." — Pri teh besedah sva prišla do vrtnih vrat. „Moram takoj nazaj v mesto; samo stražniku dam še prej potrebna navodila glede vaše služkinje. Če bi me potrebovali, o čemur skoraj ne dvomim, veste, kje me dobite, in prav tako vem tudi jaz za vas. Torej mnogo uspeha, gospod doktor, pa zbogom za sedaj!" Obstal sem za hip pri vhodu in sem zrl jezen za njim. Malo nižje doli je stopil k njemu mož, ki je govoril ž njim. Kmalu nato sta odšla v različni smeri; vedel sem, da je dobil uradnik instrukcije glede moje zadeve. DVANAJSTO POGLAVJE. Ko sem stopil v sobo, sem videl, da sedita Mortimer in Helena tesno drug poleg druzega na zofi. Prijatelj je planil takoj pokonci, Helena — vsa zardela — pa je nekaj jecljala in je izginila iz sobe. Potem me je prijel Mortimer za roke in je dejal: »Preden razpravljava dalje o naši zadevi, ti moram sporočiti mal rodbinski dogodek, ljubi Ted. Sicer se mi pa zdi, da ne boš prav posebno iznenaden: medtem ko te ni bilo doma, sva se razgovarjala s Heleno to in ono ter sva prišla končno do zaključka, da sva ustvarjena drug za druzega. Torej natančnejše izraženo, dekle, vredno največje ljubezni na svetu, (izvzemši seveda Marcelo) je pravkar dovolilo, da postane moja žena. Kaj praviš ti k temu?" »Kaj pravim jaz k temu?" sem vzkliknil. »Imenitno! Krasno! Čestitam ti iz vsega srca! Jaz izgubim najboljšo sestro, ti pa dobiš najljubeznivejšo ženo; več ne vem povedati." »Hvala ti, in bodi uverjen, da je sedaj, ko spadam takorekoč k tvoji familiji, tembolj moja najiskrenejša želja, ti izkazati uslugo, ki je vredna tvojega prijateljstva. Ti ljubiš Marcelo — jaz v gotovem smislu tudi, Helena prav tako; v tej točki smo vsi trije složni. Zato hočemo dobojevati boj z vso energijo ter ga privesti do srečnega konca." „Dobro\" sem odgovoril ginjen, a poln upanja. »To hočemo, in če bo Marcela zadovoljna, tedaj sledim tvojemu zgledu, taico, da bosta v rodbini Williams kmalu dva srečna, novoporočena para." »Prav je tako," je odvrnil prijatelj. »Saj sem že slutil nekaj takega, ampak v ta namen moraš svojo Marcelo zopet ujeti." »To sem trdno sklenil. Brezdvomno jo je baron očaral, toda moram jo najti, če bi imel tudi preiskati vso zemljo." »Prav lepo, dragi moj; ali pomisliti moraš, da je stara mati zemlja precej velika." »Hm, to je že res," sem odgovoril. »In kar je najhujše, svojih bolnikov ne morem nadeti na hrbet in jih nositi seboj, da bi imel vedno svoj zaslužek. Ljubezniva teta Marija pa težko da bi mi dala denar za tako potovanje, četudi bi jo na kolenih prosil zanj in bi je ponižno poljubljal noge." »Ta stvar še ni sklenjena; vsekakor sem že svetoval Heleni, naj se pelje takoj — še danes — v Putney ter naj poizkuša pomiriti teto — četudi morda le mimogrede, za nekaj časa. Vedno je dovolj poti in sredstev, ki vodijo do srca takele stare dame." »Da, če bi ne bila tako trmasta; ti ne veš, kako vladeželjna, samovlastna ženska je to!" »To si samo domišljaš," je ugovarjal prijatelj. »Helena mi je natančno pripovedovala o vajinem poslednjem viharnem sestanku. Oba sta bila od sile burna, niti ona niti ti nisi mogel obvladati svojega temperamenta. Veš, dragec, diplomat pač nisi. Mirno bi jej moral vse obljubiti, kar je zahtevala —" „In jo potem za hrbtom varati," sem ga prekinil razburjen. »Zagotoviti jo, da zapodim Marcelo iz hiše, ko vendar sam veš, da bi me ne pripravila nobena moč na svetu do tega, — to naj bi bil storil stari histerični ženščini na ljubo? Zares, lepo mi svetuješ!" V tem hipu je vstopila Helena, ki