Dan mrtvih — 1. novembra bomo pohiteli h grobovom sorodnikov, prijateljev, znancev, h grobovom padlih kurirjev, aktivistov, partizanov. Za hip bomo postali in se poklonili spominu in delu velikih mož našega naroda, za hip bomo ob cvetju in svečan na grobovih podoživljali leta, ki smo jih preživeli s tistimi, ki jih ni več. Vendar bo ta dan iskren le tedaj, če bosta naša jutrišnja misel in naše jutrišnje delo res vredna izročil in zapuščine padlih in če bomo v vsakdanjih medsebojnih odnosih strpni, humani in tovariški . . . W XXXIII. Številka 84 ^■■»vitelji: občinska konferenca SZDL I^Miee, Kranj, Radovljica, Škofja Loka £Trtie - Izdaja Časopisno podjetje [Nilnuij - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek,-31. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Uasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko mm čujmo danes za jutri , _„•.. nJiq npnhdelana. Dride »i ob tem času smo trepetali 'bo z gorivom, s premogom, z Pjo na sploh. In v tem letu «no se marsikaj naučili. ■*&io smo pričeli štediti, so tisti odstotki privarče-1 goriva še zelo majhni, pa se. Tudi bolj pametno Pljujemo gorivo in gleda-^Igoročno na preskrbo. V m domovih smo znižali tem-**urt>, izolirali stene od zunaj, traj, in naša industrija na trg z vedno novimi in boljšimi izolirnimi mate-2* NaJe revije so polne nasve-J^kako lahko ta dela opravimo brez posebnega strokov-8 Tudi banka nam tokrat za -_ r varčevanja daje sto in dva Jf1^ za varčevanje z energijo. jjJJ* energija tudi denar in še J/60- Ne, ne gre za skopuštvo. v*28, pametno porabo. Zakaj bi denar skozi okno?! Saj je £|"r težko zaslužen. In vsak ^* nam ga bo manj ostajalo. I se je podražilo. Vse od N« Energija pač potegne za Jfeovse. Tudi hrano. Se bomo pri kdaj osvestili? Se vedno je v smeteh, sadje ostaja na drevju, polja neobdelana, pridelki nepobrani . . . V industriji še vedno razmetavamo z odpadnimi materiali. Hitro res ne gre. kajti to je proces, drage naložbe, toda še vedno premalo razmišljamo o tem. Odpadne materiale, ki jih po eni strani sami zakopavamo v gramoznico, kupujemo v inozemstvu za drage devize. V smeteh je največji denar, ugotavljajo zunaj in ogromni kapitali rastejo iz njih. Manjka papirja. Zdaj, zdaj ga bo zmanjkalo za dnevne časopise, nam zagroze vsake toliko časa. Že res, da smo v zbiranje odpadnih surovin vključili tudi šole, otroci občasno zbirajo papir, železo, steklo. Vendar to je malo. Ravno za vzgojo. V zavest bi nam moralo priti, da bi ga shranjevali. Vzemimo primer iz skandinavskih držav. Ze pred dvajsetimi leti so me začudili lepo zvezani svež-nji časopisov in revij pred vhodnimi vrati hišic v predmestju Osla, pred uradi, hoteli ... En dan v tednu so ga pobirali. Ne za plačilo. Zastonj. Le da je prišel papir spet v pri nas dobnega? prave roke. Še ne bi dalo organizirati tudi kaj po- D. Dolenc ičani so iti"-, se odločili Krajevna skup- V f timi, ■ je do nedelje, 28. SV. Uvela v znaku priprav i o uvedbi eamo-£- — gradnjo mrliških *■ garate za gasilsko »graditev podpornega XI" pokopališču in za ure-^kf»k*pališča nasploh ter za y^*aje nekaterih krajevnih fVk;./» cest. Priprave na §^2*eni so vodili organi aP* skupnosti skupaj z ■rtn* družbenopolitičnih or-1^^4p in le tako zasnovana a\**° sestanke m obveščanju i^tfv o planiranih nalogah VC .ko uapešna. O uspešno ivv*** akciji za samopri-* Priča tudi visok odstotek na glasovanju, kar »o Besničani zaintere-nzvoj svoje krajevne *»ni so pripravili refe-■ o uvedbi samoprispevka I0o, M. oktobra. Od 760 volivcev se jih je gla- odstotka. 524 krajanov ali 88,95 odstotka je glasovalo za uvedbo samoprispevka, proti pa jih je bilo 191 ali 25,13 odstotka. 15 elasovnic ali 1,97 odstotka pa je ilo neveljavnih. Besničani bodo tako začeli plačevati samopm-spevek 1. januarja 1981 in ga bodo plačevali do konca decembra leta 1985. Z načrtovanimi deli bodo začeli takoj, ko se nabralo dovolj denarja za bo začetek del. -jk Predlog nove mreže srednjih šol Preveč vpisnih mest Te dni se bo v naši republiki začela živahna razprava o predlogu razmestitve usmeritev, programov in obsega vpisa v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, ki bo povedal, kje bo kakšna šola stala in kaj bodo v njej izobraževali. Gorenjska mreža šol, usklajena v izobraževalni skupnosti Slovenije, predvideva izobraževanje v sedemnajstih usmeritvah, v katere bi se v 104 oddelke prihodnje leto lahko vpisalo 3100 učencev. Vendar pa vsako leto konča osnovnošolsko obveznost povprečno le 2600 otrok. Približno tak je tudi priliv v gorenjske srednje šole. »Zmanjkalo« bo torej okrog 500 osmošolcev, ki naj bi zapolnili potrebe združenega dela. Usklajevanje bo tako potrebno, še zlasti, če bomo v prihodnjih petih letih hoteli doseči razmerje 70 odstotkov proizvodnega in naravoslovnega izobraževanja ter 30 odstotkov družboslovnega. Obstoja namreč bojazen, da bodo oddelki proizvodnega in naravoslovnega izobraževanja, zlasti v gradbeniški, kovinsko-predelovalni. gumarski ter gostinski usmeritvi, torej v najbolj deficitarnih, kljub skrčenemu obsegu družboslovnega izobraževanja, ki se bo zmanjšalo za osem oddelkov, še vedno slabo zasedeni in zato dragi. Na Gorenjskem bo v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja manj oddelkov sedanje gimnazije, administrativne, trgovske in ekonomske šole, povečali pa se bodo oddelki v zdravstveni, gradbeniški, kovinskopredelovalni. elektrotehniški, živilski, lesarski ter tekstilni in obutveni usmeritvi. V predlogu izobraževalne skupnosti Slovenije o razmestitvi usmeritev, programov in obsegu vpisa je upoštevana tudi pobuda Gorenjcev za samostojno šolo gradbeniške usmeritve, v katero naj bi prihodnje leto vpisali učence v šestih oddelkih namesto sedanjih dveh. Usmerjanju bo zato treba posvetiti veliko več pozornosti kot doslej, saj se otroci še vedno neradi odločajo za proizvodno in naravoslovno izobraževanje. Pomembno novost v predlogu predstavlja tudi oddelek za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev v okviru mlekarskega šolskega centra. Za izobraževanje ob delu in iz dela je v gorenjski mreži šol trenutno predvidenih 2Š oddelkov. Tudi tu bo usklajevanje še potrebno, saj naj bi prednost spet dobilo izobraževanje na deficitarnem proizvodnem in naravoslovnem področju. H. Jelovčan Uresničevanje Titove pobude Dejanja za človeka, za demokracijo Skupščina Socialistične republike Slovenije je s posebnim sklepom soglasno sprejela osnutek dopolnil republiške ustave in s tem prispevala tudi k oblikovanju dopolnil zvezne ustave. Misel predsednika Tita, izrečena na 8. kongresu Zveze sindikatov o krepitvi delegatskega sistema, v katerem morajo ljudje odločati o politiki naše družbe, o pozitivnih izkušnjah kolektivnega dela predsedstev države in Zveze komunistov in o nujnosti uvajanja kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v samoupravnih in državnih organih, v delegatskih skupščinah in organih družbenopolitičnih organizacij, živi! Odločili smo se jo razvijati in jo spoštovati. V Jugoslaviji smo se že dogovorili, da naj traja mandatna doba voljenih in imenovanih funkcionarjev največ štiri leta in da daljšo dobo lahko določi le ustava. Funkcionarji so lahko izvoljeni največkrat le dvakrat zapored. Prav tako smo se dogovorili, da ne spreminjamo enotnih temeljev politične«;« sistema Jugoslavije, razen tistih, ki onemogočajo uveljavitev Titove pobude. Vendar jih v osnutkih dopolnitev zvezne in republiških ustav vseeno ponovno poudarjamo. S tem potrjuje-' mo, da ostajamo zvesti tistemu, za kar smo se odločili v boju in svobodi pod Titovim vodstvom. Tudi o drugih osnutkih dopolnil zvezne ustave je že doseženo soglasje. Zaradi izjemnega položaja je treba posebej oceniti položaj zveznega izvršnega sveta, njegovega predsednika in članov. Pet osnutkov dopolnil k republiški ustavi je sprejela naša skupščina. O njih bomo razpravljali do konca januarja prihodnjega leta, skupaj z obravnavo vprašanj gospodarjenja, demokratičnega razvoja in razvoja političnega sistema. Tako bomo največ prispevali k razvoju naše družbe. Razpravljali bomo o osnutku prvega dopolnila k republiiki ustavi, ki ponovno, prepričljivo poudarja temeljne vrednote in načela naše družbe, oblast delavskega razreda, samoupravljanje, delegatske odnose. Osnutek drugega ustavnega dopolnila opredeljuje načela o mandatu do štirih let in možnosti dvakratne zaporedne izvolitve, na raven občine pa osnutek dopolnila ne. posega, ker dosedanja praksa tega ne terja, prav tako pa bi to pomenilo omejevanje pravice občine. Osnutek tretjega ustavnega dopolnila pravi, da sedem članov predsedstva republike volijo občinske skupščine in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti, predsednika predsedstva pa naj bi po novem volila za eno leto z možnostjo enkratne ponovne izvolitve republiška skupščina. Osnutek četrtega ustavnega dopolnila govori o republiškem izvršnem svetu. Izvršni svet in njegovi člani so odgovorni za položaj v republiki tako kolektivno kot posamezno. Prepoved ponovne izvolitve za predsednika in prepoved tretje izvolitve za člane, sprejemanje odločitev z večino glasov članov in ne več z veČino glasov prisotnih ter zaostritev odgovornosti sveta nasploh so značilnosti osnutka četrtega dopolnila. Peti osnutek dopolnila pa ureja ustavno sodstvo. Mandat sodnikov naj bi bil osem let, predsedniku pa naj bi se doba skrajšala na eno leto z možnostjo ponovne izvolitve. Ne gre torej za velike spremembe. Sedem členov sedanje slovenske ustave želimo spreminjati. Več jih ni potrebno, saj smo že v sedanjo ustavo, sprejeto 28. februarja leta 1974, zapisali našo odločenost za socialistično samoupravljanje, za delegatski sistem, za odgovornost, za delo, za vpliv delavca. V prvem dopolnilu potrjujemo, da kolektivno delo, odgovornost in odločanje pomagajo uresničevati interes delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. To je utrjevanje prvin socialistične samoupravne demokracije, to je uresničevanje Titove misli in pobude, njegovega življenjskega smisla. Zaradi tega na videzno majhne spremembe prinašajo korake velikih razsežnosti... J. Košnjek «s PRIJETNO PRESENEČENJE ZA VAS DRAGI NAROČNIKI IN BRALCI: »naš ustni časopis, nagradne igre, jahanje, kopanje in še kaj« KDAJ? KJE? — preberite na 19. strani Kompas G LAS 2.STRAN. PETEK. 31. OKTOBRA 1! PO JUGOSLAVIJI Ocena enoletnega dela V torek je bila v Beogradu seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Predsedoval ji je predsednik predsedstva C K ZKJ Lazar Mojsov. Razpravljali so o predlogu poročila o enoletnem delu predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki ga bo predsedsti'o podalo na seji CK ZKJ. Predsedstvo je obravnavalo še nekatera aktualna vprašanja mednarodnega sodelovanja ZKJ in več vprašanj s področja svoje redne dejavnosti. Nove mere in merila Z novim letom se izteka razmeroma dolgo prehodno obdobje, ki ga je zakon o merskih enotah in merilih namenil, da se privadimo novemu. mednarodnemu merskemu sistemu. Ta štiri leta in pol smo slabo izkoristili. Svet se je mnogo hitreje prilagodil enotnemu merskemu izrazoslovju, mi pa spet zamujamo, pa naj gre za učbenike, standarde, prospekte delovnih organizacij ali za druge praktične rabe merskih enot in meril. Novo vodstvo republiške konference člani republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in njeni delegati so na sredini vo-lilno-programski konferenci pregledali dosedanje delo, določili naloge za prihodnje in izvolili novo predsedstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Boris Bavdek, za podpredsednika Bojan Fink in za sekretarja republiške konference Robert Cerne. Djuranovič obišče Kitajsko Predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Veselin Djuranovič bo v začetku letošnjega novembra na uradnem in prijateljskem obisku v Ljudski republiki Kitajski. Predsednika zveznega izvršnega sveta je na obisk na Kitajsko povabil predsednik državnega sveta Ljudske republike Kitajske Zhao Zi-yang. Dogovor pripravljen za sprejem Sedaj, ko so v osnutek predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo vtkane tudi pripombe iz javne razprave v organizacijah združenega dela, je vsebina dogovora takšna, da ga bodo slovenski sindikati, republiški izvršni svet in gospodarska zbornica, lahko sprejeli. To velja tudi za skupni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, le da bo besedilo slednjega deležno še nekaterih dopolnitev. 35 let novinarske organizacije Pred .7.5 leti so v poruše nem, a svobodnem Beogradu, novinarji iz vseh republik in pokrajin ustanovili svojo or ganizacijo - Zvezo združenj novinarjev Jugoslavije. Prva novinarska organizacija v novi Jugoslaviji je bila tudi v Sloveniji ustanovljena še ve liko prej, preden je utihnilo orožje - 21. oktobra 1944. Danes je Zveza novinarjev Jugoslavije sestavni del socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in ima v šestih republikah več kot 8500 članov. Svet v tem tednu Zaupanje* v neuvrščene Srečanje borcev - V Podnartu je bilo minulo soboto že šesto srečanje nekdanjih partizanov, ki so med vojno delali na območju krajevne skupnosti Podna rt. — Foto: J. R. Partizansko srečanje Podnart — V soboto, 25. oktobra, so se v domu kulture letos že šestič srečali nekdanji partizani, ki so med vojno delali na območju krajevne skupnosti Podnart. Krajevni odbor ZZB NOV je pripravil kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor iz Podnarta in pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše. Slavnostni govornik Ivan Stular-Ćiro je spomnil prisotne na dogodke od julija 1941 do konca vojne ter poudaril, da je z ustanovitvijo Cankarjevega bataljona in drugih partizanskih enot dobilo osvobodilno gibanje na Gorenjskem svojo udarno pest in prve obrise resnične ljudske vojske. Na območju krajevne skupnosti je bilo več akcij in tudi žalostnih tragedij. Med drugim s„o partizani porušili most čez Savo v neposredni bližini žendarme- rijske postaje v Podnartu avg. 1942, sledil je napad Gradnikove in Vojkove brigade na dobro utrjeno žandar-merijsko postajo, vrstile so se sabo-tažne akcije na železniški progi. 16 partizanov je padlo v zasedi pri prehodu Kokrškega odreda čez Savo 6. julija 1944. Trije borci prve čete Simona Gregorčiča so padli v borbi proti okupatorju 16. februarja 1943. Dne 14. oktobra 1943 so bile na Poljšici ustreljene šitiri žrtve. 16. junija 1944 sta padla dva borca, kurir Alojz Rakovec, po katerem ima ime pionirski odred, je padel na Cešnjici 27. julija 1944. leta. Med Cešnjico in Rovtami pa so belogardisti 30. novembra 1944. leta ustrelili Joža Bitenca-Kika. Zdaj so na vseh krajih, kjer so padli, spominska obeležja, na Ovsišah pa je spomenik 41 padlim in žrtvam fašističnega nasilja. Komemoracije ob dnevu mrtvih JESENICE V petek, 31. oktobra: Družbenopolitične organizacije občine Jesenice bodo položile vence pred spomenikom v spominskem parku, pri spomeniku na Jesenicah, na grobišču Dragoljuba Milovanoviča v Zabreznici, na grobišču v Begunjah ter pri spomeniku Jožeta Gregorčiča v Radovljici. V soboto« 1. novembra: JavornnT"- Koroška Bela ob K), uri v parku talcev KRANJ V petek, 31. oktobra: Centralna komemoracija bo ob 16. uri na Trgu revolucije v Kranju Naklo ob 17. uri pri spomeniku pred vrtcem Preddvor ob 16.15 pred centralnim spomenikom Visoko ob 17. uri pred centralnim spomenikom Mavčiče ob 15. uri pred spomenikom Vodovodni stolp ob 10. uri pri spomeniku na mali Rupi Jezersko ob 18. uri pred centralnim spomenikom Besnita ob 17. uri pri glavnem spomeniku na pokopališču Velesovo ob 16. uri na pokopališču Trata Poženik ob 8.30 pred spomenikom Zalog ob 9. uri pred spominsko ploščo pri gostilni Bolka Viševca ob 10. uri pred spominsko ploščo V soboto, 1. novembra: Spodnji Brnik ob 9. uri na pokopališču Cerklje ob 11. uri pred centralnim spomenikom Duplje ob 10. uri pri glavnem spomeniku pred šolo Gorice ob 10. uri pred centralnim spomenikom Kokrica ob 10. uri pred spomenikom Predoslje ob 8.30 na pokopališču Britof ob 8. uri pred Domom Andreja Kmeta Šenčur ob 11. uri pred centralnim spomenikom na pokopališču RADOVLJICA, V petek, 31. oktobra: Podnart ob 16. uri pri spomeniku padlim na Ovsišah Bohinjska Bistrica ob 16. uri Lesce ob 16. uri V soboto, 1. novembra: Osrednja komemoracija bo na grobišču talcev v Dragi ob 9.30 in v Begunjah ob 10.80. Zgornje Gorje ob 9. uri na grobišču padlih borcev Bohinjska Bela ob 9. uri na grobišču padlih borcev Bled ob 10. uri na partizanskem pokopališču na Bledu Radovljica ob 11.30 pri spomeniku padlih borcev v spominskem parku v Radovljici ŠKOF J A LOKA Skupna talna komemoracija bo v soboto, 1. novembra, ob 9. uri pred Domom Zveze borcev v Škof)i Loki TRŽIČ V petek, 31. oktobra: Podljubelj ob 16.30 pri Domu družbenih organizacij Jelendol ob 17. uri pri spomeniku V soboto, 1. novembra: Tržič ob 10. uri na centralnem pokopališču Križe ob 8.30 pri spomeniku pred šolo in pri spomeniku talcev Kovor ob 10. uri pred spomenikom Leše ob 9. uri pred spomenikom Lom ob 15. uri pri Domu družbenih organizacij Brezje ob 9. uri pri Domu družbenih organi/.aci j Irak in Iran sta sprejela predlog Palestinske osvobodilne organizacije za ustanovitev po-sebnega odbora neuvrščenih držav, v katerem je tudi Jugoslavija, ki bo skušal pripraviti obe strani za ustavitev sovražnosti — Nova zaostrovanja na Poljskem — Stopnjevana napetost pred ameriškimi volitvami BEOGRAD — Med obiskom voditelja Palestinske osvobodilne organizacije Jaserja Arafata v Beogradu, kjer se je palestinski vodite" i pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mijatovicem in predsednikom predsedstva CK ZKJ Lazarjem Mojsovim. je prišla s sedeža svetovne organizacije v New Yorku razveseljiva in v današnjem svetu redka novica: Irak in Iran sta sprejela pobudo Palestinske osvobodilne organizacije o ustanovitvi posebnega odbora neuvrščenih držav, sestavljenega iz zunanjih ministrov, ki bi pripravil pot za ustavitev ognja med sprtima državama. Vojskujoči se državi sta soglašali, da bi bili v odboru razen predstavnika Palestinske osvobodilne organizacije fte Jugoslavija, Alžirija, Zambija, Pakistan, Indija in Kuba. torej države, ki so že nekaj časa med najbolj ustvarjalnimi v neuvrščenem gibanju. »Gre za misijo dobre volje, misijo za ugotavljanje dejstev,« je poudaril Jaser Arafat v Beogradu. »Nismo posredniki, sme misija dobre volje. Upam, da nam bo uspelo ustaviti ogenj. To pa j> pomembno ne le za Irak in Iran, ampak za območje, kjer je vzplamtel spopad, za gibanje neuvrščenih, za varnost sveta.« Vsestranski pomen ima odločitev Iraka in Irana, da sta* pripravljena sprejeti misijo neuvrščenih držav. Predvsem je to izraz težnje, da spopad med dvema neuvrščenima državama reši gibanje samo. bm vmešavanja od zunaj, izven neuvrščenega gibanja. To je tudi zaupan* gibanju, neodvisnemu in samostojnemu v mednarodnih odnosih, številni posredniki so v dneh iransko-iraške vojne posredovali v obeh državah, pa uspeha ni bilo. Kaže, da bodo neuvrščeni prvi, ki lahko posredujejo v soglasju obeh sprtih držav. Mogoče je takšna odločitev Iraka in Irana posledica spoznanja, da vojna obe državi izčrpava do skrajnih meja, da je vedno več žrtev tudi med civilnim prebivalstvom, da gospodarstvi ne zmoreta več dajatev za vojsko in da sta obe državi že veliko izgubili zaradi manjše proizvodnje nafte. Ne kaže zanemari«! tudi ocen, da bi nadaljevanje spopada povečalo možnosti posredovanj« od zunaj, saj na primer vedno več ameriškega vojnega ladjevja pluje v vodah spornega območja, prav tako pa tudi Sovjetska zveza do dogajanj in razpleta dogodkov ni več brezbrižna. Vedno pogosteje je slišati tudi besede o usodi ameriških talcev, t bodo kmalu že leto dni v Iranu. Iranski verski voditelj Homeini jih na primer v zadnjem govoru še omenil ni, njegov sin pa je v intervjuju izjavil, da obstajajo možnosti, da bi talce izpuščali postopoma. Prav tako je slišati ugibanje o povezanosti usode ameriških talcev z dobavo rezervnih delov iranski armadi za orožje ameriške izdelave, ponovno ps se pojavljajo tudi nasprotja v iranskem vrhu. Menda predsednik iranske vlade Bani Sadr ni vedel, da odhaja premier Radžai na obisk v Združene narode. Samo ta dejstva oziroma ugotovitve opozarjajo na zapletenost položaja, zato bo naloga, zaupana odboru neuvrščenih zahtevna. Na Poljskem se po umirjenem stavkovnem gibanju pojavljajo nova zaostrovanja. Zataknilo se je pri registraciji sindikata Solidar* nost. Zastopniki vlade in sindikatov so bili primorani ponovno sesti i viaae in sinamaiov »u um pumumiii ponovno sesti za pogajalsko mizo. Sindikati omenjajo možnost nove stavke, kar bi položaj na Poljskem še poslabšalo. Sindikati so med drugim zapisali, m raste nezaupanje v oblasti in njihovo pripravljenost uresničiti gdanste ' ine 31. avgusta. Sindikat Solidarnost šteje že nad I / „ A ■ s-vl%A L'*i-nni hi± vjffO iat □ nn dim ^ .L _ A _ 1' . . L sporazume, pouprnniir oi.ovnuavo. w»iuui«»i llw>i »m:^? te sac? milijonov članov. Za zdaj obe strani še vztrajata pri svojih sUhVtfe J. KoAnjek JESENICE V sredo, 5. novembra, ob 16. uri bo v spodnji dvorani resuvr*rf Kazina na Jesenicah seja občinske konference Zveze komunistov ^] venije z Jesenic. Udeleženci seje bodo osrednjo pozornost poececN oceni uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja jeseniške obe«*1 j obdobju 1976- 1980. Sprejete ugotovitve in izhodišča naj bi bile v moč pri načrtovanju družbenega razvoja za prihodnje srednjeroč* obdobje. Na seji bodo med drugim tudi izvolili izvršnega sekretaru * družbeno ekonomske odnose v komiteju občinske konference ZK> * Jesenicah. (S) KRANJ Predsednik izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbora*' za Gorenjsko Franc Podjed je sklical za danes 31. oktobra. 12. izvršilnega odbora. Člani izvršilnega odbora bodo obravnavali octg investicij v letošnjih prvih osmih mesecih, problematiko preskrbe ieJJ som na Gorenjskem, probleme izvoza in uvoza ter poročilo o izdajo turističnih prospektov. Odgovornost komunistov Kranj - Osnovne organizacije Zveze komunistov kranjske občine so prejele izhodišča za razpravo o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih v kranjski občini. Izhodišča so nastala na osnovi razprave na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference, teze za razpravo pa so dopolnjene z najnovejšimi podatki o uresničevanju letošnje resolucije in družbenega planiranja na vseh področjih družbenega življenja. Razprava po osnovnih organizacijah Zveze komunistov in na zasedanju konference, ki se bo sešla v četrtek. 6. novembra, se bo še posebej usmerila k vP.ra*a, njem izvoznouvozne problematike, k politiki osebnih dohodkov, ki mora upoštevati predvsem uspešnost dela in gospodarjenja ter ustvarjeni dohodek, k investicijam, preskrbi in zaposlovanju. Omenjena podrsCN so za kranjsko občino izredno J alna. V razpravi nameravajo 1 ski komunisti prav tako obrav uresničevanje zakona o sdnu delu, problematiko samouprav sporazumevanja in družbenega govarjanja, oblikovanje cen m voj naše družbe nasploh. Po-kljivosti se kažejo pri dek-delegatakega sistema, ki je oam**, vzvod vpliva delavca ui občana s« odločanje o delitvi druibeae* bogastva in rezultatov dela. t ___ Komunisti se zavedajo nosti za reševanje te proN«M» zato so razprave na osnovnift nizacijah in na konferenci P™* za besedo o organiziranosti. «a#wr dah dela in učinkovitosti Zve« ^ odstranjevanju problemov. JI. UK I UDU* I30U 3.STRAN G leto smeri za splošno ljudsko obrambo na FSPN obraze vanje velikimi obveznostmi i Vtem šolskem letu bo na Fakulteti za sociolo-9Jo, politične vede in novinarstvo diplomirali prva generacija rednih študentov smeri za ¥ošno ljudsko obrambo, med njimi tudi Itlko Kacin iz Kranja in Zvonko Zorč s hkrice — Velike potrebe po novih kadrih ^ devetnajstimi leti, v obdob-* J* bil v naši družbi prisoten *popad med samoupravnimi *okrt takimi in državnimi, težje bua na pobudo družbeno-*kupno8ti ustanovljena Viza politične vede. Pojavila £otI,eo* po izobraževanju ka-b bodo sposobni za celovito in Tieao obravnavanje družbe-l^ov in raziskovanje vsakda-J*°o pravne prakse. Kmalu je *Wa razširila svoje področje, **Wopji je vključila v svojo J* fc sociologijo in novinar-*J*n nadaljnji razvoj, potem Preimenovala v fakulteto in ■■mesto stopenjskega študija •noten 4-letni študij, je od-"■mezne razvojne faze, ka-btie značilne-za celotno ju-o družbo. Sprva je šola splošen družboslovni 1 prehodom na različne štu-*»eritve pa se je močno pri-Jotrebam družbene prakse, '•kulteta za sociologijo, poli-in novinarstvo Univerze Kardelj v Ljubljani izobra-**kovnjake na področju so-politoloških, komunikolo-^•brambnih ved. J* 1975 so na fakulteti vpisali ^^racije študentov na novo-Tleni usmeritvi za splošno obrambo. Odziv je bil skro-*j «e je prijavilo vsega 29 štu-. letos stopa študij na ti*»»eri že v šesto leto, vseh r^Jtnih in izrednih študen-It^kirih letnikih pa je blizu Izobražuje strokovnja-v srednjih šolah, v repu-f'* občinskih upravnih orga-organizacijah združe-v družbenopolitičnih or-in drugod. Diploman-a splošno ljudsko obrambo }}9* končanem študiju aktivi u službo v jugoslovanski u**»adi, saj po zagovoru di-**loge prejmejo čin re-1 Podporočnika. ^ja štiri leta ali osem se-Obrambni predmeti so J**«topani v drugem in tret-^*a. Sicer pa jih učni načrt deli predvsem v dve skupini: družboslovne sociološko-politološke ter vojaško družboslovne, vojaško teoretične in vojaško izvedenske. Po končanem osmem semestru slušatelji zapustijo učilnice in se preselijo na teren — pridobivati praktična znanja v enote JLA, kjer lahko istočasno odslužijo kadrovski rok. r'otrebe po obrambnih kadrih v Sloveniji so velike in z izobraževanjem na katedri za splošno ljudsko obrambo še dolgo ne bomo pokrili vseh zahtev. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi fakultetami za SLO ima ljubljanska malo vpisanih študentov, zato bi morali že na osnovnih in srednjih šolah ter na organih za ljudsko obrambo mlade usmerjati v ta študij. O obrambni smeri potekajo od lanskega leta poglobljene razprave med uporabniki kadrov in na FSPN ter Univerzi, zato je pričakovati, da bo študij splošne ljudske obrambe doživel nekatere organizacijske in vsebinske spremembe. Eden izmed morebitnih ukrepov bo najbrže združitev dveh smeri obrambnega študija v enoten profil diplomiranega delavca vseljudske obrambe. Fakulteta je zaradi povečanega obsega dejavnosti in večjega števila vpisanih študentov že presegla prostorske in materialne pogoje za delo, to občutijo tudi študentje SLO usmeritve, zato je utemeljena ideja o gradnji družboslovnega centra. Za celotno fakulteto velja, da je osip velik, na prehodu iz prvega v drugi letnik celo 40-odstotni. Podobno je tudi na obrambni usmeritvi, kjer jih je od vpisanih 29 študentov v Šolskem letu 1975/76 vpisalo absolventski staž le devet. Med temi, ki se pripravljajo za zagovor diplomske naloge, sta tudi dva Gorenjca, Jelko Kacin iz Kranja in Zvonko Zorč s Kokrice. Prepustimo besedo še njima. Zvonko Zorč: »Po opravljeni šoli za kadete v Tacnu in po dveh letih službovanja sem se odločil za študij splošne ljudske obrambe na FSPN. Kot poskusni zajci smo bili. Učni načrt je bil spočetka še nedorečen, težave so Dile s predavatelji, saj je bilo sprva več zunanjih sodelavcev Mlekarski šolski center je tesno povezan s kranjsko mlekarno Primer izobraževanja za delo kot pa rednih profesorjev. Pot do diplome je dolga, blizu 50 izpitov je bilo potrebno položiti. Poleg tega sem bil še na zimskem taborjenju na Pokljuki ter na stažiranju v Gospiću. Potrebe po obrambnih kadrih so velike predvsem na srednjih šolah, saj je večina sedanjih učiteljev za obrambo in zaščito iz vrst upokojenih starešin. Marsikje jih bodo sedaj nadomestili dipolmanti FSPN. Tudi sam že štiri leta poučujem na srednjih šolah, letos na gimnaziji v Ljubljani. Delati z mladimi je enkratno. Vse bolj se zanimajo za obrambne zadeve, kar je tudi v skladu s konceptom splošne ljudske obrambe in podružbljanjem obrambnih funkcij.