me je prekinila. „Kaj pa ti svetuje tako lepo?" je vprašala. „Charley meni, naj bi bil obljubil teti Mariji, da vržem Marcelo na cesto. Kaj takega, saj to je naravnost blazno!" „Pst! Pst" me je mirila. „Nikari tako burno, — pa ravno danes!" Tedaj sem se zavedel svoje netakt- f Fran Burnik, enoletni prostovoljec iz Idrije, umrl na legarju v srbskem ujetništvu v Vranji. Anton Martinčič, od Sv. Ivrana pri Trstu, se pogreša že od 5. septembra 1914. Slovenski pijonirji pri gradnji mostu v Ranjenci brez nog v bolnici v Budimpešti stran 8. TEDENSKE SLIKE. 14. štev. I ' I t •i f jiosti. Stopil sem k njej ter sem jo nežno poljubil. „Odpusti mi, nekoliko sem se razburil, in v tej razburjenosti sem bil krivičen napram tvojemu bodočemu soprogu, ki je itioj najboljši in najzvestejši prijatelj. Kako vesel sem, da mi postane sedaj še brat. Tvoja sreča je tudi moja sreča, ti, dobra, zlata sestra . .. Prav ima Charley, zato naj te spremi — če hočeta, kar takoj — v putney, in skleni tam v mojem imenu premirje, ako ni mogoče doseči trajnega miru, med nami in teto" Helena je bila vsa srečna in nekaj minut pozneje sta že korakala nova zaročenca proti kolodvoru. Mislil sem si, da Marjana gotovo porabi to ugodno priliko ter bo skušala popihati jo, zato sem naročil Gregoryju, naj strogo pazi nanjo. Potem sem se odpravil k svojim bolnikom. Kmalu sem opazil, da že povsod vedo, da je Marcela izginila. Ne vem sicer, na kakšen način so to zvedeli; najbolj pa so me iznenadile prečudne govo- rice, ki so krožile o tem po mestu. Še da- [ nes ne vem, kako so se mogle poroditi; samo toliko mi je bilo jasno, da so jih razširili moji sovražniki. Pobral sem tu pa j tam posamezne drobtinice, in ko sem se- i stavil posamezne dele, sem dobil končno sledečo celotno sliko: Skrivnostna dama — omožena ženska seveda — ki je na prečuden način prišla v mojo hišo, je mahoma prišla k zavesti, povrnil se jej je spomin, in sedaj je spoznala, da živi pri popolnoma tujih ljudeh. Ta zavest in pa skrb, da je s svojim vedenjem pač zelo razžalostila svojega moža, sta jo pripravili do sklepa, da pri prvi ugodni priliki neopaženo uide. Zato je ponoči skrivaj odšla ter je hitela takoj in z največjo naglico v hotel Cecil, nazaj k svojemu soprogu. Tako približno se je glasila skrivnostna povest, ki si jo je pripovedoval ves svet. Hkratu sem spoznal, da so me sprejeli skoraj vsi bolniki očividno hladno. Ta nova razlaga mi je vzela malodane vse simpatije, in bil sem uverjen, da bo v kratkem uničena vsa moja praksa, ako se stvar nitro ne pojasni. Najbolj me je pa presenetila ona opazka o hotelu „Cecil". Iz tega sem mo-Sel namreč jasno sklepati, da je Marcela, Odkar je v Londonu, pod natančnim in strogim nadzorstvom. To spoznanje mi ni obetalo nič dobrega, in reči moram, da so onega popoldneva na mojem povratku ^omov navdajala prav mešana čustva. V času moje odsotnosti se ni sicer pripetilo nič izrednega; toda Bog ve, kaj nas še čaka, sem si mislil sam pri sebi. Nočilo se je že, in polotevala se me je neka čudna tesnoba. Helena se namreč še vedno ni vrnila. Hodil sem semintja ter pogledal od časa do časa skozi okno. Naenkrat sem zagledal, da stopata skozi vrt proti vili dve ženski postavi. Sestra Helena, katere resni obraz ni obetal nič razveseljivega, in pa teta Marija, vzravnana, kakor da je pravkar pogoltnila palico. Vsaka poteza njenega hladnega, strogega obraza je pričala, da je odločena popolnoma obračunati z nama. Svarilni pogled Helenin je potrdil moja najhujša pričakovanja. Takoj