« Kranj — V času, ko nas vedno bolj vznemirja nasičenost v srednjih šolah, zlasti splošne in ekonomske usmeritve, namenjamo premalo pozornosti tistim mladim ljudem, ki so se odločili za manj znane specializirane usmeritve. Ena takih »pozabljenih« šol je Mlekarski šolski center v Cirčah pri Kranju. Šola usposablja poklicne mlekarje in mlekarske tehnike, torej bodoče delavce za proizvodnjo mlečnih izdelkov, za tisto vejo živilske industrije, kjer je strokovnost še posebej potrebna. Ni naključje, da se je šola razvila na Gorenjskem, v alpskem delu naše republike, saj je nastanek spodbudila potreba stare in slavne slovenske mlečne industrije. Ustanovljena je bila že pred vojno, med njo je delo prekinila zaradi silovitega odpora mlekarjev, kmalu po vojni pa je pouk v edinem šolskem centru te vrste v Sloveniji spet zaživel. Danes je v Jugoslaviji poleg kranjskega le še en tak center v Pirotu. V njem se izobražujejo mladi iz vseh naših republik. Veliko jih je iz Hrvatske ter iz Bosne in Hercegovine. Po končanem šolanju se bodo vrnili v svoje kraje. Učni program je precej zahteven in natrpan. Razdeljen je na praktični in teoretični del in tako obsežen, da marsikdaj poseže tudi v popoldanske ure. Prav zahtevnost pouka je tudi razlog za znaten osip učencev v prvih letnikih. Center je letos spet poln. Delo v mlečni industriji postaja vse bolj zanimivo in pomembno. Zato resnično ne smemo spregledati ljudi, ki posredno in neposredno — center je tesno povezan s kranjsko mlekarno — vplivajo na razvoj naše živilske industrije. L. Šaver Od smernic k planom V petih krajevnih skupnostih občine še niso pripravili samoupravnih sporazumov o temeljih plana — Rok za izdelavo planskih dokumentov do boljše preskrbe -k družbenega dogovora o ustanovitvi pravne interesne skupnosti za preskrbo iske po mnenju Tržičanov premalo kon-.1 opredeljuje obseg in program njenega dela ^mejiti vlogo skupnosti in občinskega indijskega sklada cijske nakupe ter za pokrivanje razlik v cenah, če s predpisi določene »~ Izvršni svet skupščine * je pred dnevi obra v-družbenega dogovora proizvodnji in pre-s kmetijskimi živil-Z dogovorom naj bi se j? to so organizacije zdru-**i ki proizvajajo, prede-mdajsjo oziroma upora b-živilske pridelke ter _ skupnosti in orga-*a*ezale, da bodo gorenjske Preskrbele z zadostnimi vrstami in kvalitto ***a, masla, svežega mesa sadja, zelenjave ter po- S-1 *ja . OD 5*prai *° obravnavali tudi osnu-•vnega sporazuma o samoupravne interesne . M preskrbo Gorenjske. /■■Pnosti se nanašajo pred-■•črtovanje proizvodnje in osnovi planiranih po-j2*^*vo letnih, srednjeroč-yyročnih planov proizvod-^•krbe s posameznimi kme-"vifokuni izdelki, na skupna Qja za napredek in boljšo °st proizvodnje, prede-'^'vine, tudi z naložbami, in predvideva, da bi pri ukupnosti za pokrivanje ih rizikov oblikovali iz-*lad, ki bi skrbel za pospe proizvodnje manjkajočih pridelkov, za interven- prodajne cene ne bi dosegle povprečnih družbeno priznanih cen. Na seji tržiškega izvršnega sveta je bila slišati več dvomov v zvezi z ustanovitvijo interesne skupnosti za preskrbo Gorenjske. Glede na težave v preskrbi bi bila sicer potrebna, po drugi strani pa pomeni »potuho ne-poslovnežem«: pridelovalcem, predelovalcem in prodajalcem kmetijskih živilskih izdelkov, ki so zadolženi za zadostno in redno preskrbo. V osnutku je po mnenju članov izvršnega sveta slabo oziroma pomanjkljivo opredeljen in razčiščen obseg in program dela skupnosti, saj ni mogoče razbrati, v čem bi bila preskrba boljša. Poudarili so, da ne želijo še ene druge strokovne službe »za izdelovanje bilanc«. V javni razpravi, v katero so vključili tudi tržiški Mercator-Preskrbo, bo zato treba izoblikovati bolj. konkreten program dela skupnosti. Ob tem pa bi morali razmejiti tudi vlogi interesne skupnosti in intervencijskega sklada, ki ga trenutno ustanavljajo v tržiški občini in ga nameravajo tudi v nekaterih drugih. Področje dela skupnosti in sklada se bo gotovo prepletalo, če že ne pokrivalo, zato je konkretna opredelitev Obsega in programa dela skupnosti šV tolikb bdi j nufna. ' ' ' r ' H. J. 1 Jelko Kacin: »Uvedbo vsake novosti spremljajo začetne težave. Študentje in predavatelji, vsi skupaj smo se uvajali, kar pa ne pomeni, da so bile naše obveznosti zaradi tega kaj manjše. Še večje so bile, saj je osmemu semestru sledil Se deveti, teoretičnemu delu Se praktični. Stažiral sem na Kosovu v graničarskem bataljonu. Takrat so pokrajino zajele velike poplave in vsi. vojaki in starešine smo odšli na pomoč civilnemu prebivalstvu. Reševali smo ljudi in objekte ... Zdaj manjka študiju še pika na i — diplomska naloga. Za temo sem izbral naslov Ženska v oboroženem boju. Naloga zahteva veliko dela in časa, saj o tem še ne obstajajo v Sloveniji in Jugoslaviji raziskovalne študije, niti niso urejeni in zbrani podatki. Zastavljena bo primerjalno: kakšna je vloga žensk v oboroženih silah na zahodu in kako so te zadeve urejene pri nas« CZ. Radovljica - V radovljiški občini je sto delovnih in drugih organizacij, ki morajo pripraviti svoje srednjeročne programe. Od tega je 25 enovitih organizacij združenega dela. 13 delovnih organizacij, ki vključujejo 44 temeljnih organizacij in 13 delovnih skupnosti skupnih služb, 17 temeljnih organizacij, ki so vključene v delovne organizacije s sedežem v drugih občinah," poleg tega je v občini še sedež sestavljene organizacije GLG na Bledu. .Skupino enovitih delovnih organizacij sestavljajo manjše delovne organizacije, ki predstavljajo okoli 14 odstotkov udeležbe v prihodku občinskega gospodarstva. Dobra polovica teh organizacij je imela septembra že osnutke planov, druga polovica pa teh dokumentov še ni imela, razpolagali so' le s smernicami in elementi. Delovne organizacije predstavljajo glavni delež v prihodku. Dve tretjini teh organizacij je imela temelje planov in samoupravnih sporazumov, le štiri organizacije pa niso imele nobenih dokumentov. " Temeljne organizacije, ki imajo sedež v občini in so vključene v delovne organizacije s sedežem izven občine, predstavljajo približno 20 odstotkov v prihodku občine. V tej skupini približno ena petina temeljnih organizacij Se ni imela temeljev samoupravnih sporazumov. so v občini pripravili roža sprejemanje srednjeroč- Tako so v radovljiški občini ocenili, da je okoli dve tretjini delavcev v občini sprejelo in obravnava/o temelje- svojih planov in samoupravnih sporazumov. Vse pa so obvestili, da morajo uskladiti načrtovane investicije z razpoložljivimi sredstvi, uskladiti kadrovske načrte in popraviti načrt fizičnega obsega proizvodnje. V krajevnih skupnostih je zelo različno in po zadnjih podatkih je Se pet krajevnih skupnosti, v katerih Se nimajo samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Zato kovnik nih planskih aktov. Do konca tega meseca morajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje predložiti svoje sporazume združenemu delu; do 5. novembra bodo morali sestaviti sporazume delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter sporazume krajevnih skupnosti: do 5. novembra bodo izdelani temelji planov temeljnih organizacij. Do 30. novembra morajo tako sprejeti temelje planov temeljnih organizacij in samoupravne sporazume in do 31. decembra letos naj bi ysi sprejeli plane za naslednje srednjeročno obdobje. D. Sedej Priznanja za krvodajalce Ni uspeha brez dobre organizacije KO RK Vodovodni stolp sodi med zelo delovne organizacije v občini — Uspešni v krvodajalskih akcijah, ne manjka pa tudi ostalih oblik aktivnosti Rdečega križa uvršča to krajevno skupnost med najboljše v občini, za kar pa imajo seveda tudi veliko zaslug prizadevni aktivisti Rdečega križa in pa člani krajevnega odbora RK. Tolikšen odziv krvodajalcev pa ni bil samo pri letoSnji krvodajalski akciji, pač pa je dokaj velik že vsa leta. »Brez prizadevnih organizatorjev, kot je na primer JoSko Kuralt.« meni predsednik KO RK Franc Skumavc. »bi prav gotovo imeli manjše uspehe.« Sicer pa je krajevna organizacija RK Vodovodni stolp * .delavna .tudi "Sia .drugih, področjih. . Kranj — V petek. 24. oktobra, zvečer je bila v prostorih OŠ Simon Jenko že tradicionalna slovesnost, na kateri so krvodajalcem iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp podelili priznanja za pet do dvajset-kratno ali še večkrat darovano kri. Na proslavi, ki jo je pripravil krajevni odbor Rdečega križa, so podelili okoli 130 priznanj krvodajalcem. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp je okoli 4500 odraslih, od katerih je v letoSnji krvodajalski akciji v'jarniarju in juniju darovalo kri 450 1 občanov.- To pa-je-seveda-uspeh,-ki »Skrbimo za zdravstvena predavanja za krajane, imeli pa smo tudi dva tečaja prve pomoči za člane civilne zaščite. Za novo sezono pa že pripravljamo tečaj nega bolnika na domu, s katerim se vključujemo v letošnjo akcijo NNNP.« Med krajani je tudi vedno velika odziv, kadar se zbirajo rabljena oblačila, obutev in posteljnina v hu-maniterne namene. Razen blaga, ki so ga oddali občinskemu odboru Rdečega križa, so tudi sami odpeljali z osebnimi avtomobili nekaj zavojev oblačil v občino Šmarje pri Jelšah, s katero so se poprej dogovorili za te vrste sodelovanja. »Prizadevamo pa si tudi, da bi v bodoče bolje zaživela sosedska pomoč,« pravi predsednik Franc Skumavc. »Ze doslej smo mladim članom Rdečega križa naložili to dolžnost, vendar uspehov, kot bi si jih želeli. Se ni. Sosedska pomoč sicer je v naši krajevni skupnosti, vendar je bolj spontana, medtem ko je or-organizirati Se nismo uspeli. Prav zato j zdaj sprejemamo med, članstvo a mlade člane RK. ki bodo doslej začeto-delo nadaljevali.« • L-M. G LAS4.STRAN. GOSPODARSTVO PETEK, 31 OKTOttA Usmeritev k kvaliteti Franc Grašič, direktor tovarne obutve Peko v Tržiču, je nanizal nekaj načrtov delovne organizacije v naslednjem petletnem obdobju Tržič — Sredi septembra so vse temeljne organizacije, povezane v tovarni obutve Peko Tržič, sprejele osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov, v razpravi pa je tudi že osnutek predvidenega razvoja celotne delovne organizacije. O njegovi vsebini smo se pogovarjali z novim direktorjem Peka Francem Grašičein. »Osnovnih proizvodnih programov v naslednjih petih letih ne bomo spreminjali. Nosilka izdelave modne lepljene obutve bo še naprej tržiška Obutev, modne fleksibilne obutve pa Budućnost iz Ludbrega. Ob nekoliko povečanem obsegu proizvodnje bomo vse sile usmerili v nadaljnjo kvalitetno rast izdelkov, ki je nujna, če še ver izvoziti in prodati na domačem trgu.« »S katerimi številkami ste začrtali povečanje proizvodnje in izvoza?« »Skupen obseg proizvodnje obutve bo v zadnjem letu prihodnjega srednjeročnega obdobja že presegel štiri milijone parov, kar pomeni, da bomo morali vsako leto napraviti za 4,4 odstotka več. Proizvodnja bo hitreje naraščala v Budućnosti, kjer gradimo dve novi hali. medtem ko jo btmo v Tržiču povečevali predvsem z boljšo tehnologijo. Letos bomo izvozili predvidoma 1,3 milijona parov obutve, v glavnem na konvertivilno tržišče. V naslednjih petih letih bo skupni izvoz naraščal z 10-odstotno letno Manj kumar, več paprik Kamniška Eta letos zaradi slabe letine predela znatno manj kumar, zato pa je paprika zelo dobro obrodila — V konicah delajo vsi v proizvodnji — Izvoz v prihodnjih letih še večji Kamnik - V kamniški Eti se je letošnja sezona slabo začela. Češenj letos ni bilo in predelali so le 3 odstotke načrtovane količine. Nadaljevali so s kumarami, ki so letos prav tako slabo obrodile, pozno dozorele, pa tudi kvaliteta je bila slabša. Od predvidenih 3.400 ton so tako izdelali le 1.800 ton. Kumare Eti pošiljajo dobavitelji iz Sremske Mi-trovice in Virovitice, v Sloveniji pa jih dobijo iz okolice Novega mesta. Krškega in Žalca. Pred leti so jih pridelovali tudi kmetje na Gorenjskem, vendar so jih zaradi neugodnih podnebnih razmer opustili. Za 600 tpn kumar ima Eta že sklenjene pog6dbe s tujimi kupci, ostalo bodo prodali doma. Zato pa je letos paprika zelo dobro obrodila. Načrtovanih 3.100 ton bodo presegli za okrog 500 ton. Papriko dobijo iz Vojvodine in Makedonije, posebej bela vrsta je letos zelo dobra. S predelavo paprike bodo končali te dni, nato bo na vrsti kislo zelje in repa, sledili feferoni vse do konca februarja, marca in aprila pa bodo izdelovali gotova jedila v pločevinkah: sarmo, poljnene paprike in obe vrsti pasulja — izdelki, ki jih pošiljejo predvsem na tuji trg. Maja, če bodo dobili kupca, pa bodo začeli s predelavo polžev. Speciali-teta, ki se doma še ni uveljavila, potuje predvsem v Italijo, Avstrijo, Dansko in Zahodno Nemčijo. Polže dobe iz okolice, vendar so ti slabše, največ jih zato kupijo v Brčkem, kjer jih pobirajo ob reki Bosni. Pozimi izdelujejo tudi gorčico, ki pa se zadnje čase na trgu sooča s konkurenco. Vendar Eta želi to proizvodnjo obdržati, saj zaposli starejše delavke, ki ne zmorejo več težjega dela. Letno izdelajo okrog 500 ton gorčice. Etin obrat v Mengšu pa je letos predelal 700 ton pomladanske rdeče pese, novembra bodo začeli z jesensko sorto. V Eti je že v navadi da v konicah gredo v proizvodnjo tudi »režijci«, ki pomagajo predvsem pri pakiranju ozimnice, s katero Eta vsako leto ponudi potrošniku izdelke po nižji ceni. Delajo vsi, z direktorjem na čelu. Izvoz predstavlja 7 odstotkov celotne vrednosti realizacije. Izvažajo predvsem na konvertibilno področje, pa tudi v dežele v razvoju. Do konca prihodnjega srednjeročnega razdobja načrtujejo, da se bo izvoz povečal na 12 odstotkov, prihodnje leto pa bo prodaja porasla /.a 10 odstotkov. Letina ima seveda močan vpliv na proizvodnjo. Z dobavitelji imajo sklenjene samoupravne sporazume, vendar se podobno kot drugi predelovalci povrtnin soočajo s težavami. Na poljih koruza, oljarice in sladkorna pesa. katerih pridelovanje zadnje čase vse bolj spodbujamo, izpodrivajo povrtnine. Eta skuš.a, surovine približati predelavi, vendar so klimatski |*ogu.y * Sloveniji manj ugodni, pa tudi pridelovalcev je manj. Devetmesečni obračun poslovanja je pokazal, da jim ni uspelo zadržati ugodnega položaja iz prvega polletja. Tedaj so prodajali še staro zalogo, letošnji materialni se še niso povsem odrazili. 25. oktobra so vendarle lahko povečali cene izdelkom za 9 odstotkov, vendar so morali pred tem vse surovine kupiti po 20 do 30 odstotkov višji ceni kot lani. Vendar se bo učinek podražitve ob zaključnem računu vendarle odrazil. Novembra bodo odprli drugi del novega skladišča, v katerem bo tudi pakirnica. Prvi del so dogradili pred tremi leti, izgradnja drugega dela, enako velikega, je še enkrat dražja, saj investicija znaša 46 milijonov dinarjev. Vendar se je delovni kolektiv zavestno odločil za dograditev prepotrebnega skladišča in varčeval na drugih področjih. - M. Volčjak NA DELOVNEM MESTU Tržič — Še v prvem letošnjem polletju je družbeni pravobranilec samoupravljanja opravljal naloge v radovljiški in tržiški občini. Da vsem ni mogel biti kos, ker je bilo dela vedno več, je bilo jasno že prej. Tako se je skupščina občina Tržič na njegovo pobudo ter predlog družbenopolitičnih organizacij odločila za samostojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Izbrala je Viadimirja Erjavška, ki je bil pred tem sekretar v Združeni lesni industriji Tržič in si je nabral veliko praktičnih izkušenj z delom na področju oblikovanja in prilagajanja samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije novim zakonskim predpisom. stopnjo. Tako bomo 1985. leta na tuje prodali dva milijona parov obutve ob dokaj povečanem izvozu nekaterih sestavnih delov.« »Omenili ste, da boste več prodajali tudi doma.« »Res je. Prodaja v naših poslovalnicah, v katere sicer ne bomo več toliko vlagali kot doslej, bo naraščala zlasti s kvalitetnejšo ponudbo in postrežbo, ki jo bomo popestili z nekaterimi dopolnilnimi programi, na primer športne konfekcije. Še bolj pa nameravamo razviti prodajo na debelo drugim trgovskim hišam, prodajo sestavnih delov obutve in nekaterih novih izdelkov za reprodukcijo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo skušali čim bolj izpopolniti lastno orodjarno in nekaj orodja oziroma strojev celo prodata« »Peko je v preteklih letih veliko vlagal v razširitev proizvodnih zmogljivosti zunaj občine. Zdaj načrtuje zahtevno naložbo tržiška Obutev. Kako jo , boste uresničili?« »Delovni pogoji v tržiški tovarni so zelo slabi. Prostori so tudi premajhni, da bi vanje spravili sodobnejše stroje, potrebne za izdelavo kvalitetnejše obutve. Zato smo se odločili, da temeljna organizacija Obutev dobi nove prostore na Loki. v njenih pa bi se potem lahko razširili Poliuretan, Plastika in Orodjarna. Za gradnjo, ki bo stala predvidoma 408 milijonov dinarjev in bo potekala etapno, bodo združile 20 do 30 odstotkov denarja vse Pekove temeljne organizacije. 30 odstotkov naj bi prispevala banka, manjkajoči del pa bo morala pokriti Obutev. Prihodnje leto nameravamo pridobiti vse potrebne projekte, odkupiti zemljišče in ga vsaj delno komunalno opremiti, morali pa bomo postaviti skladišče vnetljivih snovi, saj zdajšnje ni prilagojeno varnostnim predpisom. Upamo, da bomo nekaj proizvodnje lahko preselili že 1983. leta. medtem ko bo celotna naložba sklenjena šele v drugem petletnem obdobju.« V samoupravnem sporazumu so določene skupne osnove in merila za pridobivanje in razporejanje dohodka temeljnih organizacij, katerih obveznosti iz dohodka bodo smele naraščati počasneje od njegove rasti. Tudi merila za delitev čistega dohodka so enotna. V skrbi za družbeni standard bodo v Peku največ denarja namenjali za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, za boljšo prehrano ter za športno in kulturno dejavnost. Podpiranje raziskovalnega in no-vacijskega dela je ena od pomembnejših nalog Peka v novem srednjeročnem obdobju. Spodbujali bodo novatorstvo med delavci ter se vključili v sofinanciranje raziskovalnih nalog na občinski ravni, ki bodo vplivale na večji dohodek delovne organizacije. H. Jelovčan Mleko na prioritetni listi Presežene investicije niso danes nobena posebnost. Posebnost je, bi lahko rekli, investicija, ki jo spravijo skozi brez podražitev. No, kar se je pa zgodilo kranjski mlekarni, je pa problem posebne vrste, za katerega pa naša družba mora imeti vsaj nekoliko tanjši posluh kot za druge investicije, saj gre vendar za našo vsakodnevno hrano, ob kateri iz dneva v dan ugotavljamo, da je je manj ... Štirideset let je izpolnila letos kranjska mlekarna. 1940. je bila postavljena in to za zmogljivosti, kakršne so narekovali majhno število repov v hlevih, slabe cestne povezave, majhno odkupno področje, prevoz mleka s konjsko vprego . .. Postarala se je in dotrajana je postala. Pa veliko, veliko premajhna. Ni treba, da sežemo štirideset let nazaj. Le deset, pa bo slika jasna. Pred desetimi leti je kranjska mlekarna odkupila in predelala 14 milijonov litrov mleka, letos ga bo pa 26 milijonov litrov. Kar po 7 odstotni stopnji se je povečevala letno ta količina. Naraščajoče količine mleka je mlekarna vsa leta v celoti odkupovala, proizvodne zmogljivosti pa z manjšimi obnovami usposabljala za predelavo. Trudili so se na vse načine, da so zmogli takšne količine mleka, ko pa je postal ogrožen že sam odkup, se je kolektiv odločil za gradnjo nove sirarne, preureditev stare mlekarne ter izgradnjo spremljajočih objektov za energijo, vodo, čistilne naprave, zaklonišče itd. Čeprav je bila investicija mišljena v dveh delih, ki naj bi tekla vzporedno, so se prav zaradi majhnih lastnih sredstev odločili najprej za prvo fazo, v kateri je bila predvidena -—-—--\ »Pravobranilec mora spremljati vse družbene odnose in pojave, ki so pomembni za varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Menim, da je to zelo zahtevno in odgovorno delo, ki terja izkušenega človeka. .Zli-tova šola' mi res veliko pomaga.« Na Viadimirja Erjavška so se v njegovi kratki »karieri« doslej največ obračali posamezniki, ki so jim bile kršene razne samoupravne pravice, predvsem iz delovnega razmerja in delitve osebnih dohodkov. »Veliko je bilo tudi primerov, ki bi sodili na pravno pomoč pri občinskem svetu sindikatov Tržič. Vendar mislim, da delo družbenega pravobranilca samoupravljanja ne more in ne sme biti ozko. Zato skušam vsa- Vladimir Erjavšek, družbeni ljanja ---- prabovr&nilec samouprav- .___J komur svetovati in pomagati ali ga vsaj napotiti na pravo mesto.« Vloga pravobranilca je, da dela predvsem preventivno, da preprečuje kršitve samoupravnih pravic ali družbene lastnine. Ce do njih pride, seveda lahko ukrepa. »Včasih se nekoliko neprijetno počutim, ko pridem v neko temeljno organizacijo. Prepričani so, da prihajam samo zaradi ukrepov, čeprav gre najpogosteje za razrešitev vprašani, ki se v samoupravnem sistemu vsak dan pojavljajo.« Letošnje delo družbenih pravobranilcev samoupravljanja v Sloveniji je usmerjeno zlasti v spremljanje uresničevanja dogovora o razporejanju dohodka, pripravo planskih dokumentov ter v sprejemanje številnih »samoupravnih sporazumov« o višjih cenah To BO hkrati tudi najbolj zahtevne naloge v organizacijah združenega dela in drugih skupnostih. Vendar pa so bile njihove pobude pravobranilcu doslej zelo zelo redke. »Glede na pritožbe delavcev zaradi kršenja samoupravnih pravic iz delovnega razmerja in delitve osebnih dohodkov ugotavljam, da so delavci premalo seznanjeni /. vsebino samoupravnih splošnih aktov. Ob pregledovanju aktov različnih organizacij združenega dela sem tudi spoznal, da je v njih veliko nedorečenega, se posebej na področju delitve po delu Ponekod nimajo niti najosnovnejših meril ia obračun prispevka delavca k delu Razvidi del in nalog so V največ primerih še stan opisi delovnih mest. /ato nas na tem področju vse skopaj čaka še ogromnodeh};« ; H Jelovčan ■ _____--—/ ,--■ le izgradnja sirarne in pr#r* ljalna dela za drugo fazo. s**" ne okoliščine, ki so se paja**" času, ko se je oblikoval sac * nološki načrt za novo sirar? ' povzročile spremembe s* 1 jektu že v začetku gr*** Potem pa se je izkazalo. »1 treba že v tej fazi uresc del drugega programa. P* »i« pa je dal še najoenc stroj mlekarne, pasteriu 1 je začel odpovedovati Prvoten načrt za novo je bil izdelan v letih fl*' 1978/79 ter je predvidi* 1 gradnjo enoetažnega ofcjst* halskem sistemu. Zaradi k*at še napeljave magistralne« "* skega voda in novo pro*** nega lastnega omrežja t *" kata tik ob sirarni, kasne*' tev ne bo več možna sašt odločili za podkletitev tako so pridobili pole« b« prostorov tudi precejšno v . no dodatnih zorilnih aSf skladiščnih prostorov Ta** god je prihajalo do Spr Zaradi nabave domače ■ pri kateri se,je pa izkaankJ višja od uvožene, so i ^ifati "resno konstrukt oddelku za lzparevanje Inšpekcijske službe so m nove in dražje čistilne atr za transport sira iz kleta? štorov je potrebno dvicak* Podražitve so bile v investicijskem programa dene le za 15 odstotkov i zaradi kasnejšega začeta* C nje veliko večje, novo zaft*T bo potrebno, ker v oW**T kletnem prostoru tehnič* * vedljivo, v zunanji ureć treba upoštevati žara* ' ceste ureditev celotnega rf nega kompleksa, z rek*** cijo stare mlekarne bo p*t dodatnih obremenitev c** staje, ki jo bodo mora spremenil se je devizni reS In navadno je tako enkrat začneš z deloav ' marsikaj potrebne« pek** ko bo treba pri rekonV* stare mlekarne zaradi a>* noeti izolacije in dru**«* s*4 ti novo ploščo na pasteras« liniji za kemijsko čiščenj« '* viti instalacije za paro. *erf kondenzat, komprimi—- elektriko, prezračevanja* vodo in tehnološke cevov** Vsi ti dodatki in spi zahtevajo dobrih Su nov... Z rekonstrukcijo • rarno bo kranjska lahko sprejemala letno . jonov litrov mleka, to i* litrov na dan, od te** 1 namenila 70.000 litrov js nje, 30.000 litrov pa 1S ■ jogurte, skuto, p^ jj^a vedujejo številne ttov* sirov. Ze dolgo ugotavb** je Gorenjska resnično ■ primerna za živinoreic dneva v dan naraščajoč?- -govedi in pridelanih litro« * kaže na to, da je odločite* TOZD Mlekarna pravdna pa je, da ta njihova in v* je gorenjskega pomena, podporo. Izvršilni odbo- T je na svoji zadnji seji prt** kreditnemu odboru bsak* odobri sredstva za mlek*— za preseženo vredno po sreči, bo sredi piiaaaX4 leta SGP Gradbinec koačeJ na tej veliki kranjski ia>*^ hrano, ki je povsem spi«** i u »•», — j - i— • ^« "T* na. Rezerve pri pridelavi so v našem kmetijstvu še ofJ[ ne. oddajo m le k s Se povečali prihodnjih letih lahko -nično pričakujemo. KRAJEVNA SKUPNOST JELENDOL Stanovanja bi zadržala ljudi JntL^fATLS mA:^ Osnovni cilj krajevne skupnosti Jelendot je, da v Dolini, ki pretežno sloni na strmih zadrži domačine, kar pa bo mogoče predvsem SS^SdSS koTvTSdoiu1e s preprečevanjem nenačrtnega priseljevanja, nekaj »plomb«, zazidalni načrt pa je s posodabljanjem družbenih stanovanj in z grad-gffim^Ra^Lwle. X trenu? nj o novih - Gospodarski razvoj usmerjen v turizem — Zahtevne naložbe v krajevno infrastrukturo so stanovanja r nekdanjem gradu Bornu so obnovljena. Vsa druga r?katera tudi po sto let, nesodobna in iztrošena. V Jelendolu je okrog ***tdružbenih stanovanj. KRAJANI 30 dejali KATARINA MEGLIC IZ DOLINE, ZAPOSLENA V PEKU: »S cesto ne bomo zadovoljni, dokler ne bo v celoti asfaltirana, čeprav smo veseli, da se vsaj po vasi ne dvigajo več oblaki prahu. Zoprno pa je pozimi, ko avtobus dostikrat ne pri-, pelje dlje od tunela. Tudi zveze so slabe. Vozita samo jutranji in popoldanski delavski ter šolski avtobus. Zvečer ga ni. vedno odhajajo iz Doline, r^IT" zato, ker nimajo možnosti za • 2^.*'* pridobitev stanovanja, j* že nekaj let prazna, bi lahko *Unovanja in prostore za rekre-k mladi zelo pogrešamo.« EVGEN TR-PLAN IZ JE-LENDOLA. UPOKOJENEC: »Kraj se posebno v zadnjem obdobju dobro razvija. Precej dela pa nas se čaka. Čimprej bomo morali zgraditi novo zajetje, saj vode večkrat manjka. Pogrešamo tudi pretvornik za drugo televizijsko mrežo. Upam, da bomo obe nalogi resili že prihodnje leto, saj krajani kažejo veliko razumevanja, j Prsvj, da vas, ki nima cerkve ■^F***. ni prida. To je seveda sala, >Tt* nimamo prostora, kjer bi , vstajali in, morda ob kozar--,. ^kJ«p«tali. Pogrešam tudi nezani-* delavcev iz drugih republik /a ,r«jevni skupnosti.« MARKO GA-BERC IZ JE-LENDOLA. PRODAJALEC V VAŠKI TRGOVINI: »Z osnovnimi življenjskimi potrebščinami je nas a trgovina zelo slabo preskrbljena. Ne prodajamo na primer niti kruha niti mleka. Krajani so prisiljeni kupovati v Tržiču, za starejše pa je to bolj neprijetno. Kruh zato v glavnem pečejo doma, mleko pa nekateri dobivajo pri kme- --— tih. «i^?"**' organizacije ne morem p<>-**■■> najbolj pogrešam možnosti -. t"*.'n rekreacijo. Nogometno igri-^^•jo »icer vojaki v Medvodah in « »I tudi radi .posodijo', vendar bi 'Jelendolu radi tudi lastna igri- M J Krajevno skupnost Jelendol, po površini eno največjih, po številu prebivalcev pa najskromnejših v tržiški občini, sestavljata naselji Dolina in Jelendol. Največ je starejših ljudi, saj so mladi po vojni množično odhajali v tržiške tovarne, še večji vpliv na odseljevanje pa je imela strnjena stanovanjska gradnja v dolinskih predelih. Tako danes v Jelendolu manjka generacija, ki bi morala biti nosilka razvoja krajevne skupnosti. Hkrati z odseljevanjem domačinov pa so nekako pred dvajsetimi leti zaradi potreb gozdarstva začeli v Jelendol prihajati delavci iz drugih republik. Zdaj gozdarstvo ni več razlog, priseljujejo pa se še vedno. V Jelendolu je namreč okrog petdeset družbenih stanovanj, ki jih zasedajo v glavnem delavci iz drugih republik, ob tem, da so kršitve odloka o podstanovanjskih razmerjih povsem »običajna« stvar. Razen stanovanj v nekdanjem gradu Bornu, ki jih je obnovilo Gozdno gospodarstvo, temeljna organizacija' Gozdarstvo Tržič, so vsa druga stara, nekatera tudi po sto let, majhna, iztrošena. Stanovanjska skupnost jih zaradi pomanjkanja denarja doslej ni obnavljala. Dobro voljo pa je pokazala lani, ko je krajevni skupnosti priskrbela dve obnovljeni stanovanji v gradu. V Jelendolu menijo, da sedanja stanovanjska politika ni spodbudna za razvoj njihove krajevne skupnosti. Odročni obmejni kraji bi morali biti deležni večje pomoči oziroma olajšav pri pridobivanju stanovanj. Zadržati domačine je namreč osnovni cilj krajevne skupnosti, verjetno ne samo jelendolske, ki bi storila vse za stabilnejši razvoj. Ta pa bo mogoče predvsem s posodabljanjem starih družbenih stanovanj, z gradnjo novih in s preprečevanjem nenačrtnega priseljevanja. Krajevna skupnost namreč tudi ugotavlja, da tržiško združeno delo ne spoštuje družbenega dogova o zagotavljanju minimalnih standardov za delo in življenje zaposlenih. Zato bi morala krajevna skupnost dobiti večji vpliv pri vodenju stanovanjske politike. no gradijo hiše trije Jelendolčani. Toliko je bilo zgrajenih v vseh letih po vojni. Hotenja domačinov, da ostanejo v svojem kraju, se torej spet pojavljajo, želja krajevne skupnosti pa je, da bi postala zanimiva tudi za druge občane. V krajevni skupnosti Jelendol ni industrije niti ni zanjo možnosti. Obstoja le temeljna organizacija Gozdarstvo, ki zaposluje nekaj domačinov in še več delavcev iz drugih republik. Kmetij je le sedem: od teh sta dve visokogorski. Obdelava zemlje je težka. Glavni vir dohodka sta les in živina. Večina krajanov se vozi na delo v Tržič. Razvoj krajevne skupnosti je usmerjen v turizem, ki ima glede na naravne danosti, na znameniti Dov-Žanovo sotesko, bogate lovske revirje in zaledje planšarij pod Košuto dobre možnosti. Odveč tudi ni misel o počitniškem turizmu, ki bi kraju prinesel novo življenje. Vsi ti načrti pa so tesno povezani z razvojem infrastrukture. Cesto od Tržiča do Jelendola bo treba v celoti posodobiti. Zdaj je urejen le odcep do Čadovelj ter od Doline do gradu v Jelendolu. Tega so zaključili pred dnevi, precej tudi s pomočjo Gozdarstva in območne vodne skupnosti. Potrebe na področju izgradnje krajevne infrastrukture so na žalost večje od možnosti. Zato bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju imele prednost še vedno naložbe v primarno infrastrukruro. Krajevna skupnost bo verjetno že prihodnje leto tesneje povezana s »svetom«. Uresničila se bo dolgoletna želja krajanov, da dobijo vsaj en telefonski priključek. Vodovod so v Jelendolu zgradili pred vojno za potrebe takratnega gradu in števila prebivalcev. Zdaj zmogljivosti niso več zadostne, posebno ne v sušnih obdobjih. V naslednjem petletnem obdobju bodo zato krajani pristopili k načrtni obnovi in zaščiti zajetja, p pripravljenosti za sofinanciranje izgradnje skupnega vodovoda pa se bodo pogovorili tudi v Dolini, kjer obstojajo zasebni vodni viri. Precej težav povzroča Jelendolcem še kanalizacija. Naprave, kolikot jih je, so dotrajane in jih bo treba nadomestiti z novimi ter omrežje dograditi. Ena od velikih želja krajanov je, da bi lahko spremljali program druge televizijske mreže. Svet krajevne skupnosti pripravlja anketo, na osnovi katere bo ugotovil pripravljenost za sofinanciranje nakupa opreme. V načrtu ima tudi pogovore s Sapom o uvedbi dodatnih avtobusnih zvez. Trgovino v Jelendolu, edini javni lokal, bi radi usposobili za oskrbo s kruhom, z mlekom in mlečnimi izdelki ter morda z mesom. Gostilne pa še ne nameravajo odpreti; čakali bodo tako dolgo, da bodo ustvarjeni tudi drugi pogoji za razvoj turizma. ■ ......