sem vedel, da se nimam nadejati nič dobrega. Teta sicer ni bila tako ledenomrzla, kot zadnjikrat; vendar pa je bilo najino svidenje prav hladno, kajti brez vsakega pozdrava je takoj začela z odločnim glasom: „V prvi vrsti, Edvard, sem prišla semkaj zato, da ustrežem tvoji sestri, drugič se mi je pa tudi zdelo, da moram popolnoma in do konca storiti svojo dolžnost; nisem marala, da bi si mogla kdaj pozneje kaj očitati; zato moram govoriti s teboj še enkrat o stvari, ki je za tvojo bodočnost največje važnosti. Lahko si pač misliš, kaj menim." Spoznal sem na njenem glasu, da zija med nama še vedno globoko brezno, zato sem odgovoril hladno: „Da, lahko si mislim." »Dobro torej," je nadaljevala, „zato se nama ni treba dolgo zadrževati pri vvodu. Prišla sem s tvojo sestro semkaj, da se razgovorim s teboj o ženski, ki si jo imel tukaj zaprto proti njeni volji." Predrznost te trditve me je takoj zopet razdražila v najhujši meri. „Proti njeni volji," sem vzkliknil. »Helena, ali si slišala, česa me dolži?" (Dalje prihodnjič.) Skupina častnikov ob Drini v Bosni. Med njimi je mnogo Slovencev. Strelski jarki ob Drini v Bosni. Strelski jarki ob Drini v Bosni. 14, štev. mw Tehnikum Mittweida. Ravnatelj : Fi-of. A. Holzt. Kraljevina Saška, višji temiiški zavod za električno- in strojnotehniko. Posebni oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Električni in strojni laboratoriji. Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod, — Program itd. brezplačno pošlje tajništvo. TEDENSKE SLIKE. Stran 9. Obnovite naročnino takoj! Z bojnega polja. z bojišča smo prejeli vojni dopisnici: VESELO ALELUJO Z BOJNEGA POLJA Vam pošiljamo vsem prijateljem in znancem od 3./3.pion. komp. Skukkorpl., Zaberl, Keržič, Leskovšek Iv., Lešnikar Mat., Zorko, Flor. Zidanik, Tekavc, Debeljak, Volčanšek. Piruhe bi tudi poslali, pa so vse drugi pobrali! Bojno polje 28./3. 1915. Vaše blagorodje! Vesele Velikonočne praznike Vam in vsem odjemalcem Vašega krasnega lista, katerega tudi tukaj prav pridno prebiramo — posebno nas zanimajo slike, katere vsak rad gleda — Vam želijo topničarji 6. topa. Ciril Mohor, Erdler, Hubert Pleschitz, Peter Kerševan. Hvala iskrena za pozdrave" in voščila ! Želimo vsem vrlim bojevnikom, da se vrnejo čili, zdravi in zmagonosni! Minoli teden. Boji v Karpatih so najvažnejši in zanimajo ves svet. Ostala bojišča so stopila v ozadje interesa. Boji divjajo od Konječne — Dukle — do Lupkova in Užoka z vedno enako, včasih še poostreno ljutostjo; Rusi so dobili na raznih točkah ojačenja, ki so dospela iz okolice Przemysla, s katerimi ne štedijo, nego jih žrtvujejo neusmiljeno. Boji se vrše ne le podnevi, nego so ponoči še prav posebno besni. V goratem ozemlju, ki ga pokriva mestoma nov visok sneg, so borbe nepopisno težke in za Ruse izgub bogate. Na mejah saroškega ko-mitata je posebno hud boj. Naše čete pa se bore ondi z nezmanjšano hrabrostjo kljub mrazu in snegu, Čutiti pa ni, da bi se bližala odločitev, ker vzlic vedno novim naskokom je naša fronta nepremagljiva. V Bukovini so se Rusi popolnoma umaknili ter so naši voji ponekje dospeli že do ruske meje. Naše čete napredujejo v Bukovini korak za korakom, Rusi imajo silne izgube in število ruskih ujetnikov, ki prihajajo v Črnovice, se množi dan na dan. Od 1. marca do 1. aprila so naši zajeli okoli 40.000 Rusov. Vsaj toliko jih je padlo mrtvih ali ranjenih. Tako so Rusi v enem mesecu izgubili v Karpatih najmanje 80.000 mož. Z oblegovalno armado, ki je stala pri Przemyslu, bodo Rusi