-- V Dovžanov, soteski se je nabrala v belem, rožnatem in rdečem apnencu velika množica ostankovpermijskth ramenonožcev m še vet P^j™*^"«' se čudovito ohranile. Narava je grobišče okamnin varovala v *™»hJ£d£h milijone in milijone let, velo več kot 250 milijonov, in jih varno ^mkipred unčenjem.pišJdr. Anton Ramovš v knjižic, Po poteh ^S&J^^ V tržiškem prostoru. Na/ jih uniči črpanje kremenčevega konglomerata. Janez Meglic, predsednik sveta kra jevne skupnosti Jelendol Lani je tovarna dušika v Rušah preiskala vzorec kremenčevega konglomerata iz bližine Dovžanove soteske. Rezultati so bili negativni, vendar pa republiški geološki zavod trdi, da so nahajališča bogatejša na desnem bregu Tržiške Bistrice nad naseljem v Dolini. Naročil je lokacijsko dokumentacijo za raziskave na območju Rjave peči in prosil za soglasje tudi krajevno skupnost. Svet se z novimi raziskavami ni mogel strinjati zaradi bojazni nekaterih krajanov, saj so tereni, na katerih stojijo njihove hiše, plazovit in bi miniranje lahko povzročilo veliko škodo. Morebitni pozitivn rezultati raziskav pa bi prinesli tud dolgoročne posledice za razvoj krajevne skupnosti, saj o izkoriščanju kremenčevega konglomerata kasneje niti ona niti verjetno občina ne bi mogla več odločati. Grobih posegov v naravo, kmetijske površine in zgodovinska bogastva Dovžanove soteske pa krajani niti najmanj ne želijo. H. Jelovčan Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DO ASTRA MALOPRODAJA TOZD Blagovnica Ljubljana, Bežigrad 6 objavljamo za blagovnico Kranj, Prešernova 10 naslednja prosta dela in naloge: PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE (za nedoločen čas 1 in določen čas 1) šola za prodajalce in hodek ca. 7.(KM) din) eno letu delovnih izkušeni (osebni d< SNAŽILKE — osemletka (osebni dohodek ca. 4.7(M) din I Za dela in naloge je določeno poskusno delo. Objava velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov ASTRA DS Skupne službe Ljubljana, Titova 77 — kadrovska služba. POSOJILNICA BOROVLJE Če gres v Avstrijo,menjaj pri domači POSOJILNICI v BOROVLJAH ali v PODUUBEUU ob ljubeljski cesti O LAS 6.STRAN PETEK. 31. OKTOBRA 1< Mežek spet med nami Počakala sem nanj v kotu kranjske restavracije. Pravzaprav sem pričakovala, da ho prišel sam, a moje pričakovanje se je le na pol uresničilo. Res je prihitel. A v družbi obeh angleških prijateljev, Billa Ro-bertsa. Richarda Blancharda in svoje ljubke žene. Družbica je posedla in po kratkem pozdravljanju, sva se z Aleksandrom spravila k »delu«. Morda se taka označitev najinega pogovora sliši precej trdo. vendar se približuje najinim občutjem: mojemu trudu uiti bolj ali manj rutinskim vprašanjem in Aleksandrovem poskusu prikazati v bore pol ure bistvo svojega glasbenega ustvarjanja: Poznamo te predvsem kot Slovenca, ki se je uveljavil tudi na angleških tleh. Kako si sploh zaiel tako daleč? Pred osmimi leti. ko sem se sicer zavzeto, a brez jasnega cilja, ukvarjal z glasbo, sem dobil preko zagrebških prijateljev ponudbo, da posnamem skladbo za radio Monte Carlo. Na snemanju sem spoznal angleške snemalce in ti so mi izrekli zelo resno povabilo, naj se jim pridružim v Angliji. Sprva nisem niti pomišljal o tem. Miniti je moralo nekaj časa. da sem spoznal, da osem ur službe in brenkanja na kitaro nikakor ne morem uskladiti. Želel sem se posvetiti samo glasbi, toda profesionalni pristop k glasbi doma ni bil uresničljiv. Torej sem odšel. Vedno govorimo o tem, kako trd je v tujini kruh. Velja to tudi za pogumneže, ki se skušajo uveljaviti na tuji glasbeni sceni? V Angliji je tako: če si član Združenja angleških glasbenikov, imaš vse možnosti za uveljavitev: če nisi član društva, je kakor, da te ni. Kako je potem tebi uspelo? Kdo bi rekel, da sem imel srečo, a jaz pravim, čeprav ne odrekam vseh zaslug sreči — uspelo mi je. Bil .sem precej zagnan in tudi nadarjen. Končno smo dobili povabilo, naj sodelujem na turneji Cliffa Richarda. Sprejel sem povabilo, toda, na turneji so lahko sodelovali le člani združenja. Torej je bilo potrebno končno urediti to »drobno« težavico s članstvom. Preko posredovanja je šlo. Potem je bilo mnogo lažje. Kmalu sem dobil prvo ponudbo za ploščo. Slovenci imajo iz časa mojih prvih uspehov »Krila«. Spominjam se, mladim so bila »Krila« zelo všeč. Toda vedno smo se spraševali, zakaj se vračaš na našo glasbeno sceno? Marsikaj bi lahko rekel na to. Vendar bo dovolj, če povem, da je Slovenija dvajset let mojega življenja, to je moj dom, tujina marsičesa ne more nadomestiti. Veliko smo govorili o tvojem prijateljstvu 8 Cliffom Richar-dom? Prijateljstvo, ki še traja. Druži naju medsebojno spoštovanje. Tudi slovenščina 2000 S Programirani tečaji tujih jezikov za samostojno učenje, ki jih je ljubljanska Založba kaset in plošč začela izdajati pred sedmimi leti, so vzgojno silno učinkoviti, saj so kljub visokim nakladam skoraj vsako leto potrebni ponatisi. Pred izidom je trenutno tretja stopnja angleščine, delavske univerze in individualni potrošniki povprašujejo tudi po nemščini, francoščini in italijanščini, že dlje časa pa se v teh okvirih pojavlja potreba po programiranem tečaju slovenskega jezika za tujce. Projekt tečaja »Slovenščina za tujce«, ki je v izdelavi že dobri dve leti, bo v celoti uresničen v prihodnjih letih; prva stopnja, tečaja angleške in italijanske notacije že prihodnje leto. Omenjena verzija ni prvi poskus učenja našega jezika za tujce, saj ie nri Državni založbi Slovenije pred leti izšel tečaj pod naslovom »Povejmo slovensko«, ki je bržkone tudi izzval tako veliko potrebo po kasetni izvedbi intenzivnega učenja našega jezika. Največje zanimanje se pojavlja med slovenskimi izseljenci v tujini, med zamejci, med tujimi študenti ter seveda med predstavniki bratskih republik, ki se v Sloveniji za stalno naseljujejo. V prihodnjih dveh letih, kolikor je potrebno, za kompleksno izvedbo zastavljenega projekta, bo izšlo pet tečajev »Slovenščina za tujce«, za angleško, italijansko, francosko in nemško govoreče področje ter za jugoslovansko. Tečaj, ki ga posebno delavske univerze težko pričakujejo, bo olajša! njihovo delo. s kasetno izvedbo In drugi tvoji angleški prijatelji? No, dva izmed njih sta tukaj. Bili Roberts in Richard Blanchard . . . Zmotilo naju je vztrajno Billovo poizvedovanje, kaj neki se pogovarjava o njem. »Da si en strašno zvedav fant!« se je pošalil Aleksander. Simpatičnega Angleža to vsekakor ni potolažilo in ves čas se je trudil, da bi razumel vsaj delček, zanj nerazumljivega pogovora. Bili je kitarist, vokalist. igra tudi bobne in bas, Richard je saksofonist, flavtist in vokalist. V Angliji imata svojo glasbeno skupino »Voice«. V kratkem bosta izdala ploščo. Odlična glasbenika sta in izvrstno je sodelovati z njima. — je povedal Mežek. Ti pišeš glasbo in besedila svojih pesmi sam. Si imel težave s pisanjem besedil v angleščini? Razumljivo je. da sem se pisanja dobrih angleških besedil moral šele naučiti. Pri tem mi je bil v oporo pesnik Steve Turner, sicer tudi znan kritik v »New Musical Ekspress«. Cehi živel v Sloveniji bi pisal drugačna besedila, kot jih pišem v Angliji. Pisati želim taka besdila, ki bi ustrezala vsesplošnemu nivoju kvalitete — za dobra naj bi veljala tako v Angliji, kot doma. Čeprav se mi zdi okus Slovencev za besedila prav posrečen. Medtem ko soreiemaio tujo zabavno glasbo s podpovprečnimi besedili z navdušenjem, zahtevajo od slovenskega glasbenika izredne pesniške lastnosti. Po tolikem času na glasbenem odru že lahko poveš kaj več o naši in angleški publiki? Slovenska publika zna biti zelo temperamentna. Navdušuje se predvsem za tisto, kar je trenutno moderno, ne glede na to. ali je skladba v modnem ritmu tudi dobra ali ne. To je publika, ki ji še manjka glasbene vzgoje, primanjkuje ji volje spremljati glasbeno smer od njenih začetkov dalje. V tem pogledu je angleška publika mnogo zvestejša. Angleži spoštujejo delo glasbenika. Tokrat so naju resno zmotili. BiH in Richard sta vznemirjeno kazala na uro. Aleksander se je moral posloviti. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot da pospravim beležni-co, popisano z besedami, ki jih je še nemalo prej izgovarjal glasbenik, ki nas je privabil s »Krili«. »Sivo potjo«. »Grenko sladko pesmijo«. Trenutno pripravlja novo veliko ploščo z naslovom »Menu«. Intervju je bil iztrgan iz natrpanega vsakdana v času njegove turneje po Sloveniji. Med nami se nahaja mala skupinica treh dobrih glasbenikov, ki so nam sposobni pričarati povsem nov delček glasbenega sveta. Lilijana Saver Kultura v izgubi p* vei no porasla tudi intenziteta, u,če kar je za bodoče uporabnike ' ga jezika še posebej p<>meinb D 7 Tržič - Občinska kulturna skupnost je morala zaradi varčevanja oziroma omejevanja skupne porabe letošnji program skrčiti in ga prilagoditi le 12-od8totni višji vsoti od lanske. V nasprotju z občinsko pa s svojimi potrebami ni bila prav nič skromna in stabilizacijska kulturna skupnost Slovenije, saj je zahtevala kar 23 odstotkov več denarja. Tako bodo morali letos Tržičani za njene naloge zbrati skoraj 4,5 milijona dinarjev, medtem ko bo v občini ostalo le dobrih 3,6 milijona. Iz programa občinske kulturne skupnosti so nato v začetku leta črtali nekatere naloge, ki sodijo v redno dejavnost. Gre predvsem za mednarodno sodelovanje, za gostovanja poklicnih gledališč in več drugih kulturnih akcij. Razen tega so poklicni izvajalci kulture v občini dobili le osem odstotkov več denarja kot lani, kar povzroča precejšnje motnje pri njihovem delu. V prvih devetih mesecih občinska kulturna skupnost ni zbrala niti 73 odstotkov denarja, načrtovanega za letos. Če je hotela izpolniti obveznosti do republike, ji je doma ostalo le 70 odstotkov celoletne vsote, kar pomeni izgubo v višini 10.307 dinarjev. Znesek pa je še dosti večji, saj še ni poravnala dolga strokovni službi interesne skupnosti, zvezi kulturnih organizacij, zavodu za kulturo in izobraževanje, radiu TržJč in družbenemu izobraževanju, upoštevani pa niso niti vsi materialni stroški, ki bodo zaradi podražitev planirane verjetno precej prekoračili. Po sedanjih ocenah grozi občinski kulturni skupnosti ob koncu leta izguba v višini 290.000 dinarjev, če dotok denarja v zadnjem trimesečju ne bo bistveno boljši kot doslej. Neuresničenih nalog, razen tistih, ki jih je bilo treba črtati oziroma skrčiti že v začetku leta, občinska kulturna skupnost v prvih devetih mesecih nima. Zelo ovirano pa je njeno delo, ker še ni uspela dobiti strokovnega delavca, ki bi opravljal tudi naloge organizatorja oziroma spodbujevalca in usmerjevalca kulture v občini. Kljub temu, da so tržiška kulturna društva zelo delavna, namreč med njimi ni prave povezanosti in strokovnega usmerjanja v kvaliteto. Predvideno izgubo bo občinska kulturna skupnost morala pokriti v prihodnjem letu, prvem letu novega srednjeročnega obdobja Tržiški kulturi se za naprej sicer obetajo malenkostno boljši' Časi-.' k1i.uK temu * pa'»bi *e morala 'bolj stabirfzacijsko ' m mejah stvarnih možnosti Ob- našati tudi kulturna skupnost Slovenije. Vprašanje je namreč , če je prav, da tržiški delavci odvajajo več denarja za njene potrebe (vrnjenega dobijo zelo zelo malo) kot za dejavnost občinske skupnosti. Verjetno ni. V Tržiču je veliko delavnih društev, veliko kulturnih spomenikov, ki bi jih bilo treba obnoviti in bolje vzdrževati. Lahko rečemo, da je kulturna dejavnost v občini zelo živahna, da pa bo zaradi premalo denarja, prostorov in strokovnih spodbud prav lahko zašla v nazadovanje. Tega ne bi smeli dopustiti, a kaj ko se za kulturo zanima premalo »pravih« ljudi in ko v republiški kulturni skupnosti zavračajo vsakršne pogovre in prošnje za manjše zahteve. Izhod bi morda našli združeni Gorenjci, saj republiško »pož-rešnost« čutijo v vseh občinah!? H. Jelovčan Dragocen pomnik Jeseniški gledališčniki so ob jubileju pripravili zajT< zbornik, ki je izšel v sto izvodih. Sestavljata ga dva dela: spominski in dokumentarni, opremili so ju s fotografijami preteklik uprizoritev. Začnimo pri dokumentarnem delu, ki nas je upravičeno najbolj razveselil. Često namreč opažamo, da v naiih društvih ne hranijo gradiva o preteklem delu, da nimajo vestnih kronistov, ki bi zapisovali vse, kar se pomembnega dogodi. Spomin p«ć i leti zbledi in težko je zanesljivo trditi, kdaj se je kaj zgodilo, kdo je bil poleg. Jeseniški gledališčniki so pred leti ob stoti premieri izdali brošuro, toda celovitega pregleda vendarle niso imeli. Je-bilej je bil priložnost, da so se dela temeljito lotili, prebrskali orumenele papirje, opravili številne pogovore z ljudmi, ki so nekdaj delali na jeseniških odrskih deskah. Naporno in obsežno delo je bilo to, ki ga goli podatki komajda odsevajo. Zbornik niza podatke o premierah, številu predstav, režiserjih uprinorite v, številu gledalcev, ki so videli posamezne predstave. Posebej so sestavili seznam režiserjev in število uprizoritev, ki so jih postavili na oder ter igralk in igralcev, ki so tolmačili vloge, koliko in kolikokrat. Če potegnemo črto, dobimo podatek, da ss jeseniški gledališčniki v petintridesetih letih pripravili SST premier, imeli 2.367 predstav, ki jih je videlo 659.299 gledalcev. Največ je bilo del domačih avtorjev, kar 54, uprizorili so SI del drugih jugoslovanskih avtorjev ter 34 pomembnejših del svetov ne dramatike, najmlajšemu občinstvu so namenili SS prafljaS nih in mladinskih iger. V gledaliču se je zvrstilo 26 režiserjev, na oder je stopilo 67 igralk in 187 igralcev. Seznam bi bil št daljši, če bi prišteli še tiste, ki so nastopili le enkrat. Celovit pregled petintridesetletnega dela torej, dragoceni toda goli podatki, ki kar kličejo pisce, da jim dodajo tekstnahv del. Nekaj spominov je prinesel že zbornik. Dodani so jim logi ljudem, ki jih ni več, ki so se s svojim bistvom zapisali niškemu gledališču. Miran Kenda pa je dodal zapis o predstavi. Bratko Škrlj je ob koncu svojega prispevka spomnil na vsr bolj živo idejo o novem jeseniškem domu kulture. Staro gin dal šče je znotraj in zunaj še vedno tako kot pred petdesetimi Isti. k nekaj drobnih popravil je bilo vmes. Mar ni zrcalna podobo sašt skrbi za »narodov blagor«? - se sprašuje. Bojan Čebul j pravi, da bi bilo zgodb za debelo zgodovinska knjigo in v kratkem pismu je zaželel jeseniškemu igralskesM ansamblu čimveč iskrene, zavzete in ustvarjalne kolektiva* gledališke zavesti tudi v bodoče, saj kot pravi, je za vse kriar poklicnih in ljubiteljskih gledališč kriva premajhna ali nikakršna skupna zavest gledališča. Marjan Stare je spregovoril o entuziazmu, kako prijetna je biti malce po teatarsko zasukan in dejal, da je zanj praznik vsaka premiera na jeseniškem odru in da bi moral biti praznik todš za vse tiste, ki mu odmerjajo življenje in obleko z vedno skromnim dinarjem. Bojan Stih je spomnil, kako so leta 1964 jeseniški gledališčniki kot prvi amaterski igralski ansambel prestopili prag o sred njega gledališča, ko je dovolil, »da so amaterske noge oskruaik svete deske osrednjega profesionalnega gledališča« ter Čufarie-vemu gledališču poslal voščilo v tihem upanju, da bodo Jesenke tudi v prihodnjih letih ostale slovenski kraj, v katerem bodo še razumeli besede Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela, Pretf-hovega Voranca in Kosmača. M.Volčjak Čigava brezbrižnost? Novinarko M. VolčJakovo (ter vse v imenu katerih piše v članku Nego-stoljubno mesto) je »zbodla brezbrižnost Prešernovega gledališča, ki je na mednarodno utrjen datum otvoritve festivala postavilo svojo prvo premiero. Istočasno torej dva pomembna kulturna dogodka v mestu, ki se ne more pohvaliti z množičnim obiskom hramov kulture.« Podtikanje o brezbrižnosti kranj skega gledališča ostro odklanjamo, ker nimamo pač nikakršnih želja, da bi komurkoli »odžirali« publiko ter s svojo dejavnostjo zmanjševali Srn, Kranj — Pretekli petek so v stebriščni dvorani Mestne hiše. v Kranju odprli zanimivo razstavo »Rastlinski, živalski in arhitekturni motivi na antičnih novcih«. Z denarno podporo Ljubljanske banke - Te meljne banke Gorenjske so jo postavili Numizmatično društvo Slo venije. Kulturni center iz Kamnika in Gorenjski muzej iz Kranja, odprl pa jo je predsednik Numizmatičnega društvo Slovenije Albin Pogačnik. Razstava je odlično postavljena - vsak kovanec je * obeh strani prikazan tudi v fotografski povečavi, da so motivi dobro vidni. Vsi po vrsti so zanimivi. Kar je živalskih upodobitev na grških m rim skih novcih, so tako žive in izdelane tako umetniško, tla očarajo vsake ga ljubitelja klasične umetnosti. 2.500 let stari kovanci so na sebi ohra ruti podobe, ki jih je danes _V izbrisal čas . 92 primerkov je antičnih, okrog :i(X> pa modernih, predvsem kovanci FAO z motiviko »več hrane za vse« Zanimivo jv. da so razen sedmih antičnih kovancev, ki so izpo sojeni iz numizmatskega kabineta Narodnega muzeja v L/ubijam, vsi primerki last posameznih zbirateljev. Razstava bo odprta do 7 n" tem-hra t*aA dan razen »onvdeljkh in sobote' tvr nedelje )n>poldhe' od' J<> l><: L-JU 'J<1 U,djUltl>0\Zjires vredno nglrtla. - ■r'ofo: I)! Dolenc pomen ostalih kulturnih (o pomanjkanju publike na" skem filmskem festivalu piše r ku, potem ko novinarka lujeotmtil festival med publiko ne zasluženega priznanja). Gledališče se mora za premiere odločati na osnovi nega ritma študija posamezne j stave ter predvsem na osnou terminov nastopajočih, ki m službeno zaposleni izven gl tako da moramo glavnin* naših predstav naštudirati m grati v prostem času igralen ilustracijo naj zapišemo, da kontinuirano igranje naše uprizoritve R. Svoboda Gi morali prekiniti za 14 dni. eden od igralcev službeno ocM* Upamo, da je ta podatek močan za osvetlitev problem« df* nih terminov našega gmtš***£ Teden dni pred premiero smo J* čili okvirni datum premiere. a*i vednosti, da bo prva naša ritev v novi seztmi sovpadale : ritvijo kranjskega filmskega vala. Če je kdo brezbrižen je 0 lahko samo tisti, ki terminšk* usklajuje pomembnih kultumtk godkov v Kranju. Kranjski koledar pa je le redko prenat kulturnimi dogodki v tem snuNaj bi kulture željan občan staraT kulturni dogodek na račun izpustiti. Pisanje o mednarodno datumu otvoritve je mtlo smešno, če o tem kranjski delavci in predvsem kulturne tucije niso obveščene. Datum vala ni vsake dve leti na isti sicer pa je sočasnost dogodkov v kulturno razvitih nah nekaj povsem normalnega Če ugotavljate, da v btsnu stival ni potrebnega zanimanj*-bilo pač potrebno odgovori* n*zt stavljeni zakaj? V festivalski* F je bila dvorana Prešern. dališča ob uprizoritvi GrH stotno zasedena. O tem kako se na kudwit kc kritično odziva Glas sami odgovorili. Prag brc:. ,<■ potrebno očistiti sebi. , „ Matija Logar Tme-tniSki^iV Prešernovega gledalsva Krsatj K1BL 31. POTOMA 19S0 .7.STRAN.G LAS Tegobe šenčurske kulture * * spominjamo plodnega ob-*eja izpred nekaj let, ko je kul-■aa* delovanje v Šenčurju doživ-$do presenetljiv vzpon, tako na •toamem, literarnem kot glasbeno področju. V skupne kulturne arije to bili vključeni stari in mladi • dara j ni minil mesec, ko šenčur- * Don Kokrike čete (takrat še Bbj kulture) ne bi doživel nove Paafeve, novega kulturnega do-PaW Se vedno imamo pred očmi PBaJitve kot so bile vsakomesečni fVJatao-ustni časopis »RTV Sen- ki je poleg pestre ustvarjal-*■& mladih krajanom prinašal tudi •*t»islno informiranje, brez kate- £«L kot vemo, težko predstav-uspešno samoupravno delo v koli krajevni skupnosti. Se se ■ako vživimo v čas, ko smo lahko ►dahnili glasovom šenčurskega •"■kep zbora in tudi popevkarja glasovom z vsakoletne glasba* prireditve — karavane »Glas *»aW. ki je ime kraja širila po vsej ■bveaiji. zaenkrat, in morda ne prepozno, ^■tavljamo, da je ogenj šenčur-dm navdušencev pogasnil, da se na v Domu Kokrške čete nabira r Kulturni koledar m ZAVORNI K - V petek, ^novembra, bo v Delavskem "■u Julke in Albina Pibernika tekalo letošnje pokrajinsko je pesnikov in pisateljev ikov. Ob 17. uri bo stekel JJP>vor za okroglo mizo, ob **ri pa bodo avtorji javno J*fe«vili svoja dela. V za-™*čai nastop se je uvrstilo avtorjev: Branislav Gro-Jj* Silva Brank, Miranda "*Wa in Miroslava Škerl-bodo predstavili svojo "•ojo, Bojana Gradišar, Ma-Grilje in Zlata Volarič 1!*o ter Franci Tušar drama-■V (KANJ - V Prešernovi hiši **av|ja Franci Zagoričnik: Jjjo. voco vizualno 1965 do V galeriji Mestne hiše je avtorjevi šestdesetletnici na pregledna razstava foto-"■fij Jožeta Kolose-Kološa, ^*a jo pripravila Kabinet 2Nake fotografije pri Go- * 7»*in muzeju in Obalne ga-Piran. V Stebriščni dvo-Mestne hiše so Gorenjski 2*j iz Kranja, Kulturni **** iz Kamnika in Numi-*«ično društvo Slovenije s f***ovanjem Ljubljanske ban-pripravili razstavo Motivi rastlin in živali na J?"*"* novcih. V Mali gale-' f g poslikano keramiko ^tavljata akademska slikarja Haarik Marchel in Miha *g«Valle. ***aernovo gledališče bo v Jf^deljek. 3. novembra, ob ffi uprizorilo dramo R. Svo-|y Grča za red ponedeljek; v 4. novembra, in v sredo, **>vembra, prav tako ob 19.30 J*** red torek oziroma sreda. V J*°to. S. novembra, ob 19.30 bo 'uprizoritvijo Linhartovega ** »Ta veseli dan ali Matiček * feni« gostovalo v Zadružnem ^*u na Primskovem. *AMNIK - V razstavišču j**>ika je na ogled razstava »n akvarelov akademskega "■•na Duimna Lipovca iz ^■ADOVLJICA - V zim-*•* času, od 2. novembra na-ho Spominski muzej talcev *J»nuijah odprt ob sredah, so-nedeljah in državnih jjj»ikih od 10. do 17. ure. ~*aaki muzej v Kropi ob "J^ak. sobotah in nedeljah od jMo13. in od 15. do 17. ure, ?**anati muzej v Radovljici * vedah, sobotah in nedeljah PJO do 12. in od 15. do 17. ure. "•^evi hiša v Radovljici ob so- m v času likovnih razstav S10. do 12. in od 15. do 17. ure, Jj*j Tomaža Godca v Bo-**jaki Bistrici pa ob sobotah in **Hjah od 10. do 12. in od 15. *£. ure. •*0FJA LOKA - V galeriji * loškem gradu je odprta raz-***« Titova srečanja na Go-^•kem. Pripravil jo je Go-**jaki muzej, dopolnjena pa je . obiski tovariša Tita na **0eloškem. Razstava bo od-do 24. novembra, vsak dan ponedeljka od 9. do 12. in ^If-do 17. ure. THŽIČ - V paviljonu NOB Jf *e do 5. novembra odprta ]*2»tava lesenih plastik aka-*">"kega kiparja Staneta Jar-"n iz Kočevja. Odprta je vsak v^med 16. in 18. uro prah... V pretekli sezoni se v šenčurski kulturi ni zgodilo kaj prida stvari. Trudila se je le peščica poslednjih entuziastov in pripravila peščico slabo obiskanih glasbenih in literarnih prireditev. Vzporedno so v Domu Kokrške čete dominirale različne »zabave« in »pogostitve«, ki so bile, kajpak, polnoštevilno obiskane. O omenjenih šenčurskih kulturnih razmerjih bi lahko na veliko filozofirali, lahko bi se spraševali o vzrokih za kultu rno mrtvilo in pokazali na krivce, toda vse to bi bržkone ne bilo smiselno. Pred nami je nov čas. ki so mu obljubljene manj trnove kulturne poti kot doslej. Peščica zadnjih navdušencev iz DPD »Svoboda« Šenčur se je pred dnevi zbrala na letošnjem občnem zboru. Prisostvovali so predstavniki domačih družbeno-političnih organizacij, predstavnik Zveze kulturnih organizacij in predstavnica osrednje knjižnice iz Kranja. Izrečenih je bilo veliko zvenečih besed, dosti predlogov in ugotovitev, toda žal, tudi veliko fraz, ki smo jih v zgodovini katerekoli družbenopolitične ali kulturne dejavnosti že zelo dostikrat slišali in jih bomo bržkone še. Trenutno je v šenčurski kulturi težko. Toda tu je še vedno peščica mladih, pripravljenih na akcijo in požrtvovalno kulturno animacijo. Pripravili so program za novo kulturno sezono, ki obsega glasbene prireditve, nastope novoustanovljene mlade skupine za izrazni ples, proslave, literarne večere, itn. Na novo se prebuja tudi glasbena skupina Dar. Pogrešamo le sodelo-lovanje in akcijo starejših šenčurskih kulturnikov, dramske skupine, pevskega zbora . . Osnove torej so, dogajanje se lahko spet začne. Kajpak pa bo treba tudi dosti pomoči, da bodo akcije lahko izpeljane, predvsem tiste konkretne, finančne, in ne le trepljanje po ramenih. Prireditve, ki so sposobne zadovoljiti današnjega zahtevnega gledalca in poslušalca, so pač drage, zahtevajo investicije. Še bolj kot to, pa bo potrebno več razumevanja za delo šenčurskih mladih kulturnikov. In na koncu velja spomniti tudi na problem šenčurske knjižnice, ki prav tako pomeni del kulturnega dogajanja v kraju in je bržkone tudi odraz trenutnega splošnega stanja. Številne nove pošiljke knjig v pretesnih, kar preveč »racionalno« izrabljenih prostorih, že dolgo ne najdejo več pravega mesta. Naložene so že po tleh in propadajo v kartonskih škatlah. Problem šenčurske knjižnice se sicer »rešuje«, toda »reševanje« traja že več let, torej predolgo! KAZIMIR MOHAR Podreča - 27. oktobra je minilo 145 let od rojstva pesnika Sorskega polja Simona Jenka. Pesnikov spomenik na Podreči je vse leto lepo skrbovan, zanj skrbe tamkajšnji šolarji. — fr Uspeh Dupljancev Prevalje - V soboto, 25. oktobra, se je na Prevaljah končal 17. republiški festival amaterskega filma, ki ga vsako jesen prireja Foto kino zveza Slovenije. Letos ga je gostil Koroški kino klub Prevalje, ki je s tem počastil 20-letnico dela. Pripravil ga je s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Ravne, pokroviteljstvo je prevzela ravenska Železarna, ki letos slavi 360-letnico. Festival vsako leto zbere avtorje, organizatorje, mentorje, ljubitelje filma iz vse Slovenije. Koroški kino klub je prireditev dobro izpeljal, v organizacijskem in programskem pogledu. Odvijala se je v čudovitem, maja letos odprtem družbenem domu, ki je nedvomno za Prevalje velika pridobitev. Dom ima v pritličju veliko dvorano s 500 sedeži, v prvem nadstropju dve manjši sejni sobi, v kleti kegljišče in krčmo, okolica je zelo lepo urejena, tako da ima človek že ob vstopu prijeten občutek. Kaj takega na Gorenjskem ni moč najti! Festival je vselej priložnost za posvetovanja. Sestala se je komisija za film pri Foto kino zvezi Slovenije in sprejela pomembne odločitve, ki bodo korenito vplivale na razvoj amaterskega filma na Slovenskem. Prinaša jih novi statut, ki spreminja način financiranja te dejavnosti. Zveza pa bo oblikovala foto in kino-video podzvezo. Popoldanski spored se je začel s projekcijo filmov, ki so prišli po kvaliteti v ožji izbor, vendar niso bili nagrajeni. Med njimi je bil tudi film Ivana Meglica »Pod svobodnim soncem«, ki je pri publiki naletel na ugoden odmev in po projekciji sprožil več razgovorov. Večerna projekcija pa je pokazala filme, ki jih je žirija (Stanka God-nič, Tone Frelih, Janez Horvat, Janez Mrdvašič in Emil Mlakar) ocenila kot najboljše. Uvodoma je spregovoril Tone Frelih, ki je dejal, da je letošnja bera, 74 filmov, zavidanja vredna in da so slovenski amaterji lahko ponosni nanjo. V večernem 1 poredu je dupljanski kino klub zakopal film »Kam« Boštjana Gradišarja, ki je v zvrsti pionirskega igranega filma prejel zlato plaketo. Toda /godilo se je še nekaj. Prvič, o«!kar sodelujejo na festivalu tudi nirji. je nagrado občinstva prejel j ir. naš Boštjan Gradišar. Pri-3 trije, ki je odraz pravilnega in 11 rt nega dela s pionirji, za kar bi v t- ! anjski občini več zanima-i. pokj tti vsi, ki so to dolžni. L i M je ipljanskim pionirjem dal še večji poiet, zato lahko pričakujemo nove, dobre filme. Iz Prevalj se 8-milimetrski filmski trakovi selijo v Celje, na Teden domačega filma. Kino klub Duplje je tja poslal večji del svoje produkcije. Kar štirje dupljanski filmi pa bodo Slovenijo zastopali v Valjevu, na reviji jugoslovanskega filma. Vsekakor je to lepo priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije temu mlademu klubu. Od 18. do 21. decembra pa bo v Slovenj Gradcu potekal zvezni festival amaterskega filma, na katerem bo vsaka republika in avtonomna pokrajina zastopana s selekcijo desetih filmov. V slovenskem izboru najdemo tudi dupljanski film »Umrl je Edvard Kardelj« Zvoneta Balantiča. Ivan Meglic NAGRADE Žirija je v skupini pionirskih filmov (avtorji do 15. leta starosti) zlate plakete podelila dokumentarnima filmoma »Kavka« ter »Sreča in nesreča« avtorjev filmske skupine Janez Leveč iz Ljubljane in igranemu filmu »Kam« Boštjana Gradi-šarja iz dupljanskega kino kluba. Med članskimi igranimi filmi je zlato plaketo prejel film »Obisk« Borisa Salobirja iz velenjskega kino kluba Gorenje, srebrno film »Po borovnice« Janeza Kosmača iz foto kino kluba Mavrica Radomlje, bronasto film »Pomoč« Ludvika Ciglerja iz Koroškega kino kluba Prevalje. Pri dokumentarnem filmu zlate plakete niso podelili, srebrni sta prejela film »Holcarija« Mira Konečnika iz Koroškega kino kluba Prevalje in film »Valček za slovo« Zdravka Pečenka iz kino kluba Nova Gorica, bron pa sta prejela Janez Peče in Nada Ristivojevič iz Mini filma Ljubljana za film »Srbska slava«. V zvrsti eksperimentalnih filmov je zlato plaketo