pač komaj zamašili nastale vrzeli. Nemci poročajo, da so meseca marca zajeli 55.800 Rusov, tako bi bilo torej meseca marca ujetih skupno 125.800 Rusov. Na Ruskem Poljskem so bili boji pri Inovvlodzu na Pilici, kjer so bili Rusi vrženi nazaj. V Vzh. Prusiji so Nemci opustošeno mesto Memel zopet zasedli in so Ruse zagnali iz Tavrog in iz Avgu-stovega g,ozda. Pri Krasnopolu so bili Rusi poraženi in so izgubili par tisoč mož. S francoskega bojišča ni poročati nič važnejšega, dasi se boji nadaljujejo. Francozi trdijo, da imajo na svoji fronti 2,300.000 mož, Nemci pa prav toliko, — skupaj stoji torej na tej fronti 5 miljonov vojakov, ki sej bore, ne da bi mogli dalje. Fronti stojita skora nepremično že šest mesecev, a izgube so velike. Angleži ne morejo dobiti dovolj prostovoljcev, in že angleški listi se norčujejo iz svoje vlade, ki se smeši pred sosedi. Brez splošne vojne dolžnosti je Anglija danes v posmeh celo svojih zaveznikov. Zdaj hočejo tudi na Anglešlcem prepovedati alkoholne pijače, ker je kralj zaradi pijančevanja v angleški armadi ogorčen. Manjka pa tudi streliva. Nemški podmorski čolni so zopet potopili nekaj angleških ladij. V Dardanelah zvezno brodovje ne more doseči nikakega uspeha, pač pa izgubljajo vsak hip nove bojne ladje, ki zadevajo na mine Baje se je 1. t. m. začel nov naskok na dardanel-ske utrdbe. Angleži imajo grška otoka Lemnos in Tenedos za oporišče in ne puščajo nikakih privatnih brzojavk v svet. — Kitajska noče ugoditi japonskim zahtevam ter je oborožila že veliko svojo armado. Bati se je torej nove vojne. Gospodinjstvo. Nagla pomoč pri nezgodah. Ako se vname obleka, je najbolje, da se vrže dotična oseba na tla in se valja po zemlji; kdo drugi vrže preko nje odejo ali krilo in jo polije z vodo. Potem jo treba previdno položili na mizo, na katero razgrni prej kako plahto, da ni pretrdo ; prerezi pazljivo s škar- jami obleko, črevlje in nogavice, da se da vse z lahkoto in brez bolečin odstraniti. Vse drugo je stvar zdravnika, ki ga moramo čim prejejpoklicati. Kakor pri opeklinah, moramo postopati tudi pri ranah, ki jih povzročajo razne kisline, kakor žveplena, solna, karbolna, jesihovaj kislina i. dr. Na posodice in steklenice, ki vsebnjejo zdravju, nevarne tekočine ali praške, moramo napraviti znak križa ter še zapisati: strup. Tudi jih postavimo tako visoko, oz. jih zaklenemo, da otroci ne morejo, do njih. — Ako je vendarle kdo po nesreči použil strup, tedaj treba nemudoma poklicati zdravnika. V času, ko čakamo nanj, damo bolniku piti gorkega_ mleka, ali gorke vode, šegečemo ga s peresom po nebu, da se mu vzdigne in izbruha strupeno tekočino. Pri omamljivih rastlinskih strupih (opij, morfija volčje črešnje itd.) je treba predvsem skrbeti, da bolnik i ne zaspi. Dajmo mu piti gorkega mleka, črne kave, rdečega vina in ga polivajmo z vodo. dotlej, da pride zdravnik. Čaj zoper kašelj. Deni v pol litra kropa nekoliko suhega lipovega cvetja ter pol žlice posušenih bezgovih"" jagod ter pusti, da vre to par minut. Nato odcedi čaj, prideni sladkorja po okusu in malo limonovega soka ter uživaj čaj kolikor mogoče vroč. — Dobro domače zdravilo zoper kašelj je tudi ovsena slama, skuhana kot čaj. V ta. namen zreži ovseno slamo na prst dolge bilke ;^ zajenkrat je zadošča ena pest. Vlij nanjo vrelega kropa in pusti to stati 10 minut. Čaj precedi v skodelico, v karero deni košček kandisovega sladkorja. Ta čaj dajaj otrokom v presledkih po eno. žlico. Lahko pa ga pijo tudi več. Kašelj se kmalu, omehča in izgine že