prejel film »Ne morem verjeti« Franca Kopica iz mariborskega kino kluba, srebrno film »Letni časi« Bruna Bischofa iz ljubljanskega Mini filma, bronasto pa film »Samo jaz« Toma Čonkaža iz velenjskega kino kluba Gorenje. Zveza kulturnih organizacij Ravne je nagradila etnografski film »Da bi bla ripa bel debilja« Božana Verbiča iz idrijskega kino kluba, pokrovitelj festivala Železarna Ravne pa film z železarsko tematiko »Jeklo v travi«, ki ga je posnel Vinko Ošlak iz Koroškega kino kluba Prevalje. Žirija je posebno priznanje za idejo podelila filmu »Planica 79«, za kamero filmu »Titika-ka«, za montažo filmu »Obsojeni«, za režijo pa ga ni podelila. A. Kerštan Nakopičeni problemi Delovna skupina pri C K ZKS pripravila gradivo o sočasni problematiki na Ukovno-ga-lerijskem področju - Vrsta odprtih vprašanj, ki terjajo zavzeto delo slehernega ko-munista-likovnika Po letu dni dela, ki so ga spodbudili likovniki sami, je delovna skupina pri CK ZKS pripravila gradivo o sočasni problematiki na likovno-galerijskem področju. Prispevke o posameznih sklopih vprašanj - pripravili so jih Mitja Rotovnik, Alenka Gerlovič, dr. Luc Menase in Stane Bernik — so na zboru v ponedeljek, 20. oktobra, komunisti-delavci na področju likovne dejavnosti še enkrat pretresli, izluščili najbolj pereče probleme in tako nakazali smeri razreševanja problematike, ki je vznemirljivo prisotna v našem družbenem prostoru. Temeljito soočenje s problemi je nedvomno izzvala razstava »Slovenska likovna umetnost 1945- 1978«, ki sta jo aprila lani pripravila Moderna galerija in Arhitekturni. muzej s sodelovanjem Akademije za likovno umetnost, Filozofske fakultete in revije Sinteza. Razstava je v slovenski javnosti, še posebej pa med likovnimi ustvarjalci in strokovnjaki vzbudila veliko zanimanja. V sredstvih javnega obveščanja se je razvila obširna polemika o pravilnosti in nepravilnosti strokovnega koncepta razstave, merilih vrednotenja povojne likovne ustvarjalnosti, vlogi galerij in oblikovanju njihove politike. Ob tem, za dosedanjo slovensko likovno-galerijsko prakso izvirnem razstavnem projektu niso izostale tudi druge oblike posamičnega in skupinskega opredeljevanja. Skratka, kot je na zboru dejal Mitja Rotovnik, močno je povečala zanimanje za likovno dejavnost in odrazila temeljno nezadovoljstvo naših likovnih ustvarjalcev. Gradivo niza odprta vprašanja, ki jih je Franc Šali na zboru strnil v šest sklepov: vprašanje svobode ustvarjanja, ki jo pogojujejo razmere, da umetnik sploh lahko ustvarja in sporoča ter razmere, v katerih ustvarja — torej materialno tehnični in idejno politični ter moralni pogoji; družbene vloge likovnika, ki jo lahko opredelimo z njegovim ustvarjanjem iz življenja za življenje, prispevkom k likovni vzgoji občinstva in prispevkom k predstavitvi na likovne ustvarjalnosti v svetu; vloge likovnega ustvarjalca v oblikovanju likovne politike, kjer se mora pojavljatikot samoupravljalec, s čimer je povezana vrednost njegove misli in dela; vrednotenja umetnin, ki je povezano z idejnostjo in strokovnostjo kritike; uredniške politike in z njo povezane likovne kritike; vloge galerij in razstavišč v rasti kulturne zavesti ljudi, v opremljanju prostora, v katerem delamo in živimo. Kljub nedvomnim uspehom, ki smo jih dosegli po vojni — ustanovitev Akademije za likovno umetnost, ki vsako leto daje novo generacijo slikarjev in kiparjev, širitvi možnosti za likovno razstavno dejavnost, uveljavljanje v mednarodnem likovnem prostoru — ostaja vrsta nerešenih vprašanj, je dejal Mitja Rotovnik in navedel težak materialni položaj samostojnih likovnih ustvarjalcev, odsotnost načrtne družbene akcije za gradnjo ateljejev, za večjo in enakopravnejšo uveljavitev posameznih likovnih strok pri oblikovanju življenjskega okolja za obsežnejše vkjučevanje likovne kritike na vseh področjih, ter neuresničene samoupravne odnose v kulturni skupnost* Opozoril je, da snujoči plani kulturne pa tudi drugih skupnosti za prihodnjih pet let niso naklonjeni razreševanju vprašanj, ki jih je podčrtal zbor. Naštejemo lahko nekatere: načrtna obnova in gradnja ateljejev, obveza investitorjevt da ob načrtovanju javnih zgradb upoštevajo tudi namenska sredstva in prostor za likovno opremo, oblikovanje ustreznih zakonov o likovno-galerijski dejavnosti in samostojnih kulturnih ustvarjalcih, nikjer ni zapisana ustanovitev visoke šole za oblikovanje in mednarodnega likovnega grafičnega centra v Titvolskem gradu. Nakopičeni problemi terjajo dogovarjanje, zavzeto delo slehernega komunista-likovnika. Smeri razreševanja so nakazane in o posameznih sklopih vprašanj bomo še pisali v našem časniku. M. Volčajk Muzej na gradu terja obnovo Muzej na blejskem gradu bo v prihodnje treba obnoviti — Izredno velik obisk — Povezava in sofinanciranje kulturne skupnosti in združenega dela Radovljica — Muzej na Blejskem gradu, ki ga je leta 1956 uredil Narodni muzej iz Ljubljane, upravlja pa ga Zavod za napredek turizma Bled, zaradi svoje izjemne kakovostne zbirke in vabljivih prostorov v grajskem poslopju, spada med najbolj obiskane kulturne znamenitosti v Sloveniji. Letno si ga ogleda več kot 200.000 domačih in tujih obiskovalcev, s čemer-se bržčas ne more pohvaliti veliko muzejev v Jugoslaviji. Prav zaradi izredno velikega obiska pa so dragoceni muzejski predmeti vsebolj izpostavljeni poškodbam in drugim zunanjim negativnim vplivom. Izvedenci Narodnega muzeja so zaradi tega upravičeno že močno zaskrbljeni za nadaljnjo usodo teh zbirk, pa tudi prihodnost muzeja samega, če ne bodo čimprej poskrbeli za ustrezne varovalne posege. Obenem pa se postavlja tudi vprašanje sodobnejše ureditve in razširitve zbirk, ki bi zvesto ponazarjale bogato kulturno dediščino Blejskega območja. O tem je tekla beseda na nedavnem posvetu predstavnikov kulturne skupnosti Radovljica, Zavoda za napredek turizma Bled in Narodnega muzeja iz Ljubljane. Vsi so bili edini, da muzej na gradu, takšen kot je, zdaj ne more več zadostiti svojemu namenu in opravljati kulturno poslanstvo pred široko svetovno javnostjo. Zato so se dogovorili, da bodo poskušali postopoma, v mejah finančnih zmogljivosti, že v naslednjem srednjeročnem obdobju odpraviti vse prostorske pomanjkljivosti, preurediti in dopolniti izvirne zbirke ter s tem omogočiti sodoben prikaz kulturne dediščine kot sestavni del kulturne in turistične ponudbe množicam obiskovalcem Blejskega gradu. Zavedajoč se izredno težkih finančnih pogojev in drugih stisk, ki tarejo združeno delo, zlasti pa ob kulturnih stabilizacijskih prizadevanjih, so si bili enotni, da brez odgovarjajočega deleža upravljalca muzeja in kulturne skupnosti Slovenije, muzeja na Blejskem gradu, ki se uvršča v kulturni objekt prve kategorije, ne bo mogoče urediti. Brez velikega razumevanja širše družbene skupnosti bo vsako načrtovanje obnove in posodobitve muzeja zaman. Kaj pa bi pomenilo, če bi bili prisiljeni muzej na gradu zapreti — najbrž ni potrebno posebej razlagati. Će kje, potem je prav tu na preizkušnji povezanost turizma (tudi komercialnega s kulturo pa tudi lastna odgovornost pred skupnostjo. JR O LAS 8.STRAN. PETEK, 31 OKTOMU 19« Ljubljanska RTV je razgrnila svoje načrte tudi na Gorenjskem Ne širitev, le kvaliteta Radovljica — Na nedavnem sestanku okrog informiranja, ki ga je sklicala Medobčinska konferenca SZDL za Gorenjsko, so svoje načrte okrog razvoja v srednjeročnem planu 1981—85 podali tudi predstavniki naše RTV. ki je, lahko rečemo, že dolgo naš osrednji in najvidnejši informator v slovenskem prostoru, saj z enim ali drugim medijem, največkrat pa z obema, seže v sleherni naš dom. V osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije si RTV Ljubljana zadaja vrsto pomembnih nalog. Med najvažnejšimi so obnova delovne radijske hiše na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, izgradnja prvih dneh faz radia Maribor s TV dopisništvom, dograditi TV center, odpraviti bele lise za osrednje programe, obnoviti kritične oddajne točke na Krvavcu in Kumu. zamenjati povsem dotrajani sistem vez in zagotoviti bazo za delovanje radia in televizije za SLO. torej za delo v izjemnih in vojnih razmerah. Ce bi bile možnosti, seveda, pa imajo pri RTV tudi vrsto ponujenih možnosti. Predlagajo na primer, da bi I. radijski program ostal časovno nespremenjen, pridobil pa naj bi še na delegatskem obveščanju in kul-turno-umetniškem poslanstvu, drugi radijski program bi razširili za eno uro zjutraj in za eno zvečer, da bi bilo več časa za informiranje in razvedrilo, III. radijski program pa naj bi se postopoma povezal v neprekinjen program s temeljnim poudarkom na izobraževanju in kulturno-umetniškem programu na najvišji ravni. Radio Koper bi povečal program v slovenščini, Radio Murska Sobota pa naj bi se postopoma razvijal v regionalni radio s posebno nalogo za informiranje madžarske narodnosti v Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi porab-skih Slovencev. Nekoliko širši naj bi bil tudi I. :elevizijski program zaradi podaljša- nja programa ob koncu tedna in razširitve dopoldanskih šolskih oddaj in v oddajah naj bi bil večji delež lastne proizvodnje, II. televizijski program bi postopno uvajal lastne oddaje, televizija Koper pa bi dobila večji obseg podnaslovljenih oddaj v slovenščini. Uveden pa naj bi bil tudi redni 6-kratni tedenski TV dnevnik »Odprta meja«. Lokalne radijske prostaje pa naj bi se v bodoče pogosteje vključevale v program osrednje radijske hiše; doslej je bila ovira predvsem tehnične narave. Pravijo pa pri RTV, da bodo morale družbenopolitične skupnosti prevzeti zanje več materialne pa tudi usmerjevalne odgovornosti. Za celoten program RTV Ljubljana potrebuje 2.105 milijonov dinarjev, s čimer se v slovenskem prostoru postavlja v družbenih dejavnostih na 1. mesto (za primerjavo: na 2. mestu je bolnišnica v Mariboru!), če se pa drže najnujnejšega, pa najmanj 60 odstotkov tega. Gorenjski predstavniki SZDL in informiranja so kritično ocenili te ogromne potrebe in poudarili, da se bo pač tudi RTV Ljubljana, kot vsa naša družba, morala omejiti v svojih željah in uresničiti najnujnejše, tako da gledalci in poslušalci ne bodo prikrajšani, nikakor pa ne širiti programov. Tako, kot je vsa naša družbena dejavnost vezana na rast dohodka, naj bo tudi RTV. Tudi rast zaposlenosti po stopnji 1,5 do 1,7 je odločno previsoka. Kar se pa tiče samoupravnega sporazuma, so pa Gorenjci mnjenja, da ni samo RTV hiša tista, ki obvešča v Sloveniji, ampak je tudi tisk in lokalne radijske postaje, zato naj bi samoupravni sporazum zajel vse. Na Gorenjskem je bilo v razpravah okrog naše RTV največ pripomb v bohinjskem koncu, kjer že tri leta obljubljajo oddajnik na Voglu, nasploh pa prevladuje mnenje, da je Gorenjska v RTV-programu premalo zastopana. Premalo pa da RTV hiša tudi na lokalne radijske postaje, ki so ob njej povsem tehnično zaostale in se tudi zaradi tega ne morejo vključevati v osrednji radijski program. Sami delavci RTV hiše priznavajo, da se že ne obnašajo povsem stabilizacijsko in da imajo še notranje rezerve, ki jih bodo morali izkoristiti, mi bi pa pridali še, da naj z denarjem od naročnin (v Sloveniji najvišje v državi!) in družbenimi dotacijami ravnajo kot dobri gospodarji, pa bodo lahko marsikaj prigospodarili. D. Dolenc Nova počitniška stanovanja - V kranjskogorskem naselju ČHm sta zrasla še dva nova bloka s počitniškimi stanovanji. Delava G--disa z Jesenic so v vsaki stavbi zgradili po 40 stanovanj, povečini mar sonjer. ki jih bodo kupcem izročili do konca novembra letos. V bhžn zidajo prav tak blok, katerega naj bi predali namenu sredi nrih.*J*.^ ga leta. (S) - Foto: F. Perdan Ob nekem priznanju »Mercedes bi bil premalo« Nekaj let po vojni so si zagnani Leščani rekli: »Zakaj pa vendarle ne bi izsušili Šobčevega bajerja?« Zavihali so rokave, prijeli krampe in lopate. Letovi-ščarji, domači in tuji, so kapljali, dokler jih ni bilo v zadnjih letih za neustavljiv poletni vrelec, kamp sam pa v vrhnji evropski kategoriji. Še danes — ali vsaj danes še — evropsko znani in priznani kamp vodijo leski turistični delavci. Devize in turistični denar ne priteče sam od sebe, treba je tisoč in eno pot, da je vse v redu, da je vse vedno boljše. In leski turistični delavci so vse poti zmogli, ne da bi bučno trkali na vrata družbe ter moledovali za denar — zmogli v potu lastnega obraza in z lastnimi žulji. Naložbe lastne marljivosti in prizadevnosti so kopičile obresti, moralne in materialne: ugled se je utrdil, obisk napolnil blagajno. Naslednje leto so bila nova igrišča, nove sanitarije, nov asfalt, a ne le pri Šobcu. temveč v vsej krajevni skupnosti. Radi ali neradi, vsi sosednji in daljnji turistični delavci morajo priznati: kampu in upravi kampa, njihovi poslovni in turistični politiki ter usmeritvi, njihovi uspešnosti ni para. Če so padci in nihanja že bila. so bila izključno le zaradi zunanjih, drugih vplivov in nikoli in nikdar zaradi nepravilnosti pri upravljanju, delu. Letošnji rekord 107.000 nočitev in milijarda 10() milijonov starih dinarjev prometa je zavidljiv, čeprav pričakovan. Da je le nekaj delavcev Sobca 18.julija letos sprejelo in se poslovilo od kar 829 gostov, si skoraj ne moreš predstavljati. Kako je peščica zmogla toliko dela? Vsakemu hotelu z izdatno več zaposlenimi bi bil takšen promet v izjemno čast in tudi v izjemen napor. Nad Sobčevim bajerjem pa ne sije srečna zvezda, ki bi turistični obisk uravnavala sama od sebe: tu so ljudje in predvsem ljudje, ki vedo kaj hočejo, ki vedo. kaj je turizem in ki — delajo. Jaka Eržen, srce Šobcaje tu vse poletie V« rt l m y*-»v c, WM pisarne m ne fikusa v kotu; nima namestnika im m strokovnih sodelavcev; nima nobenih analiz in ek> pertiz o nadaljnjem razvoju kampa; ne izmišlja si a* in naložb v oblakih; ne godrnja, da dela preveč in stonj. Le vedno je tu, ko se od srca veseli vsakega m sta. mu odkaže prostor, pokramlja. Le vedno jetmfk se mi. domači, prikažemo v petek popoldne in lemmn mo do ponedeljka, da bi. razvajeni, sitnarili in rečne rili nad njim. kaj vse je v kampu zanič in od sik Zd se. kot da bi se nam moral pokloniti in ponižno rirfft niti: vaš sluga pokorni! Jaka Eržen, srce Šobca, ima d, neu vemu in izredno skromnemu, a z delovno Qm »/ vnemo, ki je v turizmu tako zelo redka. To/ij^?, dni in let, toliko njegovega zanesenjaškega m ^ njegovega poštenega truda je v razcvetu Sobca dL lahko vzkliknili skupaj s tistim, ki je premeril ra^JT. nosti in sadove Erženovega dela s preprostim^mml. skim pojmovanjem o visoki vrednosti in dejal rtmmi in za njegovo delo - z mercedesom mu ne hi n^ST čali «__D.SeSJ? Upravni organi in strokovne službe Občine Kranj Se bomo čakali na telefonske priključke Pri PTT podjetju v Kranju bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju precej skrčili svoj naložbeni program, predvsem pa bo pomanjkanje bančnih kreditov in lastnih sredstev podjetja občutila krajevna telefonska mreža — Le s prizadevanji krajanov in krajevnih skupnosti do novih telefonskih priključkov Na Gorenjskem je na telefonsko omrežje priključenih 17.559 telefonskih priključkov, letos so jih priključili Se vedno pa čaka na telefon nekaj tisoč naročnikov, ki pa bodo v tem in v naslednjem srednjeročnem obdobju le težko prišli do svojega telefona. Že v naslednjem letu jih bodo priključili znatno manj kot so pričakovali, še teije pa bo najbrž v naslednjih letih. PTT podjetje iz Kranja pripravlja predlog srednjeročnega programa razvoja, ki pa se bo razlikoval od osnutka predvsem v tem, ker bodo naložbe zelo omejene, skrčili se bodo razvojni načrti, saj se bodo občutno zmanjšali bančni krediti. PTT podjetje mora najprej zagotoviti sredstva za republiške in vse nujne naložbe in šele kasneje naj bi gradili krajevne telefonske mreže v krajevnih skupnostih. Res je, da bodo vse začete naložbe uresničili, saj in«jo finančno osnovo, težave pa bodo z nadaljnjimi naložbami, tudi zaradi izvajalcev del in pomanjkanja ustreznih materialov. Letos in minula leta so precej vložili v krajevne telefonske mrože in v razširitev telefonskih central, v prihodnjih letih pa bodo akcije uspešne le Um, kjer Sodo v kar največjem obsegu odelovale krajevne skupnosti in grajani sami in zbrali dovolj denarja- Kj«r P* takšnih - predvsem finančnih - pobud ne bo, bodo občutili precejšnje zastoje. NOVA VOZLI9ĆNA CENTRALA NA TRATI V Skofji Loki PTT podjetje zaključuje precej obsežno akcijo za napeljavo telefonskega omrežja za Pustal in okolico, kjer bo 200 telefonov. Akcija poteka v sodelovanju s krajevno skupnostjo Škofja Loka in bo predvidoma končana v začetku decembra. Povsem pa se je zaustavila akcija pri izgradnji stavbe za pošto in telefon v Železnikih, kljub podpisu samoupravnega sporazuma z gospodarskimi delovnimi organizacijami. Ker niso mogli več pričakovati kreditnih sredstev, so naložbo začasno preložili na drugo leto. V sami Skofji Loki je vozliščna telefonska centrala izkoriščena in razen Puštala ne morejo vključiti novih telefonskih naročnikov. Vsaj do leta 1984, ko bodo zgradili novo vozliščno centralo na Trati, ne bodo mogli vključevati novih naročnikov. V Železnikih so že podpisali pogodbo za dobavo telefonske opreme. Razen tega pa potekajo pogovori za ureditev telefonskega omrežja v Gorenji vasi, kjer pa se je zataknilo pri lokaciji, ki je kljub enoletnim prizadevanjem niso mogli dobiti. Težave so v tem, ker niso usklajeni programi med samo krajevno skupnostjo Gorenja vas in skupščino občine Skofja Loka. V Žireh so skle- nili pogodbo za razširitev centrale od 400 na 800 priključkov, v sami krajevni skupnosti pa so ustanovili gradbeni odbor za akcijo, da bi se z ustreznimi sredstvi krajanov začela graditi telefonska mreža. V krajevni skupnosti Sovodenj so naročili in tudi izdatno financirali projekt za telefonsko omrežje, že drugo leto pa v krajevni skupnosti Hotavlje poteka sorodna akcija, kjer občani prispevajo denar, les in pomagajo pri izgradnji. S sredstvi krajevne skupnosti Reteče so uspeli postaviti medkrajevno telefonsko govorilnico in priključiti telefon v šoli. TUDI ZA KRIŽIŠČE NA LABORAH Od letošnje pomladi v Kranju ni mogoče dobiti telefonskega priključka, saj je centrala popolnoma zasedena. Edina rešitev je rajonska telefonska centrala na Planini, vendar pa PTT podjetje nima toliko denarja za veliko naložbo in bo potrebna širša akcija. Če ne bo učinkovitega prizadevanja, vse do leta 1983 v Kranju ne bo mogoče dobiti telefonskega priključka. Na Mlaki poteka akcija za izgradnjo telefonskega omrežja, kjer so krajani sofinancirali za napeljavo omrežja in bo priključenih 200 telefonov. Vendar pa je uspešno akcijo zaustavil lastnik zemljišča, ki noče dati soglasja. V Preddvoru bo sredi prihodnjega leta 120 novih telefonov, denar pa zbirajo tudi krajani Britofa, Primskovega in Predo-selj. Prav za Britof, Primskovo in Predoslje je naložba zelo visoka in velja 20 milijonov dinarjev, vendar je Še vedno vprašanje, če bodo lahko prihodnje leto dobili dovolj kreditov. Trenutno zbira po 23.000 dinarjev okoli 300 občanov, predvidevajo pa, da bodo občani morali za telefonski priključek nameniti še več denarja. V Naklem naj bi imela centrala zmogljivost 800 priključkov, ker so vanjo vključeni tudi krajani Dupelj, ki so prispevali za projektno dokumentacijo polovico sredstev. Na pobudo izvršnega sveta Kranj naj bi poskrbeli še za ustrezno centralo in telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Visoko, kjer je na 100 prebivalcev najmanj telefonov. Medtem ko imajo na Planini telefon na 30 prebivalcev, pride v krajevni skupnosti Visoko en telefon le na 350 prebivalcev! Naložba, ki je PTT podjetje mora uresničiti v Kranju je še dokaj visoka investicija — 5 milijonov dinarjev — v križišču na Laborah, kjer morajo položiti kabel za povezavo med Ljubljano in Kranjem. NAJVEČ V BISTRICI Naslednje leto bo nekaj novih telefonskih priključkov na obmejnem tržiškem območju, ta mesec pa je bila podpisana pogodba s krajevno skupnostjo Bistrica pri Tržiču. Vrednost naložbe v Bistrici je 20 milijonov dinarjev, na telefonsko omrežje pa se bodo poleg 370 občanov priključile še temeljne in delovne organizacije. V prihodnjem Ietu^ bo prav na tem področju, potekala največja akcija za izgradnjo telefonskega omrežja na Gorenjskem. AKTIVNOST V PODNARTU Na območju radovljiške občine so bile v minulem obdobju precejšnje akcije. Za Rečico pri Bledu so zgradili osnovno telefonsko omrežje, konec januarja bo na telefonsko omrežje priključenih 70 občanov. Tudi v Zasipu, Jermanki in Pod-homu čaka na telefon 150 naročnikov, v Podnartu pa je krajevna telefonska mreža ob veliki pomoči krajevne skupnosti že zgrajena. Zmogljivosti centrale so se povečale na 600 priključkov in predvidevajo, da bodo ob koncu meseca vsi dobili telefon. V Kropi so postavili novo telefonsko centralo, zaključuje pa se akcija tudi v Kamni gorici. V Radovljici so centralo raaij na 2000 priključkov, vendar pa ^ morali povečati zmogljivost N***" nameravajo zgraditi novo padsT pošte, kasneje pa še telefonska * tralo. Ta mesec so začeli tudi s P* ganjem telefonskega kabla od * dovljice do Bognnj, kjer naj * * priključile tudi delovne organički so sovlagale v izgradnjo. Letos je PTT sodelovalo tu« polaganju kabla od stifcčevega proti Mladinskemu domu v B začela z akcijo za napeljavo a*" skega omrežja. Z izgradnjo Karavan4ke$s dora bodo nastopile tudi teža«*' radi telefonskih kablov, ^ >vst ženi na trasi avtoceste m j* W* morali prestaviti, zato se že da? varjajo z republiško skupoestj* * Vse to so naložbe, ki jih sud* devajo pri PTT Kranj v najfcda** obdobju. Dokaj omejene so k* PTT podjetje nima dovolj in tudi bančnih kreditov sj vati. Naložbe v krajevne mreže bodo tako v prihodku* dsk* pičle, če ne bodo občani in kiaj***t skupnosti prispevale izdatna *^ stva, ki pa bodo zaradi \^>eh rw^ tev še znatno višja kot das* ,\. «Jk&a* dj ds*x* Polni nladosta, )olni zvirnosti... J\]J»A iz Radovljice — njeno je bilo . I***t s Titom* s£*mee s kranjske gimnazije /*"/•/* globoko občutena u kranjskega vrtca »Najdi-k ■*» med najmlajšimi ustvarjalci Spodbujanje mladih likovnikov in literatov je pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske tradicija, s katero bodo še nadaljevali Živahno je bilo oni dan v gornjih prostorih Ljubljanske banke na Prešernovi cesti v Kranju Kako tudi ne, saj so se zgrnili sem mladi z vse Gorenjske, ki so se ojunačili ob razpisu Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske letos spomladi in poslali na natečaj svoja najboljša literarna in likovna dela Vsega je prišlo veliko, cele gore; pesmi, spisov, celo igric, pa spet prijetnih pisanih risb in risbic, tudi grafik In fotografij! Nikoli ne bi verjela, da je tako mojstrsko fotografijo, kot je mlai radovednež (lahko si ga ogledate na razstavi v Ljubljanski banki na Cesti JLA v Kranju), izdelek malega črnolasega fantiča, Ivka Gregon, učenca 6 razreda Osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela In Renato Gorjan iz Fotokluba Gorenja vas naravnost zaprepašča s svojimi fotografskimi variacijami Kot bi tokrat fotografija prednjačila v svoji izraznosti pred vsemi drugimi deli. No, morda ne pred občuteno zapisanimi verzi Milene Manjanac s kranjske gimnazije ali Marjete Gorjanc z ekonomskega šolskega centra v Kranju Vsako delo po svoje izstopa Tudi risbice najmlajših »Deževni dan« Klavdije Belehar • »Jernejček v daljni deželi Nataše Podrepšek in »Jaka« Petre Bevk Samo poglejte si tistega našopirjenega petelina Marka Mlakarja iz 1 razreda Osnovne šole »Petra Kavčiča« iz Škofje Loke, ki je svojo risbico poimenoval »gospodar na dvorišču« Nekaj je res takih, da bi jih mirno lahko obesili na steno kot umetnino, ki nam bo s svojo doživetostjo barvami izbranim motivom lepšala dni . . Prišli so vsi ti mali in veliki otroci posedli za veliko mizo Večjim malo nerodno malim pa prav nič Malo zakuske, potem pa podelitev priznanj In ko je tisto najbolj uradno mimo, so spet sproščeni Zdaj literati tudi prebero svoja dela Skupinsko delo učencev Osnovne šole Peter Kavčič škofja Loka — Podlubnik »Kaj se skriva na podstrešju« je malce predolgo, zato izbero le eno od pesmic, ki so vtkane v igrico Zanimiv je tudi potopis Mojce Toman in Darje Glavan z Ekonomske srednje šole Radovljica z naslovom »Povsod je lepo, doma je najlepše« ki nam tako živo pričara Ohrid, hiše, ki se stiska- jo ob poti proti cerkvi svete Sofije in Samuilov* trdnjavi, jezero, čolne in svetega Nauma In zresnimo se spet ob spisu Nadje Višak iz 8 razreda osnovne šole A T Linharta iz Radovljice »Mladost s Titom« ko nam oživi spomin na dragega maršala Tudi člani komisij, kt so ocenjevali njihova dela, povedo svoje akademski slikar Franc Novine je poudaril, da bi ob takih prilikah morali bolj številno sodelovati učenci srednjih šol. Najmlajših in srednješolcev je bilo namreč najmanj Od malčkov so se odzvali le v kranjskem »Najdihojcu« Pri ocenjevanju' je zanj velikega pomena izvirnost tehnika je šele drugotna Tudi Marija Krofi likovni pedagog iz Kranjske gore, s COŠ Jeseniško-Bohmjskega odreda, je njegovega mnenja Dodala je še. da je morda prevečkrat pri delu čutiti vpliv tovarišic Bogata je kreativnost pri mlajših, z leti pa ta upada, raste pa tehnična izpiljenost kar pa ni vse Tudi člani komisije za oceno literarnih del so se oglasili Profesor Franc Pibernik je dejal da je prišlo veliko literarnih del, morda celo preveč Resneje bi jih morali izbirati že na šolah, in poslati res najboljše Premalo je prišlo del iz srednjih šol Morda bi bilo bolje, da bi se komisije sestale že pred samim razpisom in določili tudi kriterije tekmovanja, pa tudi temo In otroci bi morali pisati samo za ta razpis, ne pa da na to tekmovanje pošiljajo kar šolske naloge Tudi Cvetka Zonik, z Osnovne šole Tone čufar na Jesenicah je tega mnenja Pri izbiri najboljšega dela pa je ocenjevala le izvirnost in slogovno izdelanost Po njenem je precej del prišlo na razpis pod nivojem tako da je bilo težko izbirati No, upajmo, da bo drugo leto drugače, da bodo na razpis prihajala spet številna dobra in zanimiva dela Da se bodo bolje odzvali tudi otroci iz gorenjskih vrtcev in pa seveda tudi višjih razredov Pa tudi v bodoče bo Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske vaša dela nagrajevala z denarnimi nagradami 1 000 dinarjev je bila letos nagrada in drugo leto zagotovo ne bo manj OS /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Franc Pibernik. gimnazija Kranj: »Gradivo je bilo premalo izbrano .,-.« Franc Novine, akademski slikar — na tem srečanju ni le govoril o svojem ocenjevanju likovnih del. pripovedovat je tudi, kako je bilo na Himalaji. . . W>*o*ni pedagog 2J*W izpiljenost ni vse. na/več ^•Inost. .. « Cvetka Zonik. OŠ Tone čutar. Jesenice: »Najpomembnejša je vsebinska izvirnost in slogovna izdelanost literarnih del Ivko Gregor i, OŠ Koroška Bela — njegov »Tukec« in »Mali radovednež« sta prvi fotografski mojstrovini Boštjan Grguraš z osnovne šole »Helene Puham iz Kranja je tekmoval za likovni krožek GLASIO. STRAN NADALJEVANKE PETEK. 31. OKTOBRA STANE ŠINKOVEC ■""N ^ B|_l m W)AILm\AMJ _»__ •___. V letu 1942 se je pojavila v taborišču posebna kategorija jetnikov, ki so imeli oznako »NN« — Nacht und Nebel (noč in megla). To so bili udeleženci raznih odporniških gibanj, največ med njimi Francozov. V Rajh so jih privlekli skrivaj, jih tam zasliševali in končno pobili. Tudi glede na socialno stopnjo je bila taboriščna skupnost kaj raznovrstna, od navadnega delavca in kmeta do najvišjih posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov. Glede starosti ni bilo za jetnike v Dachauu nikakršne omejitve in tam so bili zaprti vsi letniki od petletnega otroka do 86 letnega starčka. V Dachau so zapirali tudi ženske. Ne v matično taborišče, temveč zunaj njega, v podružnice. Iz transportnih spiskov je razvidno, da so pripeljali v taborišče skoraj 8000 žensk. »Arbeit macht frei« — delo osvobaja! Besede, ki so bile pri vhodu v taborišče z velikimi črkami vkovane v ogromna vrata, ki so odila v dachauski pekel, so bile velika prevara. V re n> prokletstvo in »trasna jetnike popolno izčrp* i. smrt. , Delo je bilo za v duhovnike, obvezno, rišča. so bili jetniki zi je bilo delo v Dachauu ■.zen, ki je pomenila za n jih končno pripeljala v like, razen po I. 1940 za •m začetku obstoja tabo-ni v glavnem pri usposab- ljanju zapuščenih barak bivše smodišnice, ki so jim rabile tedaj za prebivanje in zatem pri izgradnji novega taborišča. Jetniki so opravljali tedaj velika izsuševalna dela v dachauskem močvirju. V taborišču so se že pojavili prvi obrati, potrebni za vzdrževalna dela. Ekonomske koristi in storilnost jetniškega dela so bila takrat Se drugotnega pomena. Glavni namen je bil zlomiti tako fizični kot duševni odpor nasprotnikov nacionalsocializma in SS je to urejala hitro in uspešno. Jetniki v Dachau so bili sužnji, ki so jih uničevali z delom. Nihče ni bil zaradi marljivosti in vztrajnosti izpuščen iz taborišča. Le ena pot je tu vodila v prostost, le na način, ki ga je označevala sarkastična pripomba v kartoteki umrlega jetnika: Durch Tod entlassen« (odpuščen zaradi smrti). Za dosego tega cilja si je izmišljala SS vse mogoče, samo da bi se jetniki pri delu čim bolj mučili. Pri izgradnji taborišča ni bilo na razpolago potrebnega orodja. Vse je bilo izredno primitivno in človek je pri delu nadomeščal stroje in živali. Jetniki so bili namesto konj vpreženi v vozove in namesto konj so morali vleči težka bremena in ob tem prepevati. To so bili znani daschauski »pojoči konji«. Delo se je odvijalo med tekom v vsakem vremenu, stražarji pa so nenehno pretepali ljudi, ne zaradi kakršnegakoli prekrška, temveč zato, da so dajali ritem pri delu. Toda delo ni imelo vselej svojega cilja. Včasih so morali jetniki vse dopoldne kopati globoke jame in odvažati zemljo nekaj sto metrov daleč na kup, popoldne pa so morali isti materijal voziti znova nazaj in jame zasuti. Vse je šlo v teku. ob pretepanju in pobijanju v čemer so bili esesovci in kapi pravi mojstri. Čeprav je veljalo, da do 1942 v Dachauu ni bilo vzidane opeke in ne pribite deske, ki ne bi bila oškropljena z jetniško krvjo, je bila daleč najhujša robija v gramoznici (Kiesgrube), kjer so imeli jetniki pri pridobivanju gradbenega materijala in izsuševa-njdashauskega število žrtev. Tu so delali le jetniki kazenskega odreda. Esesovci so si vedno znova izmišljali sadistična mučenja. V kazenski odred so poslali v juniju 1942 tudi skupino Gorenjcev, ki so bili določeni za uničenje. Nekaj Časa so prav "tako delali v tej zloglasni gramoznici, potem pa so jih pričeli drugega za drugim izbirati za vivo-experimente (poskuse na živih ljudeh). KONEC Ml PA NISMO SE UKLONILI Takoj smo organizirali zanesljive fante in dekleta Jože Kržisnik-Dorče, Francka Jereb-Majda in Maks Oblak-Marko »Ze od spomladi 1943. leta so bili v Zireh zelo aktivni odbori OF, AFZ in mladine in tudi gospodarska komisija je že delovala. Skratka, delo na terenu je bilo dobro organizirano, zato smo lahko že na dan osvoboditve Žirov, 23. oktobra 1943. leta, opravili volitve v prvi narodnoosvobodilni odbor,« so povedali Francka Jereb-Majda, Jože Kržišnik-Dorče in Maks Oblak-Marko, člani prvega NOO v Zireh. »Takoj smo lahko organizirali vse zanesljive fante in dekleta in tedanji sekretar rajonskega komiteja za Ziri Milan Zakelj-Ze-rovnik nas je sklical pri Kokeljnu na Ledinici. Na prvi seji sta sodelovala tudi predsednik CK SKOJ Stane Kavčič-Djuro in član CK SKOJ Niko Belopavlovič, ki sta tudi pomagala pri organizaciji prvega odbora in nam pomagala pripraviti volitve. Kandidate smo predlagali javno, zvolili pa smo jih s tajnim gl asova- •em* i ... V prvem narodnoosvobodilnem Iboruv Zireh je bilo II članov in cer Maks Oblak-Marko, Jože vržiSnik. Berta Dolenc, Valentin Poljanšek, Matevž Strlič. Leander Mlinar, Vencelj Justin, Filip Potočnik, Francka Jereb in Tomaž Mravlje ter predsednik Jože Košir. Odbor je takoj prevzel oblast v Zireh. »Že naslednji dan smo imeli prvo sejo in sicer v nekdanji občinski hiši v Zireh. Najprej smo še enkrat temeljito pregledali sestavo odbora in določili naloge za vsakega člana posebej. V odboru nas je bilo nekaj bivših odbornikov, zato nam delo ni bilo tuje. Ni pa bilo lahko. Dobili smo prazno občinsko blagajno in prazna skladišča. Zato je bila naša glavna skrb socialno skrbstvo in oživitev gospodarske dejavnosti. Ker je bilo veliko Zirovcev v partizanih, smo morali poskrbeti za nepreskrbljene družine, v zaledju so bile partizanske bolnice, za katere smo morali preskrbeti hrano in oskrbovati smo morali brigade, ki so se zadrževale v okolici Žirov. Obnoviti smo morali šole, skratka poskrbeti za normalno življenje. Seveda srno morali vse delati strogo konspirativno, ker nevarnosti kljub temu, da so bile Ziri osvobojene, ni bilo konec« i »Čeprav je bilo skoraj nemogoče vse te naloge uresničiti,« je dopolnil Francko Jereb-Majdo, Jože Kržišnik-Dorče, »smo se dobro organizirali in je delo takoj steklo. Sodeloval sem pri gospodarski komisiji, ki je imela glavno nalogo zbirati hrano, zlasti žita in organizirati mletje v mlinih. Ravno, ko je že vse gladko šlo, se je začela V. sovražna ofenziva, mi smo ji rekli kar novembrska in morali smo v ilegalo ali v partizane. Rupnik si je namreč zadal nalogo, da ponovno osvoji Ziri in tudi na tem področju organizira belo gardo.« Sicer pa so Žirovci že pred osvoboditvijo množično odhajali v partizane. Prve skupine že leta 1941, drugi množični odhod je bil spomladi leta 1943 in tik pred osvoboditvijo Žirov je bila prva mobilizacija za partizansko vojsko. Ze na prvi seji narodnoosvobodilnega odbora pa so sprejeli sklep o množični mobilizaciji in tedaj je večina žirovskih mož in fantov odšlo v partizane. Čeprav je ob novembrski ofenzivi moral narodnoosvobodilni odbor, kot tudi vsi drugi odbori organiziranega dela na terenu v ilegalo, delo ni zamrlo. Narodnoosvobodilni odbor se je preimenoval v rajonski odbor OF, ki ga je prav tako vodil Jože Košir, svoje delovanje pa je razširil do Trebije, Sovodnja in Oselice. Deloval je do osvoboditve. Seveda se je sestava članstva spreminjala, saj so nekateri člani odšli na nove dolžnosti, nekateri v partizane in prihajali so novi. Bil je politično-gospo-darsko vodstvo, ki je že tedaj poživil kulturno in gospodarsko . življenje. Izredno dobro je delala gospodarska komisija, ki je po hrano odhajala v sovražne postojanke in v kraje, kjer je bilo največ bele garde. Čeprav so imeli zelo dobro organizirano obveščevalno službo, so se skoraj vedno s takšnih akcij vrnili z nekaj ranjenci. »Posebej moram ob tem poudariti,« je dejal Jože KržiŠnik. »izredno prizadevnost in junaštvo žirovske mladine, ki se je pri vseh akcijah še posebno izkazala. Mnogi najboljši aktivisti so padli, tisti pa. ki so ostali, so po vojni prevzeli najodgovornejše funkcije v Zireh, občini in tudi republiki ter v gospodarstvu. Vsi so dobri delavci, saj so se prekalili v najtežjih akcijah.« Tudi vsi člani prvega narodnoosvobodilnega boja niso dočakali svobode. Padla sta Filip Potočnik in Justin Vencelj. Devetintrideseto obletnico osvoboditve Zirov in ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora pa so pričakali še trije; Francka Jereb-Majda, Jože Kržiš-nik-DonV in Maks Oblak-Marko L. Bogataj NOVO NI VEDNO NAJB Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu LESNINA Ljubljana. TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, Gorenjska cesta 41. telefon (064) 75 212 Komisija za delovna razmerja pri KOMUNALNEM GOSPODARSTVU Radovljica TOZD KOMUNALA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge: 1. 1 STROJNIKA ZA GRADBENO MEHANIZACIJO 2 2 VODOVODNA INSTALATERJA Pogoji: pod 1. poklicna šola kovinske stroke, opravljen strokov r za strojnika TGM pod 2. - poklicna šola kovinske stroke vodovodno inštalaterska smer 1 leto delovnih izkušenj Izbrani kandidati združijo delo za nedoločen čas s dobo 2 mesecev. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave in sprejema tajništvo TOZD 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja delovne organi] KLADIVAR 64226 tm TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblasti* 1 odgovornostmi: 1. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora ki izpolnjevati še naslednje: - visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri oziroma 2 pridobljene delovne zmožnosti - 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v darstvu - od kandidata pričakujemo vodilne, koordinacijske in strah* sposobnosti pri delu, pravilno družbenopolitično opredeli« izpolnjevanje moralno-etičnih meril. Delovne zmožnosti se preverijo po pravilniku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. 2 VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kantfH izpolnjevati Se naslednje: visokošolska izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske • oziroma z delom pridobi jene delovne zmožnosti 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih dehh v < - od" kandidata pričakujemo vodilne koordinacijske in strsk** sposobnosti pri delu, pravilno družbenopolitično opredeh** ■ izpolnitev ter izpolnjevanje moralno-etičnih meril. Delovne zmožnosti se preverijo po Pravilmku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. in razglaša dela in naloge , SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA (D (samostojni razvoj hidravličnih komponent ,n sistemov) ^strokovna izobrazb« st = —i roma z delom delovne zmožnostim 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokuh o u vanju pogojev v 15 dneh po objavi. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljen, v M * K:rdidV:r:, „—- —- sklepu o izbiri. .,t_. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Mediudt — Gobarska sezona ne pojenjuje in rekordni primerki se mte. Medvodčan Stanko Sedlak kar ni mogel verjeti svojim očem. ko je »srečal* velikana. Goban je kil povsem zdrav, na tehtnici pa Jf pokazal 220 kilograma. - fr Blejska nafta — da ali ne? Ko so v zbrozgano drobovje Blejskega jezera pornili natego, je jezero izbruhnilo nepredvidlji ve količine plina. Izbuljili smo oči in družno zajamrali: »Kaj takega!« Če je plin, je lahko tudi nafta. Pri nas in še posebej v Blejskem jezeru je vse mogoče. Denimo, da bi jo našli v vrtini dva metra in tri centimetre jugovzhodno od Blejskega otoka . . . Blejski hoteli bi bili nemudoma polni simpozijcev. posvetarjev. sestankovalcev. sejašev. bazovci bi bili obveščeni preko senzacionalnih — kakšnih pa! — člankov v sredstvih javnega obveščanja. ne - naš uspeh, bi lahko zapisali pod tole fotografija. Pesa je ci »potegnila« čez deset kilogramov. Lastnik, ki se m hotel atii< dodal, daje to prvi korak k večjemu pridelku hrane. „i hi>*etl k dejanjem ... - fr Dobro seme na tehtni fotografirati, je I .tiroma od besed k dejanjem t,. ' t -m. A*.,.oih hotelih so gostinski in turistični delavci, VnoteluPnsank tei-v^^J^^turu&inem zboru, pripravili več ki so se zbrali na 28. JV?n8"imanjem ogledovali, med drugim &Sfr"^, »otelu Prisan*. - F„„, F' Perdan Po 333 simpozijih, posvetih, sejah in seminarji bi nedvoumno ugotovili, da po vrtini res šprica nafta, kar bi bilo majhno tiho razočaranje: škoda, da ven ne sika že kakšen naftni derivat! Kot nujna bi se po 23 sejah izkazala ustanovitev ustrezne delovne organizacije, ki bi usmerjala dela. Delovna , organizacija »Blejska nafta v izgradnji« naj bi se locirala v najbližji hotel, njeno dejavnost in financiranje bi opredeljeval samoupravni sporazum. Ko bi po treh letih blejska nafta le dobila status energetskega vira m bi jo kot tako potisnili v sporazume in dogovore in resolucije kot prednostno naložbi) za nas-lednje srednjeročno obdobje, bi » se začela nujna pripravljalna dela za izgradnjo naftovodnega omrežja. Nafta je nafta in ne moreš je speljati po nadzemnih provizori-jih kot elektriko ali telefon. Po 33 variantah trase naftovodnega omrežja bi po več letih ostali le dve. o katerih bi delegat' občinske skupščine razpravljali dve leti. v povprečju na vsaki tretji seji. Ko bi nazadnje dvignili roko, bi rekla krajevno, skupnost: jok. postopek je bil nezakonit! Leto dni bi trmoglavi! zasebnik, saj bi naftovod sekal na dvoje njegov zahišni grmiček. Vkup bi stopilo blejsko turistično gospodarstvo in vrglo na mizo devizni izkupiček za uvoz naftnih cevi. Nafta zna prinesti veliko več kot vsi sitni turisti skupaj in sploh ne jamra in ne kvaka, da ni mesa. da je postrežba zanič, da ni pralnega praška. V nadaljnjih letih bi iz bank izcufali kredite z astronomskimi anuitetatmi in nafta bi po vseh prizadevanjih zacurljala. da bi bilo veselje. Curljala bi vse do rafinerije na periferiji Bleda, tja. kjer precizni kataster zariše vijuge in sporoča, da se začenja sosednja krajevna skupnost. A v teh petnajstih letih — od ideje do projekta — vendarle ne bi bilo vse tako enostavno, kot se tu piše in predvideva. Krajevni novinar bi za bazo napisal 125 člankov o tem, kako in zakaj so šestkrat menjali naftovodne cevi in kako in zakaj dimniki rafinerije statično ne bodo vzdržali: 73 člančičev o tem, kako nevzdržno je z nafto onesnaževati podobo blejskega raja; 47 komentarjev o tem, kako znamo v tej energetski krizi izkoristiti vsak najmanjši in neznatni energetski vir. pa ma-gari nafto. Po štirih letih bi naftni curek nekako presahnil. Nafti se nekako ne bi dalo več na površje, a nikarte obupovati. V naslednjem srednjeročnem obdobju se morda obeta zemeljski plin iz blejskih globočin. Denimo, da bi ga našli v vrtini dva metra in tri centimetre jugozahodno od Blejskega otoka . . D.Sedej (49. zapis) Ves čas našega popotovanja — od Mojstrane pa tja do jeseniškega Ja-vornika — zastira pogled proti jugu mogočna Možaklja. Kakih 15 km dolgo in do 1593 Nm visoko gozdnato pogorje s številnimi planotami visoko nad savsko Dolino in nad dolino Radovne. To je Možaklja — predgorje Julijskih snežnikov! PADLA VOJAKA Vdor okupatorja, ki je brez vojne napovedi vdrl v našo domovino, je prav pri Hrušici zahteval prvi žrtvi vojnega spopada med Jugoslavijo in Nemčijo. Dne 8. aprila 1941 zvečer so nemški vojaki napadli posadko stare jugoslovanske vojske pri izhodu iz karavanškega predora na naši strani. V spopadu sta bila ubita jugoslovanska vojaka Martin Sčurk z Rudnika pri Ljubljani in Andrej Sko-berne iz Laškega. - Na prvi vojni žrtvi na Gorenjskem zdaj spominja v bivšo železniško čuvajnico (št. 55) vzidana spominska plošča. CESTNI PREDOR POD KARAVANKAMI Železniškem predoru se bo leta 1984 pridružil še cestni predor skozi Karavanke. Po naključju bosta skoraj popolnoma enako dolga, cestni bo le za 13 m krajši od železniškega. Hrušica in koroška Podrožca bosta postali sosedi. Kraji Miklove Zale (Svatne pri Podrožci) bodo zlahka in hitro dosegljivi. Za Hrušico samo pa bo predor prinesel gotovo tudi nov napredek in blagostanje, saj bo v neposredni bližini urejen obmejni plato s carinsko postajo, z menjalnico, poslopji za obmejne urade, stanovanjskimi bloki za uslužbence, morda tudi s hoteli, restavracijami, moteli, bifeji ipd. Pomen Hrušice bo zrasel v živahen obmejni kraj, prvi naš kraj ob veliki turistični reki, ki bo nenehno tekla s severa na jug in z juga na sever. -Nekateri objekti na naši strani so že v delu, n. pr. most čez Savo tik pod Hrušico. — Prav posebna zanimivost, hkrati pa za nas vsekakor novost, bo v dejstvu, da bodo na našem obmejnem platoju opravljali vso mejno carinsko službo za obe državi, Avstrijo in Jugoslavijo. — Cestni predor se bo ob regulirani Savi pod pobočji Možaklje nadaljeval z novo gorenjsko avtocesto, kar bo seve povsem spremenilo sedaj tako tesne cestne zmogljivosti na poti v Dolino. STARA ŽELEZNICA Na teh svojih poteh po Dolini, sem se ustavljal v mnogih krajih in se čestokrat spuščal v pogovore z domačini. Pa je skoraj vedno nanesla beseda tudi na nekdanjo železnico, ki je vezala Jesenice z Ratečami - Planico, pred letom 1918 tudi s Trbižem, kjer se je povezovala na železnico, ki je vodila iz Avstrije prek Trbiža in Pontebe v italijansko Benečijo in dalje na sončni jug. Niti na enega sogovornika pa nisem naletel, ki se ne bi jezil zaradi Ukinitve železnice na naši strani. Jeza velja avtobusarjem, ki so pre- pričevali železničarje o nerentabilnosti proge, domačinom pa obljubljali udoben prevoz po obnovljeni cesti. Zdaj pa je na pretežni dolžini stare ceste vse le oblito s tankim asfaltom, za vprego in za pešce pa na cesti ni prostora, saj ga še za avtomobile zmanjka na ovinkih skozi vasi in na klancih. — Sicer pa je najbolj pereča situacija v poletnih mesecih, ko prihajajo na avtobusne postaje množice planincev, da bi se vrnili zvečer domov — a v avtobusih % zmanjka prostora za toliko ljudi. Pozimi je podobno s smučarji na vseh postajah. Tudi na takih prireditvah, kot so poleti v Planici, je z ojačanimi vlaki kaj lahko pripeljati množice ljudi. In navsezadnje: železnica potrebuje za pogon le elektriko ali premog .. . In še to: železniška povezava Jesenic in Trbiža bi nam spet približala Kanalsko dolino. Tamkajšnjim Slovencem pa — matično domovino ... SKRIVNOSTNA T1 MOŽAKLJA ako malo znana, nekako izven turističnega prometa speča gora! Seveda mislim na splošno neznana, domačinom Hrušičanom. Jeseničanom. Radovčanom in Gorjancem pač bolj v.nana - ali pa še tem ne vsem. Saj na njej. razen miru. ni ničesar, kar bi povprečneže navduševalo. Saj celo vode.primanjkuje! Vso posrkajo vrtače in še neodkrite kraške jame. ki jih je najbrž v Možaki ji kar precej. Le ena sama je znana in za silo dostopna. To je Ledna jama. ki vodi v še neraziskane globine gore severnozahodno od Obranice. blizu kote 1134 Nm. Posebnost Možaklje pa je že njeno ime. Pravda še ni dognana saj je izvor imena slej.koprej skrit še \ temi, kvečjemu ugibamo lahko. Vem. da se geografi drže imena Mežakie. Pa tudi Mežaklje. Domačini ji pravijo celo Mežakva. No, sam sem se -vsaj v okviru teh zapisov - odločil za Možakljo, po Zupančičevo. Kajti pesnik je imel izostren in tenak posluh za kleno slovensko besedo. Možaklja se mu je videla pač bolj možata za partizansko pesem: Veš poet. sto/ dolg? Nimaš nič besed? Vem, o vem svoj dolg . . . Vrh Možaklje bom stal. pesem svojo rjul.. . Seveda pa so tudi za ime Mežalja tehtne domneve. Da leži gora pač na medvodju. od italijanske besede rnezzoacqua. Saj jo res obkrožajo same vode: na severu Sava Dolinka, na zahodu Bistrica iz Vrat, na vzhodu pa tok Radovne skozi Gorje in Vintgar. Ime bi utegnilo spominjati še na laške fužinarje, ki so tod okrog nekoč topili železovo rudo (v dolini Radovne je še zdaj kraj Fužine; tudi »Italijanska bajta« na zahodnem delu grebena Možaklje, bi šla v ta račun). Najbolj pač vsekakor nekdanje mojstranško in sedanje jese-niško-javorniško železarstvo. Seveda je tudi znano, da so iz Možaklje dobivali nekaj železove rude. Naše železarstvo pa je bilo že po tradiciji vezano na pritok strokovnjakov iz severne Italije. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski ^ ___ u bil storjen. Prodal j«* •lfclak4W»©^^B*1 j'tiščalo v duši, a kesal se ni. f **eka . - - ***** ga je podedoval, mu je kalil Nalje mnd iaaetjem, J^odpelj-ti dečka ali pa, da < **rak, cm W i*. J3k» zvedel« za Petrov doiiv- f» iadftl ^JSK l7^So iTvedeFa za Petrov doiiv-, . Okoli«« if "•»V bUo videti več, so menili. L,tei^«i. vid« ves v »krni za dečka, je l tr«unT%pon;Ja. menihu voditi lenega ,z 47. Nekaj dni kasneje pa mu je spet dovolil, celo svetoval naj ^Ije malega malo med ljudi. Oče Bernard je vodil dečkk pod veliko košato lipo in ga poučeval, kako •e naj ljubeznivo obnaša do podložnikov. Ljudje so ju radi vlivali. Oče Bernard je bil od nekod s tujega prišel v stiski samostan, ftele poraeje se je naučil govoriti slovensko. Poznal se mu je tuj naglas, vendar so ga ljudje zategdalj še raiii poslušali. Tako je bil ljudem najljubši duhovnik izmed vseh stiskih menihov. 4«. Tudi tisto popoldne ata menih in njegov plemenit učenec sedeli, pod lipo. Vsi kmetje, ki so hodili mimo, se že od daleč spoštljivo snemali pokrivala z glave in ji vljudno ogo arjali. Eni so Šli dalje, drugi pa so s ustavljali in poslušali prijetnega starca, ki je velik vedel. Zbrale se je okoli njiju precejšnja množica vaiče nov. Ob takih prilikah je oče Bernard rad pravil zgodbe i starih knjig. Vaščanom pa ni bilo nič drugega bo" pogodu, kakor ravno to. G L AS12.STRAN PfTEK, 31 OKTMM HM Bogato preteklih in prihodnjih pet let Ob krajevnem prazniku bodo v Žireh odprli muzej NOB, namenu bodo predali novo zajetje vodovoda in kontejnersko centralo, začeli graditi novo tovarno Etikete, zasadili prve lopate pri gradnji kanalizacije s čistilno napravo . . . Tako približno se glasi začetek reportaže o žirovski krajevni skupnosti in njenem prazniku leta 1978. Podobno je bilo lani in letos in bo najbrž enako vsako leto, saj so Žirovci pripravljeni za svoj kraj narediti vse, kar se da. Razvoj več desetletij je pokazal, da se morajo vedno opreti le na lastne mo*i in se znajo organizirati in združiti interese za skupni napredek in lepše življenje vseh krajanov. Pred dvema letoma so začeli graditi kanalizacijo, letos je investicija končana. Pravzaprav bi bila bolj pravilna trditev, da ima ta lastnost že dolgo tradicijo. Med obema vojnama so se združili čevljarji v čevljarske zadruge in s tem postavili osnovo današnji Alpini in nosilki razvoja in napredka Žirov več desetletij. Po vojni pa so iz obrtnih delavnic razvili Kladivar, Etiketo, Mizarsko podjetje, Poliks in Remontno podjetje. Med vojno so se že prvo poletje priključili osvobodilni fronti in že kmalu zatem so prvi Žirovci odšli v partizane. V začetku 1943. leta so skoraj vsi žirovski fantje, ki so bili-vpoklicani v nemško vojsko, odšli v partizane in ustanovili Žirovsko Četo. Žiri so bile tudi prvi večji osvobojeni kraj na Gorenjskem. 23. oktobra 1943. leta so ga osvobodili borci Vojkove brigade XXXI. divizije. Še istega dne so na Ledinici pri Kokeljnu izvolili narodnoosvobodilni odbor, ki je bil hkrati prvi ljudsko oblastveni organ na Gorenjskem. Kmalu zatem sta se v Žiri preselila oblastni komite in pokrajinski odbor KP za Gorenjsko. Nemci so vpadli v Ziri le še septembra 1944, ko so ustrelili več aktivistov, sicer pa so bile Ziri vse do konca vojne v glavnem svobodne. V spomin na 23. oktober, leta 1943, praznujejo Žirovci svoj krajevni praznik. Tudi letos so ga obeležili z več pomembnimi prireditvami in pridobitvami. Zaključili so dela pri gradnji primarne kanalizacije in . odprli čistilno napravo, zgradili 4000 metrov sekundarne kanalizacije, proslavili 25-letnico Svobode in 75-letnico društva Sokol, organizacija ZRVS je razvila svoj prapor, pri Selaku v Jarčji dolini pa so odkrili spominsko ploščo v spomin na kurirsko postajo G-36. Srednjeročni plan uresničen Ključ za uspešno reševanje vseh krajevnih problemov je v povezanosti delovnih organizacij in krajevne skupnosti oziroma v zavesti, da so vsi delavci tudi krajani. Da si lahko le s svojim delom v tovarni in prispevkom, ki ga odvojijo od dohodka temeljne organizacije in z lastnim delom pomagajo pri razvoju krajevne skupnosti. Ko so sprejemali sedanji srednjeročni plan, so se Žirovci odločili, da ga bodo uresničili s skupnimi močmi in so sklenili poseben samoupravni sporazum med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Združeno delo prispeva za uresničevanje programa krajevne skupnosti 4.25 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Od deta 1978 dalje pa plačujejo krajani tudi 2-odstotni samoprispevek, in sicer so ga namenili za izgradnjo šolskih garderob, za obnovo družbenega doma, ki je bil odprt letos ob žirovskem dnevu ter za razširitev in ureditev pokopališča. Za šolo je bilo porabljenih 2 milijona dinarjev, za družbeni dom 3,58 milijona dinarjev in za pokopališče je že zbranega 4,50 milijona dinarjev. Najpomembnejša investicija pa je bila izgradnja primarne kanalizacije s čistilno napravo. Primarna kanalizacija je bila zgrajena aprila, čistilno napravo pa so odprli ob krajevnem prazniku. Celotna investicija je veljala 40 milijonov dinarjev in kar je treba še posebej poudariti je to, da bo celotna investicija odplačana s prispevki združenega dela in krajanov. SGP Tehnik -TOZD Komunala je namreč najela kredit, ki ga morajo odplačati Žirovci in sicer tako, da krajani prispevajo 5 dinarjev pri kubičnem metru vode za anuitete, združeno delo pa 26 dinarjev. Sicer naj bi milijon dinarjev prispevala občinska komunalna skupnost, vendar je vse ostalo pri obljubah. Sedaj gradijo sekundarno kanalizacijo. Dela izvaja domače podjetje Remont Ziri, z delom in denarjem pa sodelujejo tudi krajani. Letos so že zgradili 4300 metrov sekundarnih kanalov, do konca leta pa naj bi jih potegnili 6000 metrov. Krajani prispevajo od vsake hiše milijon dinarjev, če niso plačali komunalnega prispevka in opravijo najmanj 50 ur prostovoljnega dela, vendar so posamezniki delali tudi do 200 ur. Izgradnja sekundarne kanalizacije bo veljala 5,5 milijona dinarjev. 4,5 milijona bo prispevala krajevna skupnost iz združenih sredstev in ostalo krajani. Izgradnja te kanalizacije je del kompleksne komunalne ureditve Žirov, ki jo načrtujejo za naslednje srednjeročno obdobje. Ob tem velja poudariti, da je delo krajanov izrednega pomena. Če bi kanale dali izkopati družbeni organizaciji, bi bila zemeljska dela vsaj petkrat dražja. Most na Ledinici Žirovci so pričakovali, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku začeli graditi tudi most čez Soro na Ledinici. Gradnja novega mostu je potrebna, zlasti še zato, ker ga je zadnja povodenj močno načela in je sedaj prevozen le za osebne avtomobile. Čez ta most hodi v šolo in na delo več kot 150 ljudi iz Ledinice, Mrzlega vrha in dela Jarčje doline, tam čez zvozijo ves les, posekan na tem koncu in tudi traktorski in drugi prevozi so vezani nanj. Sedaj morajo vsak večji tovor pred mostom razložiti, pa po delih zvoziti ali znositi na drugo stran in ga ponovno naložiti. Začetek gradnje se odlaga, ker ni urejena dokumentacija, ker se že 10 let čaka na načrte za kompleksno ureditev porečja Sore. Občinska komunalna skupnost bo prispevala 250 milijonov, 200 milijonov pa krajevna skupnost. Denar je že zagotovljen. Kljub vsem zapletom računajo, da bodo most začeli graditi letos. 50 milijonov dinarjev naslednjih pet let V naslednjem srednjeročnem obdobju bo združeno delo združevalo za potrebe krajevne skupnosti 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov in mogoče se bodo dogovorili tudi za 1-odstotni samoprispevek. Računajo, da bodo na ta način zbrali za uresničevanje srednjeročnega programa krajevne skupnosti 50 milijonov dinarjev. Eden od najbolj akutnih problemov v Zireh je prav sedaj smetišče, ki je takorekoč sredi naselja. Na njegovo odstranitev se že nekaj časa pripravljajo, narejene imajo že vse projekte in prvi predračuni so pokazali, da bi smetišče veljalo dobrih 10 milijonov dinarjev. Iskali so cenejše rešitve, vendar nobena ni vredna manj kot 8 milijonov dinarjev. Ker v starega smeti ne morejo več odvažati, so se dogovorili v TOZD Komunala iz Škofje Loke, za odvažanje na centralno občinsko deponijo v Drago. Drug problem, ki zahteva takojšnje reševanje, je pokopališče. Gradnjo so razdelili v dva dela, ker za vse ni takoj dovolj denarja. V prvi fazi ga bodo razširili in sicer bo to veljalo 4,6 milijona dinarjev, v drugi pa Ziri se izredno hitro razvijajo. bodo zgradili mrliške vežice in druge spremljajoče objekte, za kar predvidevajo 4,2 milijarde din. Tako kot povsod, je tudi v Zireh pomanjkanje telefonskih priključkov. Zemljišče za pošto imajo pripravljeno. Gradnja je bila predvidena že leta 1978. vendar tedaj ni bilo zazidalnega načrta, sedaj pa jo je PTT podjetje premaknilo šele v leto 1985. Se pravi, da bodo prišli na vrsto kasneje kot drugi, ki še nimajo ničesar pripravljenega. Zato so se odločili, da bodo povečali kontejnersko telefonsko centralo za 400 številk in linijo od 24 na 48 kanalov. Vse to bo veljalo 7,20 milijona dinarjev. Tako bi lahko dobili 400 novih priključkov in do sedaj se je prijavilo 250 interesentov. Vsak krajan bi moral za telefonski priključek prispevati 20 tisoč dinarjev, celotna mreža pa naj bi veljala 20 milijonov dinarjev. Tako draga je zato, ker so se dogovorili, da mora priti telefon v sleherno vas in ne le v center. Investitor izgradnje je ptt, rok dograditve pa je 23. oktober 1983. Do tega roka naj bi bila zgrajena tudi blagovnica. To sicer v Zireh gradijo že najmanj 20 let, vendar so do konkretnih načrtov in dokumentov prišli šele sedaj. Zgradila naj bi jo ABC Loka. Tudi za blagovnico je krajevna skupnost že priskrbela prostor. Kulturna dejavnost še živahnejša Ne samo v komunalne objekte, tudi za šolstvo in kulturo so pripravljeni obsežni načrti. Vprašanje šolskih prostorov bodo reševali v okviru občinskega referendumskega osnove,; 1963 programa in bodo v naslednjih pridobili 14 novih učilnic. 