v par dneh. Raznoterosti. Obraba topov. S vprašanjem, kako dolgo-bo trajala vojna, je zvezano tudi vprašanje obrabe najvažnejšega bojnega orodja — topov. Topovi vzdrže le gotovo število strelov in postajajo od, strela do strela manj porabni. Industrija novih topov ne more tako hitro izdelovati, da bi se mogli obrabljeni vedno nadomestiti. Zato postaja artilje-rija vedno slabejša, ž njo pa tudi vojaška usposobljenost vseh armad. Po izkušnjah artiljerističnih strokovnjakov se obrabijo 7-5 cm topovi pri 15Q0-strelih, 20 cm topovi pri 300 in 30-5 cm topovi že po 100 strelih. Eden strel iz prvih stane 60-66 K,, iz drugih 960-1260 K in iz tretjih 3600-7200 K. po kakovosti uporabljenega izstrelka (granata,, šrapnel, navadna krogla). Glavni vzrok nagle obrabe topov je seveda eksplozija, ki se izvrši pri-, vsakem strelu. List „Tedenske Slike" je najbolf zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov! Slovenski fantje zrakoplovnega oddelka v Bardova, Bartfeld (Bartfa) v slovaškem okraju na severnozahodnem Ogrskem. stran 10. TEDENSKE SLIKE. 14. štev. i 14. štev. TEDENSKE SLIKE Stran 11. Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče Itupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, Maribor, Gošpcdska ulica št. 5, da bode kljub temu, da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 56 vin. Volneno blago za obleko po K f—, 1'20, fSO. Ker se veliko razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 455 Slike padlih junakov in druge slike priobčimo brezplačno in jih po uporabi vrnemo nepoškodovane. S sliko pošljite, prosimo, tudi par vrstic podatkov, da lahko kaj napišemo o sliki, Najboljše ure dobite po nizki ceni pri tvrdki H. Suttner v Ljubljani 5, ki je največja razpošiljal-nica na slovanskem jugu. Zahtevajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. NaroČite »Tedenske Slike**! Rdeč nos kakor tudi rdečica obraza, izpuščaji, gube in slaba koža,*vsi pogreški kože zginejo, če rabite staroznano dr. Rix pasto Pompadour. Popolnoma neškodljivo. Za poskušnjo KI'—, velika doza K 3'—. Dr. Rix biserno mleko (Perlenmilch) tekoč puder v roza, belo in naravno rumeno - steklenica K 3 —, Razpošilja tajno dr. A. Rix kosm. labora-orium Dunaj IX., Berggasse 17]0. Dobi se tudi v Ljubljani v ekarni pri ,Zlatem jelenu', v parf. A. Kane in v drogeriji Adrija. Priporočamo sledeče knjige Dr. Velimir Deželic: „V službi kalifa", zgodovinski roman. Prevel Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3-20 K. Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali", krasna slavonska povest. Prevel Starogorski. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'50 K. Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Vezano 2 K (za nenaročnike in po knjigarnah 2-50 K). Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Vezano 2 K (za nenaročnike in po knjigarnah 2.50 K). Cvetko Golar: „Kmečke povesti". Vezano 2 K (za nenaročnike in po knjigarnah 2-50 K). Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu. Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3"—, velika pu-šica, ki zadostuje za uspeh K 8-— Kosm. Dr. A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse ITjO. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfumerija A. Kane in drogerija „Adrija'*. Modistka MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg 21 h) pi iporoLa cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. logo Velika sveta denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. in razno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU, št. 341 Štajersko. Zahtevajte zastonj cenik s sliKami čez tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije In Balkana, treba denar naprej poslati. Raiumno natakarico ki zna slovenski in nemški, sprejme IVAN GRIVEC, kantiner, sodafabrika, Lukovac pri Dl. Tuzli. ^ Bosnija. ANTON BOG barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selenburgova ul. 6. Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Cene nizke! Točna in solidna postrežba! — Obstoj tvrdke že čez 50 let. Prirodna vina bela in rdeča K 44-— do K 68-—; pristna 50% slivovka in tropinovec K 150-—; pristen vinski jesih K 28-— za 100 litrov prodaja J. Kravagna, Ptuj, Štajersko. A. & t. Skaberne, Ljabljana, Mestni trg 10 Speciat. trgovina za pletenine in trikotažo. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste ifolne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, svi-terji, telovniki, triko-jopice in srajce, spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Spalne vreče. Tetra perilo. L: erilo. I SLAVIJA« vznjEMMO znVRROV. BRiiKn v PRnei. REZERVNI FONDI K 65,000.000-—. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Jividend se je doslej izplačalo nad K 8,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani". je najbolje darilo trpečemu vojaku. Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. Skrinjar, Trst Via Castaldi 4. I. Cena: Liter 4 K. '/2 1 2 K. V* 1 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljem naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. Morana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hraitilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 . K 700,000.000 — Vlog .............„ 43,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000-— Sprejema vloge vsak dan in jili obrestuje po 4 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. stran 12. TEDENSKE SLIKE 14. ?tev. SANATORIUM • EMONA /J ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZKD. •PORODKDSNICA. LJUBLJANA - KOMENSKEGA-ULICA-4 ti SEF-ZDFTONKPRIMARIJ-DRFR.DERGANC i &ritznx:r šivalni stroj najboljši in nedosežen v irpež-nosti sedanjosti za rodbinsko in obrtno rabo. Šiva, veze (Stika), maSi (krpa) nogavice In perilo. Poduk brezplačen v hiSi. BrezSumen iek. Primerna velikonočna darila. fJ,t|j"o"„r//v"ra'bi: i/jStoletJaobstoj. Ta stroj veze najkrasneJSe opreme. Edina tovarniška zalopa šivalnih strojev JOS. PETELINC LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP št. 7 za vodOi blizu frančiškanskega mostu levo 3. hiša. KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X fl.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZiJE CESTA NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH-TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO BORČEVfl 45J Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepre-močljive spalne vreče in druge vojaSke potrebščine. Za gospode! Klobuke, perilo, kravate l.t. d. Zadnje novosti pravkar doSle. Modna in športna trgovina za gospode in deflce J. KETTE LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3 Mazilo za lase varstv. znamka Netopir rapraTi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi Be v Kolodvorski nI. 200 ali pa T trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tndi po pošti. Izbomo sredstvo za rast las. Za gotovost se lamčl. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. u "u > _> t« . 3 Z g .. o. D O C« o- f! ¦P = d C 2 xo o v Is: ¦a +^ .N, >« ta 3 = O ca >o3 >o o S