1 nico, knjižnico, predavalnico ». ska igrišča v vrednosti 45 milijosv dinarjev. S tem bo žirovska i šola pridobila vse pogoje za pecmm nacelodnevno šolo. Čeprav nikakor ne bi mogli trist da v kulturi vlada v Žireh mrtvu*** vendar SZDL dala pobudo, da a izdela sanacijski program ktritao* umetniškega društva Svotu prav je že sedaj ljubiteljska v Zireh veliko bolj živa, kot drugje v občini. Dogovorili j bodo oživili likovno, lite*— dramsko sekcijo. Prvi nastop imel tudi novi pevski ženski Ker pa so tudi za ljubi turo potrebne gmotne oex_. redili načrt obnove kinod naj bi bila izvedena leta naj bi 60 odstotkov prispevala -jevna skupnost, 40 odstotko*"|-občinska kulturna skupnost. > nova dvorane bo veljala 15 mik* I nov dinarjev in bo tako zdi delo prispevalo med 6 in 7 emuja*] dinarjev. Tudi program za nasledn« njeročno obdobje je dokaj o! in tako kot sedanjega ga bo*k rovci uresničili z združenimi mi. L združevanjem denarja nih organizacij in krajanov prostovoljnim delom. Obv« niso majhne in bodo zahtevale odrekanj. Združiti 50 xoi\ dinarjev za potrebe krajevne nosti pri 2000 zaposlenih ni mi to sedaj, ko obveznosti zdru dela rastejo na vseh koncih Pri Selaku v Jarčji dolini, kjer je bila kurirska postaja G-J«. a« spominsko ploščo Predsednik sveta krajevne skupnosti Vinko Markelj Predsednik skupščine krajevne skupnosti Tone Oblak Odgovoren za investicije pri krajevni skupnosti Janez Primožič Pred zadružnim domom. Sojenje Metodu Trbocu Obtožba petih umorov Metod Trobec je včeraj stopil pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju pod obtožbo umora petih žensk, ki naj bi jih med občevanjem zadavil, nato pa trupla sežgal v peči Hiša v Dolenji vasi St. 22 pri Polhovem gradcu je bila nekaj časa biva Uče Metoda Trobca; vse obiskovalke te hiše niso odšle žive - le iz pepela so čez čas izbrskali nekaj njihovih posmrtnih ostankov. Včeraj me je pred Temeljnim *Aftieni v Kranju, enota Kranj, eodnm obravnava proti **ada Trobcu, staremu 32 let, **«*eneniu vrste kaznih dejanj, njima tudi umora petih st- Avgusta je minilo že leto *% odkar je preiskovalni sodnik fttijaiga modiščn v Kranju H za Metoda Trobca pripor, je kazalo le, da se je ujel 2*r, previdni kriminalisti tl*are javne varnomti Kranj pa £• poklicno natančnostjo pre-pkali Trobcev primer in odkri-•*»ari, zaradi katerih se ljudem 2j» lasje; vest o grozljivih ?Msah v Dolenji vasi št. 22 pri J*Wvem gradcu je obletela vse nase kraje in sodeč N zanimanju za sedanjo sodno •fcaraavo zamikala - iz rado- vednosti kajpak - tudi urednike črnih kronik nekaterih tujih časopisov. Potem ko je tožilec Temeljnega sodišča v Kranju vložil okoli 30 strani obsegajočo obtožnico, so pravzaprav prišle na dan tudi podrobnosti teh dejanj, o katerih se je do tedaj bolj ali manj ugibalo, saj so v javnost .pro-nlcnili le drobci iz brez dvoma hudo težavne preiskave. Trobec je brez dvoma, to se je že pokazalo na nedavnem sojenju v septembru, ko se je zagovarjal zaradi ropa in bil obsojen na 8 let zapora, osebnost, ki ga storjena dejanja ne bremene, ne otežujejo vesti. Grozljivo postane človeku pri duši, ko razmišlja, da je lahko človek, kot je Trobec, kar dolgo časa z mirnim obrazom hodil okoli, v resnici pa se je za njim vlekla kar dolga vrsta kriminalnih dejanj: na vesti ima nekaj ropov, obtožen je cele vrste tatvin v Metalki, saj je bila hiša na Sp. Beli dobesedno podobna skladišču. Vendar pa ta dejanja, ki jih je Trobec obtožen — za rop in tatvino je bil pred mesecem že obsojen — kar zbledijo pred obtožbo najmanj petih umorov. Trobec je brez dvoma pojava, na katerega bi — če bi bilo sploh mogoče koga soditi po videzu -bilo domala nemogoče obesiti obtožbo »morilec«. Bolj nizek, čokate postave, v priporu se je tudi močno zredil, z obrazom gladkim in belim, da ga marsikatera niti ne bi zavrnila, če bi jo takšen moški prosil za ples, nikakor ne vzbuja predstav, s katerimi ga povezujejo zdajšnji vzdevki najbolj razvpitih morilcev, kar jih pozna svetovna kriminalistika. Sodni izvedenci so Trobca spoznali za psihopata, za človeka, ki ima nekatere psihopatske karakteristike, vendar pa, kot je za take osebe značilno, nikakor ne gre zaključevati, da ne ve, kaj dela. Izvedeniško mnenje psihiatrov je nedvomno jasno povedal že na septembrski obravnavi dr. Zlatko Vinek: Trobec je sposoben razumeti svoja dejanja, kar v sodnem jeziku pomeni — prišteven. Vendar pa je Trobec že na septembrski obravnavi izbral način zagovora, ki ga najbrž ne bo dosti spremenil niti na sedanji obravnavi, ki bo trajala predvidoma več kot dva tedna: »Morda sem to storil, če sem, pa ne vem za to. Sem uničena osebnost, ne vem, če sem to jaz. Morda sem, morda tudi ne. Moje zdravje, moja duševnost, moja mladost je uničena, uničili so mi jo psihiatri z elektrošoki.« Sodišče bo moralo v sodni obravnavi preskusiti dokaze zbrane v obtožnici, ki bremeni Metoda Trobca. Velika krušna peč v Dolenji vasi je pogoltnila trupla petih žensk: to so bile Vida Markovič iz Gornje Brezovice, Marjana Cankar iz Ljubljane, Urška B reč ko doma z O kroglice, Ana Plevnik iz Ljubljane in Zorka Nikolič iz Ljubljane. Dele njihovih oblačil, ki so jih sorodniki prepoznali, so našli v Trobčevi hiši na Sp. Beli, nekaj oblačil tudi v hiši v Dolenji vasi. V pepelu so preiskovalci našli dele zoglenelih človeških kosti, ki so jih izvedenci prepoznali za ženska okostja. Med pepelom spravljenim v poslopju poleg hiše v Dolenji vasi, v gojnici, so bili ožgani deli kovinskih sponk ženskega perila, ožgane zlate verižice z obeski. Medtem ko so trupla petih žensk izginila v ognju krušne peči, je kdo ve zakaj njihova gornja oblačila, čevlje, dežnike, kozmetične drobnarije, obdržal. Za spomin? Iz kasnejše koristi? Da bi morda kateri drugi obiskovalki hiše v Dolenji vasi, ki jih sicer ni bilo malo, kaj podaril? Obtoženi Trobec se verjetno tudi tokrat ne bo posebno potrudil, da bi razjasnil svoja dejanja: to bo naloga sodne obravnave. L. M. Manj kršenja naravnih zakonov Temeljni zakon žive narave nas uči, da vsa bitja morajo ohranjevati ravnovesje med sprejemanjem, ohranjevanjem in oddajanjem energetskih virov. V živalskem svetu se bije boj za obstanek, hrana je v hitrosti gibal, v moči zobovja, menjanju okolja in v prilagajanju na nove razmere. Pri človeku se odraža zakon ohranjevanja naravnega organskega ravnovesja, ki ga usmerjata občutek za lakoto in sitost, delo in počitek. V zdravem, dejavnem, zmernem in zglednem načinu življenja človek upošteva naravne zakone, večkrat pa jih krši. Gre za preobilno in nepravilno prehranjevanje, za mučenje in obremenjevanje organizma, ko se zgublja občutek za sitost. V gibalno siromašnem živi jenu človeku slabi tudi naravna gibalna glad. Kršenju naravnih zakonov se pridružujejo še škodljive navade civilizacije in številni načini zastrupljanja organizma. Vzroki kršenja so v človeku in v zapeljivem okolju, ki ga je utesnilo v gosta naselja, v civilizacijo razširjenega potrošništva. Človek je živčen in nemiren navzlic dobrinam, ki jih uživa, čuti praznino, pritiska na gumbe, postaja len, z leti bolj osamljen in odtujen od naravnega okolja. Naie življenje se v primerjavi s prejšnjimi rodovi po-podaljšuje, vendar ga s pre,-krški nad samim seboj lahko krajšamo in pospešujemo zalet v smrt. Izvedenci omenjajo med prekrški na prvem mestu nižanje prvobitne gibalne aktivnosti, zaradi nedejavnosti slabi organizem in predvsem srce. S slabitvijo srca in mišičja slabi tudi ožilje. Nekdaj je narava sama skrbela za izdatno gibanje. Pračlovek je moral biti s kopjem na lovu dovolj spreten in odporen. Tudi ročno delo in primitivno obdelovanje zemlje je bilo dovolj naporno. Pretekla so stoletja, z razvojem civilizacije vse več napora opravljajo stroji. Človekov gibalni napor se manjša, več je uživaitva, bivanja v toplih prostorih in gibalnega siromaštva. Človekova gibalna dejavnost bo vedno sredstvo bolj-šanja njegove zmogljivosti in učinkovitosti pri delu. Zato se mora sam odločati in začeti z vsakodnevno energično hojo, * z malimi oblikami gibalne omike, skrbeti mora za ohranjevanje prožnosti in gibljivosti v sklepih. Čim več let je preteklo, tem bolj je to pomembno. Napor je dobro stopnjevati, vaditi skrbno, postopno, sistematično. Pri zahtevnejšem naporu v obliki naravnih načinov gibanja na prostem je potrebno odmerjati primerno hitrost in ne preveč obremenjevati srca in dihal. Ob ugodnem razpoloženju in v spremenjenem ravnanju vsakdo odstranjuje odpadne snovi in strupe, izkorišča notranjo presnovo, notranje rezerve, ponovno pridobiva pravi občutek lakote, ki mu je oslabel pni obilni jedi.___ Vsakodnevno znojenje je način krepitve zmogljivosti ali kondicije, je nujno tako kot zdržanost pri jedi. Normalno spanje pa mora postati življenjsko pravilo. Naravne ohranjevalne, varovalne danosti in zakonitosti bi morali vestno upoštevati, se pridružiti tistim, ki uživajo v-prvobitnem gibalnem naporu in ki so ohranili pravi občutek osebnega življenjskega ritma in ravnovesja. Narava je mi-lostljiva, prepogosto kršenje njenih zakonitosti pa prinaša škodljive posledice. Čudo, imeno r Potovanje z vlaki je na Japonskem tako množično, da železnice zaposlujejo posebne »porivaice«, ki morajo v konicah strpati po pet potnikov na vsaka dva sedeža Japonci imajo najhitrejše in naj-udobnejše vlake na svetu. Ce številke kaj pomenijo, so njihove železnice najpomembnejši prevozniki, saj na leto prepeljejo neverjetnih deset milijard potnikov. Potujejo z električnimi vlaki, ki se zjutraj in zvečer spreminjajo v škatle s sardinami. Na večje razdalje vozijo superekspresni vlaki, za katere je potrebna rezervacija. Na Japonskem seveda pričakujejo, da so vlaki točni, pogosti in hitri. Zaradi goste naseljenosti so japonske železnice najbolj obremenjene na svetu, posebno v času .odhoda in vrnitve ljudi z dela. Čeprav nekateri ne verjamejo, da železnice zaposlujejo uslužbence, ki na peronih porivajo potnike v vagone, je to gola resnica. »Porivalci« morajo v konicah strpati po pet potnikov na vsaka dva sedeža. Vlaki so se na Japonskem pojavili razmeroma zgodaj. Prvo železnico so kupili od Angležev 1872. leta in je vozila na progi Tokio -Jokohama. Japonska vlada do tedaj ni imela nobenega drugega učinkovitega prevoznega sredstva in je zato že v začetku podpirala železnico. Pred šestnajstimi leti je Japonska stopila v novo ero hitrega potovanja z vlaki. Zgrajena je bila proga Tokaido, ki je povezala tradicionalni trgovski koridor med vzhodom in zahodom države. »Šinkan-Sen« (naboj-eks-pres) vozi s hitrostjo dvesto kilometrov na uro. Potovanje med Toki-jem in Osako, dolgo 512 kilometrov, traja komaj tri ure in deset minut. Do 1964. leta je zahtevalo šest ur in štirideset minut, pred sto leti pa skoraj dva tedna — peš. Na progi se izmenjujeta dve vrsti vlakov; super ekspres, ki ga imenujejo hikari, in nekoliko »počasnejši« kodama (odmev). Vsakih petnajst minut odpeljeta z dveh postaj. Z letnim dohodkom okrog 700 milijonov dolarjev je uspeh nove Tokaido proge navdušil Upravo narodnih železnic, saj samo devet od njenih 247 linij prinaša dobiček. Kljub denarnim težavam pa je prihodnost japonskih železnic svetla kot vzhajajoče sonce. V okviru narodnega plana razvoja vlada financira izgradnjo mreže hitrih prog po vsej državi. Do sredine osemdesetih let bodo novi tiri prvič povezali štiri največje japonske otoke z nizom visečih mostov in podmorskih tunelov. Japonski super vlaki so spodbudili tudi druge železnice v svetu, da uvajajo nove, hitrejše proge. Francozi so se vrgli na turbo vlake in povečali hitrost od 130 na 200 kilometrov ter s tem privabili prek 600 milijonov potnikov na leto. Ekspresi in turbo vlaki so polni tudi na vzhodni obali ZDA. Dokazujejo, da točne in hitre železnice lahko odtrgajo potnike z avto cest. Naše železnice dokazujejo nasprotno; tiri so zastareli in iztrošeni, tako kot večina avto cest... (Z. Zimić. Reporteri O L, A S14. STRAN Sport PETEK, 31 OKTOBRA 1» NAŠI ŠPORTNIKI v. Marjana Zore: Hitro do uspehov KRANJ — Kegljati in kegljačice kranjskega Triglava so bili vedno tisti, ki no dajali utrip temu sportu v Sloveniji in Jugoslaviji. Vedno so imeli v klubu tekmovalce, ki so s svojimi rezultati bili med vodilnimi v državi. Sestavljali so jedro naših državnih reprezentanc. Spomnimo se samo imen Stare, Cadež. Martelanc, Turk in Česen in Se drugi. Po nekajletnem mvrtvilu so Triglavani v motki in ženski konkurenci spet doživeli nekaj lepih uspehov. V mladinski konkurenci imajo v tem športnem kranjskem kolektivu take kegljače, ki s ponosom nosijo ime Kranja po Jugoslaviji in izven naših meja. Med temi, ki so v kratkem času prišli na vrh jugoslovanskega kegljanja, je tudi štiriindvaj-setletna Marjana Zore, ki je sicer doma z Bleda, zaposlena pa^v Iskri Otoče. Čeprav ima Zoretova kratek tekmovalni staž, je že nastopala za mladinsko državno reprezentanco. Letos je opozorila nase že na republiškem prvenstvu za članice. Tu je bila prva, na pravkar končanem državnem prvenstvu je bila šesta. Zakaj vi. kot Blejčanka nastopate za barve kranjskega Triglava? »Na Bledu je sicer kegljaški klub, a pravih pogojev za žensko kegljanje v tem klubu ni. Aktivno sem začel« prav pri kranjskem Triglavu. Že prej sem kegljala za moštvo v Iskri Otoče na raznih sindikalnih tekmovanjih. Po nasvetu Vilija Tomšeta sem se vključila v vrste Triglava in začelo se je.« Imate kratek tekmovalni staž, a kljub temu že lepe uspehe? »Dvakrat sem bila že mladinska državna reprezentantka. Lani smo na evropskem mladinskem prvenstvu zasedle tretje mesto. Med posameznicami pa sem bila na tem prvenstvu peta. Lani, na državnem prvenstvu za mladinke, sem bila druga, na dveh prvenstvih za to kategorijo pa prva v Sloveniji.« Prehod k članicam ni bil torej težak? »Nikakor ne. Čeprav treniram pod vodstvom Lada Martelanca enkrat tedensko v Kranju in tudi sama nekaj med tednom na Bledu in Jesenicah, menim, da je to dovolj. Letos mi med članicami gre kar dobro. Čeprav sem bila na državnem prvenstvu »sele« šesta, so razlike med prvo šesterico majhne. S sotekmovalko Emo Zaje me čaka še nastop na državnem prvenstvu v dvojicah. Za Triglav nastopam v slovenski ženski kegljaški ligi. Upam. da bom drugo leto v naši najboljši ženski vrsti, ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu. V državni reprezentanci je čast nastopati. Potrudila se bom, da bom v tej vrsti.« Uspehi v kegljaškem športu v Kranju bi bili lahko še večji, če bi bili v klubu odnosi še boljši. Tekmovalcev in tekmovalk je v vseh vrstah dovolj. Tudi trenirajo zagnano. I). Humei ROKOMET Jesenske prvakinje rokometašice Dupelj KRANJ _ V drugi republiški rokometni ligi - zahod so rokometašice že končale s tekmovanjem. Naslov jesenskega prvaka je osvojila ekipa Duplje - F. Prešeren, ki je v vseh sedmih srečanjih izgubila W-točko v Novem mestu. Ekipo je uspešno vodil trener Andrej Kavčič. Izreden uspeh je dosegla tudi ekipa tržiškega Peka z uvrstitvijo na odlično drugo mesto, pete so bile rokometašice Alplesa, sedme pa rokometašice Kamnika. V zadnjem sedmem kolu jesenskega dela prvenstva so v gorenjskem derbiju rokometašice Peka premagale ekipo Alplesa, Dupljanke so zmagale z golom prednosti v Zagorju, Olimpija pa je izgubila srečanje v Radečah. Rezultati: Radeče : Olimpija V nedeljo v Križah Peko : Jelovica KRANJ — Prvenstvo rokometašic in rokometašev prehaja v sklepni del. V drugi zvezni rokometni ligi srečanja med Alple-som in drugouvrščeno ekipo Union Dalmacijo ne bo zaradi sodelovanja rokometašic Union Dalmacije v državni reprezentanci. Srečanje je prestavljeno na 16. november. V moški republiški rokometni ligi bodo vsa srečanja na sporedu v nedeljo dopoldne. V .redno pomembnem srečanju desetega kola se bosta v nedeljo ob 10. uri pomerili v Križah ekipi Peka in Jelovice. Tekma je za obe ekipi izredno pomembna, saj se TrŽiča-m borijo za mesto v sredini lestvice, rukometaši Jelovice pa za vrh lestvice. V ženski republiški rokometni ligi bodo rokometašice Preddvora gostovale v Ljubljani pri ekipi Slovana, kjer z borbeno igro lahko računajo tudi na uspeh. V moški drugi republiški rokometni ligi-zahod obe gorenjski ekipi Zabnica in Kamnik gostujeta. V mladinski republiški rokometni ligi« enter pa bo zanimivo srečanje v Kamniku med Kamnikom in ekipo Kranja. Ostale gorenjske ekipe gostujejo. V drugi občinski rokometni ligi bodo rukometaši danes odigrali osmo kolo. Na sporedu so srečanja v Kranju Veterani : Gumar ob 15.30 uri, v Stražišču Sava vet. : Trtic vet. ob 15.30 uri in Zabnica vet. : Duplje vet. ob 19. uri. ■J Kuhar Uspeh gorenjskih ekip KRANJ - S tekmovanjem so končale tudi mladinke v republiški rokometni -center. Gorenjske ekipe so dosegle izreden uspeh, saj si po končanem jesenskem delu prvenstva mladinke Dupelj delijo prvo mesto t ekipo Polja, s katero so v zadnjem kolu igrale neodločeno v Polju, tretje so mladinke Preddvora, četrte p* Alplesa. ki so v srečanju z ekipo Preddvora uspele zmagati v gosteh z golom prednosti. Na «*dmem mestu so mladinke Kamnika. Rezultati: Kamnik : Olimpu- «:IH <red vo. : Alples \3.\4 (8.8) Šentvid : 1 ta. Koč v,e *ap.«-ni i s tekme ni prispo! Lestvica: 1 Polje 7 11 PO" 6« II I Duplje 7 1 1 »7: «1 M i. PredVr • 9 i W l« 4 Alple* J■ * 1 % »M« I* ? 5. !<■,* Kočevje «213 Mi M 5 6. Olimpija I 1 9 4 Ui .91 4 7. Kamnik i-tj 7 I » t, M:II« <> *. s*«tva* i % *> « fi n****. •i Kuhar 20:18 (9:10), Kamnik : Novo mesto 14:21 (7:9), Zagorje : Duplje - K. P. 10:11 (4:7). Peko : Alples 8:5 (4:1). Lestvica: Dupije — F. P. Peko Radeče Olimpija Alples Novo mesto Kamnik Zagorje 7 6 10 103: H6 13 7 5 11 87: 70 11 7 5 0 2 106: »4 10 7 4 12 138:120 9 7 3 0 4 111:107 6 7 2 14 96:112 5 7 0 16 75:116 1 (-1) 7 0 1 6 78:121 0 •I. Kuhar ODBOJKA Kranjčani nimajo sreče Drugo kolo v slovenski odbojkarski ligi je prineslo zmage domačinom, ki pa so do točk prišli šele po ogorčenih bojih in tesnih rezultatih. V zahodni ligi se je kar trikrat tekma končala z rezultatom 3:2, le ekipa Pionirja je v samo tridesetih minutah slavila z maksimalnim rezultatom. No-vomeščani so v SOL razred zase in se bodo skozi ligo samo sprehodili. Kolo je bilo značilno tudi po tem, da so v odločilnih trenutkih tehtnico prevesile izkušnje. Tako je bilo tudi v Izoli, kjer so gostovali odbojkarji Kranja. Po slabi igri v prvem kolu proti Brezovici je Triglav zaigral mnogo bolje in borbeneje. Bili so tehnično boljši in raznovrstnejši v napadu. Toda sreča jim je v odločilnih trenutkih obrnila hrbet in točki sta ostali v Izoli. Prva dva seta so dobili domačini le po zaslugi napak gostov, ki so dovolili, da jim Izola v dveh serijah osvoji petnajst točk in prvi set. Dobra igra Triglava se je nadaljevala v petem setu. Po začetnem vodstvu Izole so varovanci trenerja Sajevca povedli celo z 12:6. Toda borbenim domačinom ni bilo treba dosti časa da so dohiteli Kranjčane. Ti so zopet povedli 14:13, konec in zmaga pa sta kljub temu ostala Izoli. Sodnika Bukovec in Jakomin sta delo opravila zadovoljivo, kljub nekaterim nerazumljivim odločitvam. Zapisničar svoje dolžnosti ni obvladal ali pa je ni hotel obvladati. Ob vnašanju podatkov (ob pomoči sodnika) so nastajali odmori, dolgi tudi več minut. Za konec še obvestilo, da bodo igralci Triglava prvič igrali doma. Tekma bo v soboto, 8. 11. 1980 ob 17. uri v telovadnici OS France Prešeren. LESTVICA Pionir Sava Želez ar Brezovica Izola Bled (ml ) Triglav Narodni dom 6:0 6:2 6:2 5:3 3:5 2:6 2:6 0:6 Zadražnik Zmaga Verigi in Iskri Lipica RADOVLJICA - Na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki u sodelovalo moških in *en*kih moštev, za katera je nastopilo skupaj 250 igralk m igralcev. Moštvo Verige iz Lm j« omagalo med elani. Drugi je bil Plamen, tretj? pa Gozdno gospodarstvo Bled. Med odbo-kan eami )*!■ hilM prva. Iskra t- Lipoic% pred ^UuptčmoobčtricMn UP H t mi. I Kit i PLAVANJE Tudi v drugem nastopu odlični dosežki KRANJ — Kranjski plavalci in plavalke so spravili pod streho že drugo kolo za najboljšega slovenskega plavalca v Sloveniji. V drugem nastopu so med Triglavani nastopili tudi plavalci Radovljice. Za zimski čas so tako kot v prvem krogu tudi v drugem Triglavani dosegli imenitne rezultate. Pozna se jim, da ne poznajo počitka. Delajo tako kot so si začrtali in uspehi ne izosta-jajo. Da je delo na taki višini, jih spodbuja tudi dejstvo, da so najboljši v državi in ne samo v Sloveniji. Rezultati - 400 m kravi - ml. pionirji B - 1. S.Jocič 5:39.9. B.Rus 5:50.0, 3. Vene 6:00,7, pionirji A - 1. Prislan 4:59,2, 2. Ma-renčič 5:05,2. 3. Marn 5:22,5, st. pionirji -1. Veličkovič 4:28,4, 2. Kadoič 4:26,5, 3. G.Rus 4:34.1, ml. mladinci - 1. D. Petrič 4:14,4, 2. Jug (Radovljica) 4:50.9, člani - 1. B. Petrič 4:14,3, 2. Koželj 4:29,4, 3. Glo-bočnik 4:38,5; 100 m prsno — ml. pionirji B - 1. S.Jocič 1:35.7. 2. Demšar 1:39,1, 3. M.Jocič 1:40,3, pionirji A - 1. Mrkaič 1:22,2, 2. Oberstar 1:32.9, 3. Debeljak 1:34,2, st. pionirji - 1. A.Jocič 1:15,2. 2. Kadoič 1:11,1. 3. Bešter 1:18,3, ml. mladinci - 1. D. Petrič 1:15,7. 2. Jug (Radovljica) 1:19,1, člani - 1. Globočnik 1:12,7, 2. B. Petrič 1:14,3, 3. Koželj 1:21.2; ženske - 400 m kravi - ml. pionirke B - 1. Kalan 5:42.6, 2. M. Mohorič 6:58,2, 3. Z. Štetner 7:28,2, pionirke A - l. Mohorič 5:21.3. 3. V. Štetner 6:05.9. 3. Vojičič 6:06,2, st. pionirke - 1. Praprotnik 4:48,1. 2. Rebolj 4:48,8, 3. Kosirnik 4:54,3. mladinke — 1. Berložnik 4:55,4, članice — Ber-toncelj 5:20,2, 100 m prsno — ml. pionirke B - 1. Kalan 1:38.0, 2. Mohorič 1:55,5, 3. Z. Štetner 2:01.1. pionirke A — 1. Marjeta Mohorič 1:34,1, 2. Vojičič 1:40,2, 3. Valant 1:46,2, st. pionirke - 1. Praprotnik 1:21,2, 2. Cvek 1:22,8. 3. Kosirnik 1:23.4. mladinke - 1. Berložnik 1:27.9. članice - 1. Berton-celj 1:35.6. -<|h NOGOMET Kadeti Jesenic presenetili KRANJ - Minulo soboto so za presenečenje poskrbeli kadeti Jesenic, ki so v Bri-tofti premagali domačine. Sava je s prepričljivo zmago v Žireh obdržala vodstvo. Vodi Sava pred Britofom, ki imata po 13 točk, tretji pa je Tržič z osmimi točkami. Sicer pa so Jeseničani zmagali v Bnto-fu s 3:2, Sava pa je v gosteh premagala Alpino s 4:2. Zaradi poplavljenega igrišča pa tekma Bohinj : Tržič ni bila odigrana. V rekreacijskem tekmovanju članov so presenetili Bohinjci, ki so zmagali na Bledu. Lesce A so bile boljše od Jesenic. Tržič pa je doma visoko premagal Bohinj B. Vodi Bohinj A z 10 točkami pred Jeseničani 7 in Trtičem 6 točk. Bohinj je premagal Bled s 4:1, Lesce A Jesenice s 7:1. Trtic pa Bohinj B s 6:1. Jutri so na sporedu srečanja kadetov Bohinj : Alpina, Tržič : Britof in Jesenice : Sava, pri članih pa bodo igrali Jesenice : Bled, Bohinj B : Lesce A in Lesce B : Tržič. P. Novak PRVI PORAZ ALPINE ŠKOFJA LOKA - V medobčinski rekreacijski ligi za področje Škofje Loke je v šestem kolu presenetila Gorenja vas in prvič premagala Alpino. Reteče so premagale Jelovico, Železnikarjev pa ni bilo na tekmo v Sv. Duh. Rezultati: Jelovica : Reteče 2:3, Kondor : LTH 0:3, Gorenja vas : Alpina 1:0 in Polet : A Iples 3:0 brez borbe. Vodi LTH z 10 točkami pred Poletom, ki ima enako število točk. Alpina ima 9 točk. Gorenja vas in Alples pa po Sest oziroma pet, vendar imata tekmo manj. Šesti je Kondor z dvema točkama, kolikor jih imata tudi predzadnji in zadnji Jelovica in Reteče. V prihodnjem kolu bodo igrali Alples : Jelovica, Alpina : Polet, LTH : Gorenja vas in Reteče: Kondor. •J. Krajnik ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA SZS KRANJ HOJA IN TEK ZA ZDRAVJE Redna vadba lahkotnega teka v naravi kakršno priporočamo v naši akciji »NA TEKU SE DOBIMO« je namenjena predvsem ljudskemu zdravju, delovni in obrambni sposobnosti. Taka vadba je izredno pomembna za zdrav način življenja, kajti po izkušnjah sodeč lahko trdimo, da hoja in tek spremeni človeka: navadi se na zmernost v hrani, na red v počitku, omeji ali opusti kajenje in alkoholne pijače in hkrati pridobi tudi nov odnos do fizičnega dela. Se nekaj ne bi smeli pozabiti. Udeleženci mnžičnih akcij so skovali nova znan-stva in prijateljstva, kar je izrednega pomena in potreba današnjega občana z vidika družabnosti. Da ne boste v zadregi in pomišljali kako se vključiti k tedni vadbi. Idealna prilika je v okviru naše akcije, kjer vam bodo / nasveti pomagali vodniki na zbirnih mestih: ponedeljek - Planina, torek --Kokrica. Orehek. sreda - stadion večerna vadba, četrtek - Hrastje. Britof petek - St razišče. Pričetek vadbe na vseh vadiščih je Ob 16. uri. na stadionu pa oh IN. uri. Skupni program /.a november: - nedelja. 9.11. - gozdni tek U LOVKA — Vrhnika. Y.n udeležence iz Kranja ho organiziran avtobusni pravdi - predavanje o opremi /a hojo in tek na smučeh - skupni vadbeni dan /, demonstracijo opreme, pomožne opremi /m suho vadbo - krauiski nmako športni sejem od 90 do 24. II. t »HO - vadbeni dan ,ia snegu iih enem unied gorenjskih smučjšč , , , t Tržič - Že nekaj let poteka pod okriljem republiške telesnokultunm skupnosti testiranje otrok prvih in petih razredov osnovnih &*! šir * po Sloveniji. V Tržiču je to akcijo v letošnjem letu financirala občinske telesnokulturna skupnost, zaje/a pa je okrog 500 fantov in dek«' z vseh treh tržiških osnovnih šol. Testi, kijih računalniško obdelaj** ec visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, zajemajo preizkus ekspi .-. nosti. vzdržljivosti, moči in spretnosti. Rezultate, ki jih dobijo > računalniško obdelavo, posredujejo učiteljem telesne vzgoje po š.Va^ Akcija je do sedaj dala nekaj dobrih rezultatov, tako da predvidevaj" da bodo že v prihodnjem šolskem letu vanjo vključili vse učena prvega do osmega razreda. (■/. K.) — Foto: -J. Kleindienst HOKEJ Jeseničani še Crveno zvezdo JESENICE - Po osmem kolu v prvi zvezni hokejski ligi je ostalo na vrhu prvenstvene razpredelnice vse po starem. Vodilni hokejisti Jesenic so sicer v slabem srečanju premagali Crveno zvezdo iz Beograda. Pomembno zmago so v tem kolu dosegli hokejisti Tivolija, ki so v Ljubljani z dobro igro nadigrali Medveščaka iz Zagreba. Zal se to ni posrečilo Celjanom, saj so morali v Beogradu v igri s Partizanom prepustiti točke gostitelju. Ljubljanska Olimpija je spet prepričljivo in visoko premagala Vojvodino. Izidi - Jesenice : Crvena zvezda 6:1 (3:0. 1:0, 2:1). Vojvodina : OLIMPIJA 0:24 (0:7. 0:11. 0:6). Partizan : Celje 4:3 (1:0. 3:3. 0:0). Tivoli : Medveščak 5:2 (4:0. 0:2. 1:0). Lestvica: Jeseniška Murka vodi JESENICE - Na jeseniškem drsstz» se je nadaljevalo republiško m ilT~ prvenstvo v kegljanju na ledu. Na spal je bilo drugo kolo, nastopilo pa je It U stev z-Bleda, Jesenic, Kranjske gore** teč S 14 točkami je zmagala Murka i* nic, druga je bila ekipa Piber Bled ■ d kami, tretja pa je bila z enakim i»r« točk ekipa Gradbinca Jesenice. P» ■ kolih vodi Murka s 30 točkami pred V stalno Jesenice 28 in ekipo Piber BM točkami. Prvenstvo prekinili Jesenice H 7 1 0 91:21 15 Olimpija H (i » 2 133:13 12 Partizan 8 5 1) 3 37:55 10 Celje 8 4 1 3 52:31 9 Crvena zvezda 8 4 0 4 48:50 8 Medveščak 8 3 0 5 29:49 6 Tivoli K 2 0 6 21:41 4 Vojvodina 8 0 0 8 14:75 0 Že danes bo v Tivoliju srečanje Tivoli : Vojvodina, srečanji Medveščak : Partizan ter Celje : Jesenice bosta 5. novembra. Crvena zvezda pa igra z Olimpijo 12. novembra. -dh LISCA - II. državno prvenstv o v z zmaji, ki se je v petek. 24. oktobr na Lisci na Dolenjskem, so v ncrtii poldne prekinili zaradi "rrmrnshiJj. -jev, ki so onemogočali varne polete u movalce. Sploh so imeli orgnnizac vremenom smolo, saj noben da* uspeli izvesti načrtovanih poletov stva se je udeležilo 42 letalcev tiskih in 4 letalci iz drugih klubov m slaviji. Organizatorji so svoje dele ~ opravili, čeprav zaman, saj točke ti meznih poletov ne štejejo niti za izzr* prezentance za svetovno prvenstvo hodnje leto. KOŠARKA Savčanke bodo startale na prvo mesto KRANJ - Le še nekaj več kot teden dni in oživele bodo slovenske I__ dvorane in telovadnice. V novo prvenstveno košarkarsko sezono bodo starta! * J*-publiški ligi članska moštva v obeh enotnih ligah. Letos bo v novi tekmovalni aese ni v članski ligi spet po starem. Ne bo več predtekmovanj in vsi ligaši b« enotno ligo. Enako kot pri moških bo tudi v ženski ligi, medtem ko sta obe L. ligi, po osem moštev, razdeljeni v dve skupini. Zahodno in vzhodno. Po dve iz obeh lig, prvo in drugouvrščena, se bodo nato potegovala za prvaka. Ker je do prvenstva le Se nekaj dni, sta oba kranjska ligaša pripravila u-konferenco. Tako sta nas oba trenerja Mira Cernivec iz KK Save (ženske* is n* Triglava Peter B rumen seznanila z realnimi možnostmi za uspeh v tem pr< Mira Cernivec, ki je trener članske ženske vrste Save, pri svojem defa j žav. Igralke Ksenija Ponikvar, Nejra Mlinar, Polona Oblak, Nataša Drini Nada Trojar. Dora Verlak, Ema Žagar, Olga Baligač. Alma Sušnik. Jota Mirjam Dragosavljevlč, Majda Kuzma. Mojca Horvat in Vladka Mladenovič začele pripravljati v sredini meseca avgusta v Stražišču. Pozneje so dnevno kondicijsko vadbo imele na stadionu Stanka Mlakarja in trimu. ] stopa Verlakove in Baligačeve v kadetski državni reprezentanci je odpadel stap* trening Torej skupnih enotenskih priprav ni bilo. A vseeno so igralke iz $m» bro pripravljene za letošnje prvenstvo. Posebno še. ko so začele tudi a — dvorani na Planini. ■ .,,„,, ... , »To je mlado moštvo, ki se bo letos v republiški ligi potegovalo a« naslov Torej za prvo mesto. Za slovensko ligo imamo v povprečju res -^_ Stvo. a dovolj veliko in že tudi izkušeno, je dejala trenerka Mira Ceraivec. »Tast igralke, ki so se že kalile v slovenski članski ligi. Lani so bile četrte m v tej sezaz* smo lahko prve.« m •••»_• . Svoj prvi nastop bodo igralke Save imele v dvorani na Planini pnaodnjoatjesr boto. ko bodo ob 17. uri gostile koSarkarice iz Litije. Kako košarkarskega znanja imajo se bomo lahko vsi ljubitelji košarke kaj kmalu čali. TRIGLAVANI V BORBI ZA VRH Trener košarkarjev Triglava Peter Brumen je letos ostal skoraj brez čl****** moš.'v:nKarkosem njegovih fantov je namreč odšlo nj,£^^1» ^ * vTn££r sa« f.reffit ?o%^^™z*~ ^ Uroi^ ftSi-i ŽJ5TSJ „W,ffsmev. Ne manjšo, šesto mesto. Po h. trenerja Brumna pa se bodo potegoval, za, prv«,»"£k Mlak-ria o« * wj tr..,iii.tfi so lačeli 18. avgusta na stadionu Mansa im««r.i» o« a «. 30. a^"- - bUi na aktivnem odmoru v Prem.nturi. kjer so po niraliTošarko. T « Mladem PuleTs k,SS J Seva" - štad^u «^«!*»* |" ^i.^^ Zaradi odhoda igralcev v JLA. in ker ^J^^^^^lu. saj n^ Brumen pripravil nov načrt treninga^Težave l«^«1^"^^. A vseeno**,* treniralo popolno, ke. so vmes tod. ^'JsoitnH. rudi tridnevni v**~ Skubic ,n F.rtek odlično vkMJj.med ^ ^ a^ ^-^ening tekmo. V dse. •kupni trening v L.p.c. in s Krašk.m /.darJ«™ kem , a!l fUc, „ danjih pripravah je to moštvo ^»K«1^^ *e dve £ kalnem tekmovanju m goren.sk. letni koš»™r"K1 "* mi. Z Jezico v Ljubljani in rJadranomiz ^rsto v Krtnj u. ^ Sicer bo t«, člansko moštv o 1 rigl-is*_****?mJ* V orvem kolu nazire. prvič i prve«« 'lava, v Kaicri-iii kJ» vostjorVvoT. prvTprvnstveno t. kmo odigralo v e,o ljubljanski Iliriji. Že v soboto. , Vnc e-J^bj- ^ iin občinstvom, lakrat hocl« k0"" sP™•'• gostujejo domač domačim ohč.nstvom. i «»r»« "w »•- vonta /a republiški naslov K rašk: />d«r „„ 1K.30. Vstopala« i* »a.^ Vse tekme ho 1 riglav igral v dvoran, na I lan.n, joodin.ejev jev rs v predprodaii ima » tud. permanentni vstopnice^ n.Hnnn. ftTtK, 31. OKTOBRA 1980 15. STRAN G L A S SODIŠČA r Trobec le zmiguje z rameni Metod Trobec obtožen umora najmanj petih žensk, ropa in dveh velikih tatvin, se zagovarja pred Temeljnim sodiščem v Kranju Potek sodne razprave, ki se je * iferaj pričela pred Temeijnim so-4«lčem v Kranju zoper Metoda Trob- pravzaprav ni bil presenetljiv. Že prejšnji sodni obravnavi pred meko se je zagovarjal zaradi in bil nato tudi obsojen, je Trebeč izbral svoj način zagovora, ki je uporabil tudi tokrat. Na vsa ija iz obtožnice, ki ga sni umorov najmanj petih ropa in dveh velikih tatvin, odgovarja na enak način: •Mogoče je. da sem to storil, morda p bilo tako. ne vem pa ne« Ko ga je predsednik sodnega senata skušal »pomniti, kaj je povedal v zapisnik 14. novembra lani še v preiskovalnem postopku ob prisotnosti svojega zagovornika in preiskovalnega sodnika, je imel Trobec prav tako pripravljen odgovor. »Morda sem res tako rekel, moral pa sem nekaj reči, «j so mi prej grozili« Pri tem pa ni vedel pojasniti, kako da je preiskovalnemu sodniku v zapisnik pripovedoval nekatera dejstva, ki jih je i»hko vedel samo on sam in nihče drug. Urška Brečko je bila namreč nekaj časa pogrešana od 20. marca 1978. sorodniki so jo tudi iskali, v časopisih je bila tudi njena slika in Do takrat, ko je Trobec poti preiskovalnemu sodniku, da je kia med obiskovalkami njegove hiše * Dolenji vasi št. 22 pri Polhovem padcu tudi neka Urška, ki jo je •ečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko, pa jo je povabil k sebi, ni nihče vedel, da je med ostanki kosti najdenimi v Trobčevi krušni peči in gnojnič-ni jami. tudi del Urškinih ostankov. Med ključi, ki so jih kasneje našli v Trobčevi hiši na Sp. Beli, kamor se je bil preselil, pa so našli tudi ključ od zadnjih vrat gostilne na Črnivcu, kjer je Urška Brečko takrat delala kot kuhinjska pomočnica. Trobec na včerajšnji obravnavi ni priznal za nobeno od žensk, katerih pred preiskovalnim sodnikom priznal in opisal, kako je iz seksualnega zadovoljstva pretepel in zadavil ter nato zažgal v peči najmanj pet žensk, da je sam tudi pokazal, kje je bil vse pepel; le-tega niso našli le v krušni peči. pač pa del tudi v posodi v hlevu in v gnojnični jami. Tudi tega Trobec ni potrdil, pač pa je s stalnim refrenom »da je možno«, da je šel pokazat odgovoril na natančno zastavljeno vprašanje. Trobcu pa je spomin bolje deloval, ko ga je predsednik senata spraševal p drugih stvareh, ki se ne nanašajo na obtožnico: tako je vedel, kdaj so podpisali pogodbo o prodaji hiše v Dolenji vasi. da je bilo to lani spomladi ali poleti v Kranju pri odvetniku itd. Trobec je tudi dopustil možnost, da je kdaj peljal kako žensko k sebi v hišo v Dolenji vasi. pa tudi družil se je z nekaterimi ženskami, toda kakega imena ni vedel povedati. Ni vedel, kako so nekatera oblačila izginulih žensk prišla v njegovo hišo. ni videl ožganih kosti v pepelu. Trobec pa je povedal, da se sedaj sicer bolje počuti, dosti drugače kot pred dvemi. tremi leti. ko da ga je vse bolelo, da ni mogel niti misliti in delati. Tudi zdaj ima zdravstvene težave, vendar so organskega porekla: rana na dvanajsterniku in bolne ledvice. Ob zaključku včerajšnje obravnave je zagovornik Metoda Trobca predlagal, senat pa je to sprejel, da se vpogleda zdravstvena dokumentacija poprejšnjih bolezni Metoda Trobca, posebno iz leta 1974, ko se je zdravil v bolnišnici za duševne bolezni v Polju in tudi kasneje, ko je bil zaposlen v Metalki, je bil nekajkrat v bolniški. Pri tem je zagovornik navedel podatek, da je Trobcev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije. L. M. V. Alkohol na prvem mestu V zadnjih mesecih se je prometna varnost na gorenjskih cestah poslabšala — Nekaj prometnih akcij, za katere se je odločila UJV Kranj, je tudi pokazalo, da vinjenih voznikov ni ravno malo, pa tudi preveč tehnično ne ravno brezhibnih vozil je bilo odkritih kar precej Medtem ko je v prvi polovici letošnjega leta kazalo, da je prometna varnost na gorenjskih cestah še kar zadovoljiva, vsaj kar zadeva smrtne žrtve, pa se je v zadnjih mesecih stanje spremenilo: število prometnih nezgod s smrtnim izidom se je namreč močno povečalo. Na gorenjskih cestah je letos do konca oktobra umrlo že 38 oseb. Žalostno pri tem pa je, da se je kar 15 prometnih nezgod, ki so se končale s smrtjo enega ali več udeležencev v prometu pripetilo zaradi alkohola. Da pa je prav vinjenost dokaj pogost pojav med udeleženci v prometu, se je pokazalo tudi v nedavnih prometno varnostnih akcijah, ki jih je uprava javne varnosti organizirala na področju Gorenjske. Postaja prometne milice Kranj je skupaj s splošnimi postajami in oddelki milic v vseh gorenjskih občinah doslej v štirih akcijah preverjala tehnično opremljenost motornih vozil, dovoljene hitrosti in sploh pripravljenost udeležencev v prometu na pogoje jesensko zimske vožnje. V eni od zadnjih akcij, ko so miličniki ustavili 753 vozil, so med njimi ugotovili 25 vinjenih voznikov osebnih avtomobilov, trezni pa tudi niso bili 3 kolesarji in 2 mopedista. Prejšnji teden, pa je bilo v akciji na gorenjskih cestah ustavljeno več kot 900 udeležencev v prometu, od tega je sapa pozelenela kar 40; polovica Vinjenih je bila v škofjeloški občini. Udeleženci v prometu, tako vozniki osebnih avtomobilov kot tudi mopedisti, kolesarji, pa tudi pešci se očitno ne zavedajo, kako usodno je z alkoholom v krvi sesti za volan ali na kolo. Tveganje invalidnosti ali pa smrti je vendarle preveliko. Ne nazadnje pa je bilo letos tudi veliko odvzetih vozniških dovoljenj prav zaradi alkohola. Dva sta bila celo tako vinjena, da ju je bilo treba pridržati čez noč do iztreznitve. Prometne akcije v zadnjih dneh, zadnja je bila v sredo popoldne prav tako na vsej Gorenjski, so tudi pokazale, da nekateri vozniki »pozabijo«, da še nimajo ali nimajo več vozniškega dovoljenja, pa kljub temu sedejo za volan. Čeprav večina voznikov spoštuje prepoved vožnje ob torkih in četrtkih, pa se vedno najde še nekaj takih, ki ne morejo strpeti brez volana, ne da bi imeli za to kakšen razlog. ■•j S tako hudimi obtožbami kot jih ni bilo V slovenski povojni kriminalistični f^rTDol^v ■ StQr 32 VČemj 8mP* 3 eo 5 3 Tudi x je kralj igro. 133 naslednjem primeru odločilno posegel v V položaju na diagramu (ALJEHIN - YATES; London. 1922) beli trdnjavi obvladujeta linijo c. Cmi ne more te prednosti belega uspešno izravnati z menjavo trdnjav na polju c8, kajti potem nastane končnica, v kateri je be/i .skakač uspešnejši od črnega lovca, odločilna pa je tudi prednost belega kralja, ki lahko prek črnih polj prispe do kmeta a4. Kljub temu pa beli ne more izkoristiti prednosti na liniji c neposredno, npr. I. Tcf> L bo 2. Te6:? Tc8! in črni prevzame oblast nad linijo c! 6. T5c6 7. Kf4 8. h5 9. go-lO. Tf7 Lafi Te8 Kg8 Lfl La6 Kh7 Črni ne more nič ukreniti: čakati mora. Ne gre 10. ... Tec8, zaradi 11. Tefi: in nato T6e7 z odločilnim napadom ha kralja. 11. T6c7 Tg8 12. Sd7 Kh8 IS. Sffi! Tf8 14. Tg7:' Tffi: 15. Ke5!! Crni se je vdal. Kralj je od I A ii 4 A« A i mm A ■ A - p m * a b c d e f 8 ločilno posegel v boj. Na 15. . . . Tf8 sledi 16. Th7+ Kg8 17. Tcg7 mat. V končnici je kralj razmeroma varen tudi na odprtem. Pomembno je centraliziranje kralja, ki omogoči njegov vdor v nasprotnikovo kmečko vrsto. V položaju na diagramu '134 (MACCIONI - ing. VIDMAR: Dubrovnik, 1950) ima črni prednost zaradi položaja kraljev. Medtem ko je beli še odmaknjen od dogajanj na šahovnici, je črni Že dejaven. Diagram 13.1 1. Kf2.» V primerjavi s črnim ima beli kralj več manevrskega prostora. S premikom v črni tabor lahko bistveno poveča učinkovitost svojih figur 1. ... Kh7 2. h4 Tf8 3. Kg3 Tfh8 4. Tc7 Lb5 5. Tlc5! Crni je v utesnjenem položaju; njegovi trdnjavi streljata v prazno. Diagram 1.14 Sa2 Ka5 Safi! 3« let. Denar, ki ga je prislužil v tujini, mu je kaj hitro skopnel, zato si je hotel poiskati zaposlitev. Vendar pa dela - po poklicu je mizar — ni našel. Ker je bil brez sredstev za preživljanje, doma v Radovljici pa tudi ni mogel ostati, se je odločil, da se bo preživljal na nepošten način. V oktobru je obiskal znance na Ovsi-šah, vendar pa to ni bil le vljudnostni obisk, saj si je hišo ogledal tudi z drugačnimi nameni. 8. oktobra se je z vlakom odpeljal iz Radovljice do Podnarta in se napotil na Ovsiše. Okoli K), ure je pritisnil na zvonec hiše Petra R., vendar pa je zvonil le zato, da bi se prepričal, če ni nikogar doma. Hiša je bila res prazna, saj so bili domači v službi, otroci pa v šoli. Nato je zlezel skozi svetlobno okno nad vhodnimi vrati, ki je bilo le priprto, v notranjost. Brskal je po omarah in na takih mestih, kjer se običajno hrani denar, vendar našel ni ničesar. Da pa ne bi odšel ravno praznih rok, je znancem pobral še nekaj zlatnine, kot so verižice in prstani, našel je tudi daljnogled, vzel radijski tranzistor znamke grunding in sončna očala. V omarah je brskal tudi med oblačili in vzel rjavo moško obleko, dve srajci, kavbojke in črn usnjen suknjič ter potovalko, v katero je vse te predmete spravil. Nekaj zlatnine in tranzistor je za majhen denar prodal na železniški postaji v Ljubljani, nekaj predmetov pa je podaril tudi svojemu dekletu, kjer so jih miličniki našli in vrnili lastniku. Preiskovalni sodnik je za Andreja Kokalja odredil pripor. NESREČE OTROK PADEL IZ PARKIRANEGA AVTOMOBILA Jesenice — V torek. 28. oktobra, ob 16.20 se je na Cesti revolucije pripetila nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Pesjak z Loke pri Tržiču je nameraval parkirati pred stolpnico na Cesti revolucije pred nekim že parkiranim avtomobilom. Prav ko je peljal mimo, so se na parkiranem avtomobilu odprla vrata in pred Pesjakov avtomobil je padel 4-letni Elvir Bešladić. Pesjak je sicer takoj ustavil, vendar pa je otrokova roka omahnila pred prednje kolo njegovega avtomobila; kolo se je sicer ustavilo še pred otrokovo roko. vendar pa so v jeseniški bolnišnici ugotovili, da si je mali Elmir roko zlomil. V vrsti prometnih akcij po esej Gorenjski so miličniki r zadnjih dneh kontrolirali tehnično brezhibnost vozil in pripravljenost na težje jesensko zimske pogoje vožnje. Za varnost potnikov Konec prejšnjega tedna je bilo na Gorenjskem pregledanih 51 avtobusov in tudi nekaj drugih vozil — Večina avtobusov je bila brezhibnih Konec prejšnjega tedna so delavci milice za posebne naloge pri ZEM RSNZ preverjali tehnično brezhibnost in urejenost avtobusov, tovornjakov in tudi osebnih vozil na območju UJV Kranj. Akcija na Jesenicah je pokazala, da sta bila od petih pregledanih avtobusov dva brezhibna, dva voznika avtobusov sta bila opozorjena zaradi manjših napak, medtem ko je bil en avtobus OZD Viator, tozd MPPD izločen iz prometa in poslan na izredni tehnični pregled zaradi preslabih zavor. V Tržiču sta bila od šestih avtobusov dva popolnoma v redu, dva voznika avtobusov pa sta bila opozorjena zaradi manjših pomanjkljivosti. En voznik avtobusa ni imel po petih urah za volanom predpisane pol ure počitka. Upravni postopek je bil sprožen proti OZD SAP, tozd Gorenjska, ker eden od avtobusov ni imel brezhibnih zavor, voznik avtobusa pa pred nastopom novega delovnega dne ni imel za seboj predpisanih 10 ur počitka. Vozniku so prepovedali nadaljnjo vožnjo, avtobus pa poslali na izredni tehnični pregled. V Tržiču.-so ustavili tudi voznika tovornjaka, ki za volanom ni bil trezen, kot je pokazal alkotest. V Kranju so miličniki preverili tehnično brezhibnost 30 avtobusov, od tega je bila polovica v redu, pri ostalih pa so našli nekaj manjših ali večjih pomanjkljivosti. Zaradi manjših pomanjkljivosti so opozorili 10 voznikov avtobusov; dva avtobusa OZD Alpetour nista imela predpisane opreme oziroma je ta bila nepopolna. Iz prometa je bil izločen 1 avtobus zaradi preslabih zavor. V Skofji Loki so miličniki pregledali 16 avtobusov, od tega jih je bilo 9 brezhibnih. 7 voznikov avtobusov pa so opozorili zaradi manjših pomanjkljivosti vozil. Enemu vozniku avtobusa so prepovedali nadaljnjo vožnjo, ker je sedel za volanom vinjen, postopek pa je bil sprožen tudi zoper OZD Alpetour, ker to ni preprečila. Sicer pa je preverjanje avtobusov predvsem Alpetourovih pokazalo dokaj ugodno sliko tehnične urejenosti vozil, saj je bilo zaradi hujših tehničnih pomanjkljivosti izločeno iz prometa le nekaj vozil, pomanjkljivosti pri ostalih (brisalci, kontrolno signalne naprave, svetlobna telesa) pa so bile le manjše in so zanje predvsem odgovorni vozniki avtobusov. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša mama MARIJA OTER roj. Solinec Od nje se bomo poslovili v petek, 31. 10. 1980, ob 15.30 na pokopališče v Lipici pri Skofji Loki. Žalujoči domači *$K O L, A S16. STRAN S ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 31 OKTOBRA 1910 Srečanje pionirjev dopisnikov bo v Trbovljah Letošnje, dvanajsto po vrsti, srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov ho od 7. do K), novembra v Trbovljah. Naše uredništvo se je odločilo, da po nekajletnem premoru na srečanje povabi pet najbolj zvestih sodelavcev rubrike S šolskih klopi. Tako bodo prihodnji petek v Trbovlje odpotovali: Marija Stanonik iz osnovne šole Cvetko Golar v Skofji Loki, Gregor Markelj iz osnovne šole Josip Plemelj na Bledu, Tomaž Križnar iz osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju, Vesna Žagar iz osnovne šole Ivan Tavčar v Gorenji vasi terSergeja Malovrh iz osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki. V Trbovljah, kjer se bodo razen dopisnikov zbrali tudi člani uredniških odborov nagrajenih šolskih glasil, se bodo pionirji v petek pogovarjali z znanimi slovenskimi pisatelji in novinarji, s predstavniki uredništev, ki so jih povabila, ogledali si bodo znamenitosti rudarskega mesta, razstavi glasil in del učencev iz Zasavja ter i poslušali koncert Glasbene mladine Slovenije. V nedeljo dopoldne bo zaključna slovesnost na kateri bodo podelili nagrade najboljšim šolskim glasilom, gostitelji pa bodo pripravili kulturni program. Ob mesecu knjige Težko je reči, katere knjige so dragocenejše. Tiste, ki nam pripovedujejo o nekdanjih dogodkih, o bajanjih in verovanjih naših prednikov ali tiste, ki nam razkrivajo skrivnosti narave in velike tehnične dosežke Morda one, ki nam odpirajo razne poglede v umetnosti in znanosti ali druge, ki izpovedujejo človeške stiske in radosti? Pot do knjige je včasih težka. Dandanes je življenje vsestransko. Kakor pa v nas še živi potreba po ljubezni, prijateljstvu in tovarištvi, se nam tudi knjiga še ni in se nam ne sme odtujiti. Predvsem se moramo starši, vzgojitelji in knjižničarji posvetiti najmlajšim. Tistim, ki že stegujejo roke po slikanici in prisluhnejo igrivosti vezane besede, da jim bomo zbudili ljubezen do knjige, da bodo tudi veliki znali cenita njeno poslanstvo. Kajti knjiga je rasla s človeštvom, v narodu je oblikovala zavest, v njej so se kristalizirali nauki in izpovedovale strasti. Otrok z veseljem prisluhne pesmici, posluša pravljice in uživa ob lepi ilustraciji. Prepogosto pa se zgodi, da potem šolar knjige zasovraži prav zaradi težav pri branju ali neprestanem »guljenju« pesmi. Zato je ob začetnem branju zelo pomembno, kako bomo otroka usmerjali in koliko ga bomo obremenjevali. Ni prav, če mu s tekmovalnim načinom skušamo vsiliti kar največ knjig, ker bomo lahko prav kmalu spoznali, da knjige samo prelistava in zelo površno prebere. Obisk v knjižnici, neposredni stik s knjigami v njej mu bo morda zbudil željo, da bo knjigo tudi zares prebral. Ni treba, da postane vsak otrok navdušen bralec; skušajmo doseči vsaj to, da knjige ne bo odklanjal, da bo skupaj z nami zaupal v moč dobre knjige in občutil lepo slovensko besedo. VikaKonc ttacije pesmi Vojteha Kurnika na citrah spremljala Mojca Krsnik. — Foto: H. J. Ustanovili kulturno društvo V osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču so se že pred časom odločili, da ustanovijo kulturno društvo in v njem povežejo učence iz pevskega zbora, recitatorje, značkarje, likovnike, člane literarno-novi-narskega krožka in tiste, ki oblikujejo šolsko glasilo. Volitve v organe društva bodo speljali 3. decembra. Ob tej priliki bo društvo dobilo tudi svoje ime. Delček svojega dela pa so bodoči »kulturniki« prikazali že v petek, ko so v šolski dvorani pripravili literarno popoldne. Recitatorji so ob spremljavi citer, na katerih je zaigrala Mojca Krsnik, prebirali hudomušne pesmi tržiškega pesnika Vojteha Kurnika, zatem pa so nekateri učenci predstavili svoje spise in pesmi. Marko je spregovoril o počitnicah in dejal, naj bi trajale deset mesecev, pouk pa samo dva, Alenka je povedala, da zelo rada bere knjige, medtem ko so Romana, Mojca in Jana v verzih opisale jesen, gobe, dom, mucka, otroštvo, šolo v naravi, sošolce, rokomet in še kaj. Na literarnem popoldnevu so se učenci spomnili tudi obletnic rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, posebno zanimiv pa je bil drugi del. v katerem jim je gostja Berta Golob, sodelavka Pionirskega lista, pripovedovala o svojem literarnem snovanju, o dolgoletnih izkušnjah pri vzgoji otrok, o knjigah in o delu, ki ga opravlja kot lektorica v uredništvu dnevno informativnih oddaj ljubljanske televizije. H.J. IZŠLO PRI MLADINSKI KNJIG Odlomek je i/, pravljice Cvetka-sedemcvetka Vladimira Petroviča Katajeva. ki jo je ilustriral Matjaž Schmidt in je pred kratkim izšla v zbirki Čebelica pri- založbi Mladinska knjiga. Zbirka Čebelica je namenjena najmlajšim bralcem, tistim, ki so se že pomerili s črkami. Hkrati s Cvetko-sedemcvetko so v knjigarnah dobili še dve podobni knjižici. Zgodbo o neuspeli živalski zaroti proti ljudem je napisal Gvido Tartalja in nosi naslov Mačji kašelj. Ilustrirala in opremila jo je Marjeta Cvetko. Tretjo knjižico, zabavno zgodbico Tiček Matiček pa je napisala Mira Mihelič in ilustrirala Marička Koren. Pripoveduje o dogodivščinah mladega kosa. ki je vzletel šele, ko se je znašel pred požrešnim mačkom. Naslovna stran te knjižice izgleda takole: Živela je deklica Zenja. Nekoč jo je poslala mama v pekarno kupit preste. Zenja je kupila sedem prest: dve s kumino — za očka. dve makovi — za mamo. dve s sladkorjem posuti — zase. in eno svetlo zapečeno prestico — za bratca Pavleka. Vzela je Zenja sedem prest in se odpravila. Hodila je in prodajala zijala na levo in na desno, prebirala napise in štela vrane. ZAPISALI SO SE V ZGODOVINO Edvard ian # MIRA .MJHEUČ TIČEK MATIČEK MRAČNA POT Skozi gozd vodi pot, po kateri pogosto hodim, po kateri se zlijeta v eno tegoba in radost. Nad njo se prepletajo veje hrastov in smrek ter mečejo svoje sence. Sonce jo le redko obsije, zato je mračna in tiha in človeka je strah, ko se zave njenega molka. Ko že dolgo hodiš po njej, ko postaneš utrujen in bi jo rad za trenutek zapustil. rad bi bil srečen in užival med ljudmi, šele tedaj občutiš, da si ujet v njeno mrežo in da te noče izpustiti, dokler se ne zaveš, da za svoj obstoj se boš moral boriti. Mira Remic, 1. c ESŠ Kranj NAGRADNA UGANKA Medtem pa se je pritihotapil od zadaj neznan psiček in pojedel preste kar po vrsti: najprej očkovi presti — s kumino, potem obe mamini — z makom, potem Zenjini — .s sladkorjem . . . Zenja je začutila, da so postale preste nekam preveč lahke. Obrnila se je. a je bilo že prepozno. Vrvica, na kateri so bite obešene, je bingljala prazna, psiček pa je ravno požiral svetlo zapečeno Pavlekovopresto in se oblizoval. Poznate gorenjske športnike? Jeli Jelovčan je bila smučarska tekačica, ki je v zadnji nagradni uganki nekaterim delala preglavice. No, večina odgovorov - spet smo jih dobili zelo veliko - je bilo pravilnih. Serija Glasovih značk pa je tokrat pripadla Romani Aljančič iz Šenčurja, Rožna ulica 3. Danes objavljamo fotografijo kolesarja. Doma je iz Škofje Loke in sodi med »stare mačke«. Dolga leta je bil član ljubljanskega Roga, zdaj pa je kapetan ekipe Sava. Ljubitelji kolesarstva ga ne poznajo samo po brkih, ampak tudi po vrsti odličnih rezultatov, ki jih je dosegel za svoj klub in jugoslovanske barve. Odgovore na vprašanje, kdo je kolesar na fotografiji, pošljite do 10. novembra na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijade-ja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka zlata, srebrna in bronasta Glasova značka. Edvard Rusjan sodi med peščico drznih letal-KUSJan skih Pior"rJev. ki so pri nas J začeli naskakovati in osva- Ijati nebo ter žrtvovali tud: življenje za razvoj letal- Istva. . Rodil se je 6. junija 1886 v Trstu. Bil je drup [sin, dva leti mlajši od [Jožeta, ki mu je kasneje tudi pomagal pri delu. Ko [je bil star dvanajst let. I se je družina najpre preselila v Renče, nato pa v Gorico. Tu je Edvard meščansko in večerno trgovsko šolo. Fant je bil otrok svojega j časa; bil je prizadeven in navdušen za vse novo. Kadar je mogel, je tičal pri prijatelju v mehanični delavnim gledal, kako popravljajo kolesa in montirajo motorje Kmalu se je tako ogrel za mehaniko, da je želel postati strojni inženir, toda njegov oče ni hotel nič slišati o nadaljnjem šolanju. Prišel je čas, ki se je mladi Edvard navdušil za šport, predvsem za kolesarstvo. Kot član slovenskega kolesarskega društva Gorica je dosegel vidne uspehe na velikih dirkah z lahkim dirkalnim kolesom, ki ga je sani sestavil. Nekaj let kasneje je svet zajela nova senzacija Človek se je začel dvigati pod oblake in se zaganjati proti soncu. Rusjan je prvič slišal o letalskih uspehih 1907. leta, ko je bil star enaindvajset let. Želja po zračnih višavah ga je prevzela. Po delu je ostajal v očetovi delavnici, iz časopisov prerisaval slike letal razmišljal in sanjaril. Rusjan se je najprej lotil modelarstva. Iz bambusovine in papirja je napravil dva modela biplana in monoplana ter na njih preučeval mehanično sestavo, delovanje krmil in tajnost ravnotežja. Odločil se je aa monoplan in izdelal maketo v naravni velikosti iz lesa, lepenke in papirja. Izredno pomemben za Rusjana je bai veliki letalski miting v Brescii 1909. leta, na katerem » je seznanil z Anzanijem, ki je izdeloval najbol* letalske motorje. Iz Brescie se je vrnil z motorjem in zvrhano mm vtisov in načrtov. Brž je začel graditi prvo letalo ki v bilo nared sredi novembra. Krstili so ga za Edo I \a zunaj je bilo podobno biplanu Farmanovega tim. pridobilo pa je več izboljšav in izvirnih RusjanoS (domislic. Nosilna površina letala je merila okro 1 kvadratnih metrov, težo brez pilota pa so cenili n/w kilogramov. Z bratom Jožetom sta ga spravila na Male R H Edvard je stalno tičal pri njem. Kadar je bilol^l vreme, je letalo izvlačil iz lope in se vadil na nie _ najprej samo na zemlji. V zrak se je dvigal previrf s kratkimi skoki, ki jih je polagoma daljšal 7» novembra 1909 je napovedal prvi polet. Letalo dvignilo dvanajst metrov visoko in letelo v ravnf* * okoli pol kilometra daleč. To je bil prvi Rusjanov vt!*? ki ga lahko imamo za začetek slovenskega letalstva -•Čez teden dni se je letalo raztreščilo ob vozu na cesti. Na srečo motor ni bil poškodovan in Edvard ie bi spet sredi novih načrtov. Z bratom sta v dobrem mesecu dokončala novo letalo, Edo II. Po številnih poskusih je dvignilo dvajset metrov visoko in preletelo dober kilometer poti. Vendar je bil motor prešibak za več* razdalje. Edvard se je obrnil na Mihajla Mercera v Zagrebu, o katerem je slišal, da je bogat in navdušen a letalstvo. Skupaj sta odšla na mednarodno razstavo v Pariz ■ kupila močnejši motor. Rusjan se je preseiil v Zagreb S tamkaj gradil novo letalo. Krščeno je bilo 13, novembra 1910. Poletelo je 30 metrov visoko in oet kilometrov daleč. Prvi javni miting je Edvard priredi 10. decembra in Zagrebčane tako navdušil, da se w odločil za turnejo po Balkanu, najprej je namerava nastopiti v Beogradu. Miting je bil napovedan za nedeljo. 8. januarja ic-Ker je tedaj na Banjici ležal sneg in je divjala kosava poleta ni bilo mogoče tvegati. Drugi dan je veter nekoliko popustil in Rusjan je kljub svarilom skJeađ poleteti. V močnem sunku pa so krila nenadaaaa vztrepetala in zaplahutala. Letalo je omahnilo i strmoglavilo... V Beogradu so priredili veličasten pogreb. Tak Srbi tedaj pokopavali samo svoje največje heroje. Slovenci smo nanj lahko ponosni. S svojim deteaa, pogumom in žrtvijo je postal naš sodobni Ikar. saj je s krvjo popisal prvo stran v zgodovini našega letalstva Postala bom ob grobu Bila sem pri babici. Odločila sem se, da grem v gocd po kostanj. Z menoj je šla tudi babica. Hodili sva p* gozdu. Zagledala sem lesen križ. Babica mi» pripovedovala »Bilo je pozimi. Snega je bilo veliko. Naša vas je b« obkoljena. Skozi okno smo videli le belo planjavo. Naenkrat je zapokala puška. Potem je vse utihaafe. Ko so Nemci odšli, smo našli partizani ki je na poti proti domu obležal mrte* Kar tam smo ga pokopah • Bliža se 1. november. Želim k babici, da bi odhitel na partizanov grob. Prižgala mu bom svečk? Tanja Rant, 5. a r. oan. šole heroja Grajzerja, Tržič V sredo v pionirsko knjižnico V sredo fx novembra, bo ob 17. uri v pionirski knuž v Kranju srečanje z urednico poljudnoznanstven* zbirke Pelikan Drago Tarman. Pelikanove knjižice odkrivajo mladim velike in majhne skrivnosti na rs v, tehnike znanosti, kulture in umetnosti Na srečanju bo sodeloval tudi Anton Polenec. btok*. ki j?v to zbirko prispeval že nekaj knjižic: Poto* ta ' ravnik. V gozdu. Korak v morje^rečan^e * namenjeno predvsem petošolcem m šestošokeaa PET«, 31. OKTOBRA 1980 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 17.STRAN.G LAS RADIJSKI SPORED WtOTAf l.NOV. rVripragnuB . UO Jutranji program - 8.06 Soaek kriaantern na grobu talcev • 8.40 Skladbe za mla-•»» - 9.06 Lahka glasba v nafti - 10.06 Requiem za talca - lOJO Dragotine in spod nade v reki življenja - 11.00 Petem jeseni - 12.10 Lepe fcfeje - 12.30 Spomni se -•HO Obvestila in lahka glas-* • 1330 Spomini na Fran Wovo • 14.05 Koncert za be-*4o - 14.25 Iz opusa sklada-Marijana Vodopivca -£00 Informativna oddaja Prnaii tudi II. program) -&15 Z našimi opernimi soli-■• 16.00 »Uiiika 15« - 16.20 1 trhiva popularne komorne ***e- 17.05 Utrip bolečine ^00 Duša Počkaj: Tri median« - 16.40 Iz partitur ««*tra Mantovani - 19.00 ••*9jj»ki dnevnik (prenaša '•o* II. program) - 19.30 °t*e«tila in lahka glasba -s* Mladi mostovi - 20.00 ^ekogi moraš imeti rad -P**nu svobodnih oblik slo-'»•kih avtorjev - 20.40 Raz-Naeeajaka instrumentalna ***ba - 21.30 Oddaja za naše ""djence - 23.05 Lirični *naki - 23.10 Jazz v komor-*• studiu - »Pravi pogreb« ' Wj06 Nočni program - profram *• Sobota na valu 202 -2** Dober dan na drugem ^P»mu - 13.05 Mauthau- balada - 13.35 Glasba Jonske Amerike - 14.00 ***»nja republik in pokra-* • I5XJ0 Informativna od-** ■ 15.15 Zvoki velikih or- - 16.00 Nas podlistek 1*15 Mikrofon za Majdo **tovo - 16.40 Glasbeni ca-*° • 17.35 Pol ure za chan-"VM05 Lahka glasba ju-f^fanakih avtorjev - 18.35 j*a listom pada - 19.30 Z***1* stereorama - 21.15 J* nočna glasba - 21.45 *«el in pesem - 22.30 Z orke-J?* Carmen Dragon -f45 Zrcalo dneva - 22.55 J**bt za konec programa I «D«UA, Z. NOV. ■^angram ^•Dobro jutro! - 8.07 Ra-lp igra za otroke - 8.44 J*e za mladino - 9.05 Se 2*e. tovariši - 10.05 Ne-matineja - 11.00 Popi * poslušalci - 11.10 Na-^fiatakn čestitajo in po-^•fcjo - 13.10 Obvestila M*Wvna glasba - 13.20 Za ?*jeke proizvajalce - 13.50 2»e godbe - 14.05 Humo-*J tega tedna - 14.25 S po-^^■B po Jugoslaviji JJhi nas doma - 15.30 f**|j«ka reportaža - 15.55 notesa - 16.20 Gremo L/*o - 17.05 Popularne 2* melodije - 17.50 Ra-3? V* - 18.26 Na zgornji rj*1 - 19.30 Obvestila in za-fJasba - 19.35 Lahko ^troci! - 19.45 Glasbene ^**uce - 20.00 V nedeljo r*» - 22.20 Skupni pro-J5 JRT - 23.05 Lirični - 23.10 Mozaik melo-?• Plesnih ritmov - 00.05 program - glasba program '* Nedelja na valu 202 -'" V nedeljo se dobimo, glasba in še kaj - 13.30 r Pedi - 14.20 Iz roda v rod j s* Stereorama - 20.30 'j**** iz starega gramofona J ■* Iz francoske diskoteke - 45 Radio Student na na-~* »*nj - 22.45 Zrcalo dneva _^5S Glasba za konec pro- PONEDELJEK, 3. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz' naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur Londonskega festivalskega orkestra - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza -Clifford Brown - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 4. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Novo mesto - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in. zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.00 Dogodki in odmevi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutril - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem pro- «ADI0 TRIGLAV JESENICE *W-FM področje za ra-»djilko občino 87,7 mega-**» - Gornjesavska dolina "M megaherza - Jesenice "•kaića 100,6 megaherza •"•aji val 1495 KHz AKt, Lokalna poročila -Jfcetttta - 16.30 Kulturna »totja - Morda vas bo zastalo - Kaj je novega v fikciji kaset kTV Ljubljana Mm* plošč por Kai ***»tia. 16.30 Kam danes T**0 — Jugo ton vam pred-- Morda vas bo zani- Mia 2 Mi pa nismo se uklonili " **>l*dmr važnejših dogod-* « nreteklosti - Rekla-Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas gramu - 13.05 Iz obdobja di-xielanda - Al Hirt - Hi-fi di-xieland Kings - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Jerrv Wilton - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev 16.40 Spekter - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra »Herbert Kiister« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 5. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro!- - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Dve zborovski - v izvedbi Col-legium musicum iz Beograda - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Pianistka Breda Blažič - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Koncert za besedo - Samota - 20.25 Pro-kofjev s slovenskimi solisti -21.05 Mihail Glinka: Odlomki iz opere Ivan Susanin -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz našh sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.25 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.30 Novice -Tehnika za vsakdanjo rabo -16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po poti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -14.20 Mehurčki - 14.30 Iz naših sporedov - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -Gost kluba: Stane Sušnik -17.40 Iz partitur orkestra »Paul Mauriat« - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu-- 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Ročk v opoziciji -20.50 10 minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - Mednarodni finski festival jazza v Poriju II. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 7. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Edvard Grieg: »Iz Holbergovih časov« - suita za godala, op. 40 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Odlomki iz oper Viktorja Parme - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Jean-Christian Michel - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 14.20 Prometni leksikon - 14.30 Iz našh sporedov -15.30 Glasbena medigra -15.45 Vroče-hladno - 17.10 do 17.30 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora -17.45 Vodomet melodij -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. pokrivalo zgradbe, krov, 7. drama nemškega dramatika, nobelovca 1912, Gerharta Hauptmanna, 13. soigralec, sodelavec, 14. prekinitev, razveljavi jen je zakonske zveze, 16. plesna figura pri červorki, 17. center, središče, 19. bolezensko ali strastno poželenje, 20. francoska pisateljica, prijateljica Chopina, George, 22. persona, človek posameznik, 23. nizozemsko ime za reko Meuse, ki teče iz Francije preko Belgije, 24. madžarska oblika imena za Anton, 26. prizadevanje, trudenje, 27. vrsta kitov, delfini, 28. latinsko ime za janež, 30. danski pisatelj in igralec (1874-1957), Larsen Johannes in norveška pisateljica (1873-1942), Nini Magdalene Roll, 32. eden, 33. Ciril Škerjanec, 35. ravno plovilo z malim ugrezom, tudi prezgodnji porod nedonošenčka, 37. francoski pisatelj »Ariane«, Claude, 39. nekdanja starosumerska prestolnica v južni Babiloniji, zdaj Varka, 41. visok plemič, arabski knez, oblastnih emirata, 43. latinski izraz za duša, duh, 46. posledica ranitve, 47. jugoslovanski politik, organizator NOB v BiH, narodni heroj, Djuro, 49. sršenar, 50. kratica za ingenieur, inženir, 51. črnogorsko mestece v dolini Tare, 53. kratica za teroristično tajno zvezo v ZDA Ku-Klux-Klan, 54. eno izmed gesel francoske revolucije, enakost, 56. valjasti mesni izdelek s spilo povezanima koncema, 58. vulkan in najvišji vrh v Turčiji v Armenskem višavju, 59. japonsko pristanišče na severu otoka Honšu. Navpično: 1. vrag, hudič, 2. ob Soči globoko zajedena dolina v osrčje Julijcev, 3. skrajni konec polotoka, 4. v filozofiji bivanje, bit, bistvo, stvar, 5. v grški mitologiji ljubica Leandra, 6. zapor ječa, 7. besednik, glasnik ljudstva, v starem Rimu načelnik mestnega okraja, tribusa, 8. zimsko jabolko z rumenkastim, krhkim in sočnim mesom, 9. muslimansko žensko ime, Azemi-na, 10. rimsko število 55, 11. slovenski gledališki igralec (1896—1965), Ivan, tudi vladarski naslov, 12. zdraviliški kraj med Trojanami in Zagorjem, 13. krmilni in industrijski poljski proizvod, 15. norveški slovničar in pesnik, Ivar Andreas, 18. ima jo tisti, kogar zgaga dere, 21. država med Srednjo Evropo in Skandinavijo, 23. španski pisatelj in slikar (1887- 1955), Jose Villa, 25. kratica za Lesno industrijsko podjetje, 29. slepost, 31. število en, 33. francoska fizika, nobelovca 1903, žena Marie še 1911 za kemijo, 34. ovira, ki jo fantje iz dekletove vasi postavijo čez pot, dokler ženin ne plača odkupnine za nevesto, 36. predmet, navadno obesek, ki naj bi odvračal demone, nesreče ali nevarnosti, 38 delavec v tiskarstvu, 40. zagrebški pevec, Miro, 42. reka v Srbiji, levi pritok Ibra in kraj ob izlivu reke v Ibar, 44. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril, 45. Noetova barka, 48. pogovorni izraz za rilec, 51. ustanovitelj perzijske države, znameniti vojskovodja, 52. kratica za nominativ, imeno-valnik, 55. znak za element lantan, 57. Brane Oblak. Rešitve pošljite do srede, 5. novembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 24. oktobra: 1. kockar. 7. kontra, 13. vratnik. 15. Ojstrah. 16. Alton, 17. Arg, 19. Lippi, 20. KIH, 21. A s ta rta, 24. Lil. 25. čep, 27. Talia, 28. ajd, 29. resor, 31. zmene, 33. list, 34. t, 35. Linz, 37. manta. 38, Ork, 40. bojar. 42. ime, 43. robnica, 46. Eva. 47. re. 48. utor. 49. test, 51. EK, 52. element, 54. analiza. 56. namera, 57. ananas. Prejeli amo 99 reiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Mihelič Rezka, Gubčeva 4. 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Lojzka Baudek, Planina 25, 64000 Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Marica Bolničar, Groharjevo naselje 8. 64220Skofja Loka. Nagrade bomo poslali po posti. r C IZBRALI SO ZA VAS ČETRTEK, 6. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 1980 - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno G. Rossini: Dve uverturi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Pesmi Marjana Kozine - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Novo iz studia... - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 PalelH |x>pevk Za prehodne hladne dni, ko je Se Skoda po cel dan kuriti centralno kurjavo, bomo ceneje ogravali z električnimi kaioriferji. Pri FUŽI-NARJU na Jesenicah jih imajo precejšnjo izbiro. Pa tudi oljne peči in Se kaj drugega pripravnega imajo v ta namen. Cena: od 581.05 do 1.101.90 din V Murkini MODI v Radovljici smo posneli ta dragocen primerek pravega lisičjega krzna. Del garderobe, ki nikoli ne pride iz mode. Topel, mehak, udoben ... Za velikosti 40 in 42 so na voljo. Cena: 34.128,50 V Murkinem BLGU v Lečah smo videli zanimive pokrovke z luknjicami za puSčanje sopare in zaSčitne pokrovke za zadrževanje maSčobe oziroma za varstvo pred nevarnim brizganjem segrete masti, ki pa obenem dopušča izparevanje vode. Pa Se zaSčitne pokrove za električne ploSče na štedilniku so spet dobili. Vse nerjaveča pločevina. Cena: pokrovke /. luknjicami od 87.85 do 194 din (tri velikosti) zaSčitne pokrovke 79,05 in 92,85 din pokrovi za ploSče od 81.55 do 94,10 din Pri RaSici so spletli to jopico preprostega a modnega kroja, dobe se pa na oddelku ženske trikotaže pri Kokri v GLOBUSU. Iz meSanice volne in sintetike so. dobe se pa v črni, temno modri, bordo in petrolej barvi. Zelo primerne tudi za močnejSe postave! Na voljo so velikosti od 38 do 48. Cena: 604 din J O LAS18.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 31. OKTOBRA 1W TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 1X1. 8.00 Poročila - 8.06 Zbis - Ela Peroci: Ankine risbe - 8.20 Minigodci v glasbeni deželi -8.30 Dimnikarcek se potepa po svetu - 8.40 Zadnja dirka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 9.10 Poleta vček, otroška oddaja TV Beograd - - 9.40 A. Halev: Korenine -naslednje generacije, TV nadaljevanka - 11.10 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna serija - 11.36 Po sledeh napredka - 12.05 Ljudje in zemlja, ponovitev - 13.05 Poročila (do 13.10) - 17.05 Poročila -17.10 Črni Jack, mladinski angleški film - 18.55 Naš kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta. TV nadaljevanka - 20.50 Pozdravite lastovke, češki film -22.20 TV kažipot - 22.40 Poročila V angleškem mladinskem filmu Črni Jack bomo spoznali dečka in njegovega odraslega prijatelja, ki ljudem dela , ( same sitnosti. Nekega dne ga primejo in obesijo, vendar po naključju ostane živ. Stari razbojnik »ukrade« dečka. Zaideta v številne pustolovščine, ki jih razumni fant skuša rešiti v prid pravici. Pozdravite lastovke je češki film. ki ga je ponsle režiser Jaromil Jireš. V njem je prikaza/ zadnjih devetindevetdeset dni življenja dvajsetletnega dekleta. M a ruš k a je bila borka že na začetku upora proti Nemcem. V k on cen tra cijskem taborišču piše dnevnik, v katerem se spominja svojih otroških let, doma. staršev, prve ljubezni pa tudi ilegalnega dela. zasliševanj in gestapovskega sojenja. Prav to ji daje moči. da pogumno prenaša zadnje dneve, čeprav ve. da se ji smrt neizbežno bliža. Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Nogomet OFK Beograd : Hajduk, prenos (do 15.20) -15.55 Poročila - 16.00 T V koledar ^ 16.10 Od zvonca do zvonca, otroška oddaja - 17.10 Košarka Zadar : Jugoplasti- ka, prenos - 18.45 Kabaret -19.30 TV dnevnik - 20.00 Beograjski jazz festival, prenos -21.30 Včeraj, danes, jutri -21.40 Portreti - 22.10 Športna sobota (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 11.15 TV v šoli: TV koledar. Znanost in mi - 12.25 Varnost v prometu, izobraževalna oddaja (do 12.55) - od 13.25 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodba o Alu Jolsonu, ameriški film - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Za konec tedna NEDELJA, 2. XI. 8.15 Poročila - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov. 2. del - 8.50 Čebelica Maja - 9.15 Beli kamen, Švedska otroška serija - 9.45 Razgaljeni Everest, dokumentarni film - 10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot -11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.20 Opatija 80 -17.00 Poročila - 17.05 Zelena zima sredi južnega Pacifika, dokumentarna oddaja - 17.35 Športna poročila - 17.40 Nikoli nisem prepeval svojemu očetu, ameriški film - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.24 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 20.00 T.Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, TV nadaljevanka - 21.00 Unesco - za boljši svet, dokumentarna oddaja - 21.30 V znamenju - 22.00 Zabavno glasbena oddaja - 22.15 Športni pregled Videli smo že veliko dobrih švedskih oddaj za otroke, ki so nas presenečale zaradi svoje neposrednosti, nezlaganosti in preprostosti. Te odlike vsebuje tudi nadaljevanka Beli kamen. Ameriški film Nikoli nisem prepeval svojemu očetu je posnet po igri Roberta Andersona in predstavlja dramo človeka, ki se mora pri štiridesetih še vedno podrejati očetovi volji. Melvin Douglas in Gene Hackman sta v vlogah očeta in sina resnično ganljiva. Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.55 Test -16.10 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Čarobna Antarktika, dokumentarni film - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Prepovedane igre. francoski film (do 22.35) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška oddaja 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.40 Gledalci in TV - 14.10 Trije mušketirji, film - 16.10 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne - 21.00 Slike iz Vojvodine -21.40 TV dnevnik - 22.00 Zabavno glasbena oddaja 22.15 Športni pregled PONEDELJEK, 8. XI. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Mesto se širi, Slavko Janev-ski, F. Alfirevič: Boka, - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.10 Poročila - 17.15 Vrtec na obisku: Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 2. del - 17.30 Odločite se, oddaja iz cikla Delaj z glavo - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v TOZD - 18.20 Jezik v javni rabi: Izbiranje besed — 18.30 Obzornik - 18.40 Pop godba na najvišji ravni - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Drago Jančar: Nenavadni dogodki v kotu ali morebitna vrnitev in ponovno izginotje Jožeta Dremla - 21.10 Kulturne diagonale - 21.50 V znamenju -22.05 Mozaik kratkega filma: Ni daleč, jugoslovanski film A vtor izvirne TV drame Nenavadni dogodki v Kotu ali morebitna vrnitev in ponovno izginotje Jožefa Dremlja je uveljavljeni prozaist Drago Jančar. Sam jo imenuje »ljudska groteska«, pod to opredelitvijo in pod zgodbo o prišleku, ki je vznemiril prebivalce v Kotu. pa se odkriva nevsakdanja, rahlo groteskno izbrisana podoba robate in nasilne miselnosti, v kakršno se zapirajo prebivalci majhnega hribovskega kraja. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec 18.00 Otroci pojejo -1H.15 Ljudje pripovedujejo: Zdravkova črpalka - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jovanka Jor-gačevič: Interesi, TV drama -20.55 Glasbeni trenutek 21.00 Panorama - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Glasbena oddaja (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Zaščitena narava SRH : Kopački rit - 18.35 Ob Krki-nih slapovih, izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže TOREK, 4. XI. 9.00 TV v šoli: TV koledar, O vodi. Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba. Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 11.55) - 16.10 Šolska TV: Nevidni svet. Vulkani, Živa bitja so odvisna drug do drugega - 17.10 Poročila -17.15 Dimnikarcek se potepa po svetu - 17.25 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec, 5. del - 17.55 Pisani svet: Šentviška gora - 18.25 Obzornik - 18.35 Obramba in samozaščita - 19.05 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Vzponi in zatikanja: Dovolj hrane na lastni zemlji - 20.55 B. Ibanez: Trsje in blato, španska TV nadaljevanka - 21.50 V znamenju -22.05 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Nocoj si bomo ogledali prvi del španske nadaljevanke v šestih delih Trsje in blato, posnete po delu Blasca Ibaneza. zagrizenega borca za republikanska načela. Pisal je v glavnem realistične, socialne, protiklerikalne romane ter slikal življenje izseljencev v Ameriki, usode umetnikov in podobno. V romanu Trsje in blato prikazuje težko življenje ribičev in pridelovalcev riža v pokrajini Valencija. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Književni klub 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Jacquesom Chancelom. 1. del - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Prve sledi, dokumentarna serija - 22.10 Poezija: Dane Zaje. oddaja TV Ljubljana (do 22.30) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Književni klub - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču -> 20.55 Azil. poljski film - 22.30 TV dnevnik nik SREDA, 5. XI. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Za učitelje. Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11.20) - 17.25 Poročila - 17.30 Z besedo in sliko: F. Forstne-rič: Jabolko - 17.45 Rubens. kulturno dokumentarna serija - 18.10 Primorska poje, 2. del - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Diskretni šarm buržoazije, francoski film - 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.45 V znameniu -22.00 625 Olavnajunaki francoskega filma Diskretni šarm buržoazije sa ambasador neke južnoameriške države in zakonska para. s pomočjo katerih ambasador prekupčuje z mamili. Njihov glavni življenjski cilj so skupna kosila in večerje. Vendar pa srečanja kar naprej nekdo moti: zdaj v hišo slučajni o pridrvi terorist, drugič se znajde oficir, ki vodi manevre, pride celo policija. Njihovo zadnje srečanje je prekinjeno z vdorom teroristov, ki celo družbo pobijejo. Režiser Louis Runuelpravi, da je buržoazija sloj. ki vsebuje nekaj šarma, a je hkrati nujno zlo. Vendar pa prizore v filmu niza kot v napeti kriminalki. sicer humorno. tako da gledalec dobi občutek, da gre za splet različnih sanj. ki s stvarnostjo nimajo nič skupnega. Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Hokej Medveščak : Partizan, prenos II. tretjine slovenski komentar - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarni film (do 22.55) T V Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - od 20.00 naprej isto kot na odd. II. TV mreže ČETRTEK, 6. XI. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Barje, Mehkužci, Obiščimo tržnico - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) - 16.05 Šolska TV: Nevidni svet. Vulkani, Živa bitja so odvisna drug od drugega - 17.05 Poročila -17.10 Kristalni steber, kanadski dokumentarni film - 17.25 Kruta Gora Jannu. češki dokumentarni film - 17.55 Zadnja dirka, otroška serija TV Beograd - 18.25 Obzornik -18.35 Nasilne vselitve, dokumentarna oddaja - 19.05 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V živo • 21.35 V znamenju - 21.50 Glasbeni magazin Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 T V dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Nuklearna revolucija, izobraževalna oddaja - 18.45 Evrogol - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ostanite pri televizorju - 22.55 Včeraj, danes, jutri (do 23.00) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Nuklearna revolucija - 18.45 Evrogol - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele -20.50 Drugi jaz, kviz - 21.50 TV dnevnik - 22.05 A. Dvorak: Koncert za violončelo PETEK, 7. XI. 8.45 TV v Soli: TV kc Pravljica, Ruščina, Pes vekov prijatelj, Prva po_ 10.00 TV v šoli: Angiesfina. Risanka. Zgodovina, Zgodba. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 1156) -14.55 TV v šoli - poaonMvt (do 16.00) - 17.00 Porot* -17.06 Pravljice iz lutkarje**-! ga vozička • 17.30 Družaa Smola, madžarska risana serija - 17.55 Domači anaaadMcJ PlanSarji Janeza Jeršmovca -18.25 Obzornik - 18.35 Zaaani o združenem delu: ZakhaBaif račun - 18.50 Varstvo pa delu: Nevarnost rlrktrifinp toka - 19.05 Risanka - 1SJT TV nocoj - 19.26 Zrno it zma - 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo pa bo. zabava« glasbena oddaja (za JRT> 21.05 V znamenju - 21 jI VVashington za zaprtimi vati, ameriška nadaljevanka Nova serija šestih nadaljevanj Washington za zaprtimi vrati je posneta po zajetnem romanu Johna Elichmana. bestsetlerm iz leta 1977. Govori 0 resničnih dogodkih. 1 ezan i h n a predi •» dilm boj. v katerem se pleter > politične spletke in zarote v krogih visoke družbe. Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 Vat Primorje : Vurzburg. ^ - 18.00 Glasbena median 18.15 Mladinska odda* 18.45 Jazz na ekranu: Ples orkester RTV Ljubljana 19.30 TV dnevnik - 20.00 G4 ljive slike, kulturna oddan 21.00 Včeraj, dane« 21.15 Človek in čas, , mentarna serija - 2l.55~ veliki človek, ameriški fl (do23.35)_ TV Zagreb - I. program 17.15 TV dnevnik - 1735 koledar - 17.45 Otroška ja • 18.15 Mladinska odi 18.45 Jazz na ekranu - t-TV dnevnik - 20.00 Kar ha i bo, zabavno glasbena - 21.05 Serijski film T V dnevnik .00 G* J Kkkn-j NOVO V KINU Bk Boksar je nova inačica klasičnega dela, tokrat z dobitnikom oskarja Johnom Voightom in malim zezdnikom Rickyjem Schroderjem v glavnih vlogah. Pretresljiva zgodba pripoveduje o propadlem boksarskem asu, ki ga je zapustila žena in ki se iz ljubezni do sina vrne v ring, v najodločilnejši boj svojega življenja. Podobne teme se je lotil tudi japonski režiser Shuji Tera-yama v filmu z naslovom Boksar, v katerem ob usodi ostarelega boksarja prikaže željo malega človeka, da se prebije iz anonimnosti. Glavne junake je dobro prikazal, ni pa se mogel izogniti nekoliko preveliki dozi modre sentimentalnosti. Film 3 klateži -f 1 plavolaska prinaša 95 minut smeha na francoski način. Prikazuje tri male, nespretne kriminalce, kijih policijski komisar brez tehtnega vzroka zapre. Tako spoznajo njegovo ženo, ki se jim nepričakovano pridruži. . . Angleška kiminutka Po kanalu do zlata je posneta na osnv, podatkov o vdoru r trezorje neke banke v Niči. Zgodba tore, temelji na resničnih dogodkih, seveda pa je po filmsko nekoliko »prilagojena« ~) r KINO KINO CENTER 31. oktobra anfit. ban: erot. film MOŠKI IN POL ob Ifi., IS. in 20. uri I novembra angl. ban: erot. komedija MOŠKI IN POL Ob IH., IH. in 20. uri. premiera angl. barr. krim. filma PO KANA L l' DO ZLA TA ob 22. uri 2. novembra amer. barv. risani film NE-(STRAŠNI POPAJ ob 10. uri. angl. ban. erot. film MOŠKI IN POL ob 15.. 17. ,n 19. uri. premiera amer. barv. akti/. drame ŠAMPION ob2l. uri 4. in .5. novembra angl. ban krim. film PO KANALI' DO ZLATA ob I H.. I H. m 20. uri 6. novembra amer. barv. akci/ski film ŠAMPION ob IH. uri. angl barv. glasb, film FILMSKO GLEDALIŠČE: OUADROPHE NIJA ob IH. in 20. uri KRANJ STOR2IC ■ U. oktobra amer. barv. akcij, film S.O&-IZ BOEING A 747 ob t H.. IH. m 20. uri /.novembra ital. barv. pust. film KARIBO S SEVERA ob 16. in IH. uri. amer. harv. nest. film DIVJA HORDA ob 20. uri 2. novembra hong. barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 14. in IH. uri. amer ban. dokum film TA AMERIKA ob IS. uri. premimi jap. barv. krim. filma BOKSAR oh 20. uri 3. in 4. novembra jap. barv Urim, film BOKSAR ob IH.. IH. in 20. uri H. novembra premiera domaće barv ko medije AVANTURE BORIVO-IA ŠURDI LOViCA »b IH.. IH. in 20 uri H. novembra amer. barv ilokiini film TA AMERIKA ob IH.. IS. m20 ur, KINO TRŽIČ /. novembru hungk. harv karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob IH un. amer barv romani film RAZKOŠ-1E \ TRA VI ob IH. in 20. uri. premiera ban /apon krim. filma ROKSA R oh 22. uit 2. novembra ital. ban. pust film KARI HO S SEVERA ob /.). uri. juii. buri erot krim film VARSTVO STRASTI oh 17 ni tU un. premiera angl. barv krim filma PO K A NA 1.1' DO ZLA TA oh 21. ari ■ I novembru hong. bari kanite film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 17. un. premieru amer barv akti/ film ŠAMPION oh l!l uri I novembru timei htm akci/. film ŠAMPION oh 17 m IH. tu i ■ ». ntivemhra amei htm i/okumeiit film TA AMERIKA oh 17 in IH uri H novembru premieru tloniatc ban kil medije AVANTURE RORIVOJAŠURDI K IV/C A oh 17 in IH un KAMNIK DOM I novembra amer barv. akti/ film STARI WHISKY ob IH. in I H. uri. angl. barv. voh. film ZADEVA ODESSA ob 20. uri. premieru amer. ban: ake. drame ŠAMPION ob 22. uri 2. novembra amer. harv akcij, film KA SKADERJI ob 15. uri. amer. ban: akcij, film STARI WHISKY ob 17. in 19. ari. premiera franc. ban: krim komedi/el KLATEŽI IN 1 PLAVOLASKA oh21 uri 3. novembra amer. barv. nest. film DIVJA HORDA ob 17..IO in 20. uri 4. novembra amer. barv dokum. film TA A ME RIKA ob IH. in 20. uri 5. novembra amer barv romani film RAZKOŠJE V TRA VI ob IH. m 20. uri H. novembra ital. barv. pust film KARIBO S SEVERA ob IH. in 20 uri DUPLICA I. novembra premiera franc. barv krim. komeJije ■! KLATEŽI IN 1 PLAVOLASKA oh 20. uri 2. novembra amer harv risani film NEUSTRAŠNI IH)PAJ ob /5 uri. amer ban. film OCl LAURE MARS oh 17. u, IH. uri 5. novembra jap barv. krim film BOKSAR oh 20. uri H. novembra angl ban erot komedija MOŠKI IN POL ob 20. un KOMENDA 31 oktobra amer barv akcij, drama ŠAM PION ob 19. uri I. novembra amer. ban akcij, film S.O.S IZ BOEING A 747<>t> "r>- >at> *»" ""' drama C A KSIVO STRASTI oh IH uri krtki, (dni OCl ČEftNJICA ■ II. ttktohm amer. buri I.A l RE M A RS oh 20. uri 2. novembra domači ban film - *''«™{/" AVANTURE BORIVO-IA SllRDIfLOVfCA ob 17 uri. ital barv eort film SKRITI loXh HI - J A VNE VRLINE obJO uri KINO RADOVU1CA .11 oktobra ital. harv glasb film A MERI ŠKA GROZNICA oh 2<>. uri ,,/)V,4 / novembra jugosl btui /jfp|£gjA DIRKA oh IH uri. ital. ban film PRESAJA NJE MOŠKOSTI ob20. uri ., 2 novembra ital. bon /ilm I RESA-/A NJE MOŠKOSTI ob is uri. J™* zabavni flr* V STRAH I HO HITRE NOt.E "'l^ovU., htm glasb film A MERI ŠKA UR", bMuri y,„vM 4 notembr IUg»»l /''"' ZADFMA DIRKA ob2<> u" , ..„,,.., , , .). ntut'tiibrtt ihti buri I'1"' / Rr.SA'* NJE MOŠKOSTI oh 20 un H. novembru nn ' >»>" /"<-' HA<' DADSKI I.OPO\" "" KINO BLED 31 oktober ital bon plin K.\CJh. t• MW DO oh 20 uri 1. novembra hongk. ban: krim n LEZI STRELJA SE ob IH. un ttal film K A CJE GNEZDO ob 20. un 2. novembra amer. ban: krim film UMSKI PES ob IH. uri. amer barv film NEBO LAHKO POČAKA ob2a i .1. novembra franc. ban: sabor STR A HI / SO HITRE NOGE oh 2111 4. novembra ital. ban: gta.\h ŠKA GROZNICA ob 20. uri .5. novembra fitgosl. ban: fi/nt DIRKA ob 20. uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA /. novembra amer. ban: krim film UMSKI PES ob IH. in 20. uri 2. novembra hongk. ban: krim f? -STREUA SE ob IH. uri. ital. ban K A CJE GNEZDO ob 20. uri H. novembra ital. ban: film PRFS* J A NJE MOŠKOSTI ob 2*1 un JESENICE RADIO :ll. oktobra amer. glasb, film ZAl VALČEK ob 17. in iS. uri I. in 2. novembra nemš. ervt. /8* MELODIJE ZA Lil 'BEŽEN mm IH uri ■T. in 4. novembra jap. fant. film K.***' KAZE NA KOLESIH ob 17. m IS. mn .7. in 4. novembra jap. fant. film KAMIKAZE NA KOLESIH ob 17. m 1». mn .5. novembra amer. k o meritJa CtMtfS JERRYJEM ob 17. in IH. uri JESENICE PLAVŽ 31. oktobra angl. film UGRABITEV in 20. uri I. in 2. novembra jap. film KAi NA KOLESIH »b IH. in 2». uri - 3. in 4. novembra nem. enti. fitrn JtfOS- P DlJE ZA LJUBEZEN i>b IS. m 20. un H novembra amer. film ZADNJI VAli ob IS. in 20 uri KINO KRANJSKA GORA /. novembra hongk. film ČLOVEK /J) MO ob 20. uri .3. novembra jop. (dm KAMIKA KOLESIH ob20. uri KINO DOVJE /. niH-enibra jap. film DOKAZ*■* ! J novembra hongk. film ČLOVEK P> \ MO ob 19.10 8KOFJA LOKA SORA 31 oktobra franc film PLAVALNI *V* TELI ob IH. in 20. uri I m 2. novembra amer ttntmn lmmw*ml 7.1 V A 00 ob IH.30 in 20 un ŽELEZNIKI OBZORJE .?/. oktobra amer film DOKTOR lflj*8» oh 20. uri u, ., -,. v» / novembru (rane. film PI.A\A>..V TELI ob 20. uri f ■J. novembru franc film «-)»;J':^ ' . TELI ob I K. uri. nem. film ZAPI Ml I I * JO uri £3 KO M PAS Vil JUGOSLAVIJA V vseh naših poslovalnicah so vam na voljo sporedi potovanj za praznike ob Dnevu republike po domovini in tujini. KOMPAS: JESEN - ZIMA - POMLAD OB MORJU •Hoteli v Portorožu — Poreču — Vrsarju — fiovinju — Medulinu — Rabcu — Malem Lošinju — Opatiji — Dubrovniku ▼BB LJUBITELJE SMUČANJA OBVEŠČAMO, DA JE NA VOLJO SMUČARSKI PROGRAM 1980/81! v*e Trate vozovnic za službena, strokovna in privatna potovanja vam priskrbimo hitro in strokovno! ^ Kimpasovih poslovalnicah in fi pooblaščenih agencijah je že **kaj časa na voljo posebna brokvu (v barvah), v kateri je pred-**iijena ponudba zimskih počit-*f (pravzaprav od jeseni do ***lodi) fth morju. Skoraj vsi imajo pokrit bazen z itgre-vodo in druge rekreacijske 'fakte. Sedemdnevni aranžmaji J* ttwn na voljo v Portorožu. V**ču< Vrsarju. Rovinju. Medu-Rabcu. Malem Lošinju. jMji, Rabu. Dubrovniku in Wu. Vsi hoteli so A ali R kate-finje. 5JDNARODNA RAZSTAVA JftKME ZA KEMIČNE «WILNICE V PARIZU Jjjnevni obisk te prireditve z '"•odom 28. novembra organiziraj*^ iz Ljubljane, Titova 25, *vam je na voljo tudi program "••»anja. fttAVA - DIVJAD - V^o^e danes, jutri in v nedeljo ^Gospodarskem razstavišču v J*^jani lahko ogledate 2. slo-lovsko razstavo, celovito 2"bo slovenskega lovstva, div-JJ*> narave, lovskih trofej in NA MARTINOVANJE V PREKMURJE -8. NOVEMBRA Enodnevni izlet s posebnim zelenim vlakom prireja TTG iz Ljubljane. Izletniki bodo obiskali Martijan-ce. Bogojino, Filovce, Selo. v Moravskih toplicah pa bo pravo »martino-vo kosilo« ob glasbeni spremljavi. Informacije in prijave: TTG. Titova 40, Ljubljana, tel. 311-851. turistična agencija globtour o „ nr^lnvalmcah Maksimarket L|ubl|ana, Rent-a-car Maksimarket, tel. 27-223 I. Izlet 4.-8. 12. 1980 - obisk teniškega turnirja DAVIŠ CUP v Pragi - avtobus mm e in Strokovni sejmi in razstave II. 1980- PRAGA — PRAGOTHERM - z avtobusom J^llll. 1980- MUnchen - ELECTRONICA - z avtobusom *]1 1980 - MILANO — PLAST - enodnevno potovanje s poseb J^otn iz Ljubljane "-21. n. 1980 _ PARIZ - 24. mednarodna razstava embalaž ^Je živilski sejmi — z letalom iz Zagreba ttl. 29. november — praznik republike f-ED - H. Krim w*nj«ka gora — penzion Smolej J&ZERSKO — garni Planika *0PER _ H.Zusterna *>RT0RO2 - H. Bernardin, H. Slovenija *AB - H. Istra fOREC - H. Delfin, H. Parentium /ATESKE toplice - H. Terme »fARJEŠKE toplice - "0LENJSKE toplice - Zdraviliški dom ••II-1 12 1980- PO POTEH AVNOJ A - z avtobusom *• 11-1 12 1980 - ZLATA PRAGA - z avtobusom *■ H-l 12 1980 - AŽURNA OBALA - z avtobusom *- H - 1 12 1980 - BERLIN - z letalom U ] _;jo. II. 1980 - BEOGRAD —KRAGIWKVA(' - letalo 11.-1 12. 1980 - BEOGRAD-Novi Sad-Baranja - avtobus Š lli— 2. 12. 1980- KAPRUN - smučanje V NA8IH POSLOVALNICAH ZAHTEVAJTE NAS PROGRAM '8*UČANJE 80/81« spravili smo vam tudi jesenske programe izletov, ki so primerni /n sključene skupine. ^obveščamo, da imamo prosti termin /;i Beograd (>.- 7. 12. 1J180 '»formacije in prijave: poslovalnica Ljubljana - Gosposvetska I W 311-184. 313-230, - Maksimarket tel.: 24-155 (,tt)HTOUR HENT-a-CAR: v Maksimarket u tel.; 27-22.'! KOBLfRnfl LRCFll5aD •H JUBOSLflvTJft KOMPAS JUGOSLAVIJA Pod pokroviteljstvom TOZD Vino Kranj smo z Kompasom, Kobilarno Lipica in hotelom Maestozo pripravili za naše naročnike in bralce »GORENJSKI NASKOK LIPICE« 14. in 15. novembra 1980 KOMPASOV »BELI PROGRAM« Kranjska gora — Kanin — Pampeago — Alleghe — Passo Tonale - NEVEGAL - Passo Pordoi — Avoriaz — Chamo-nix — Obertauern — Bad Kleinkirchheim — Schoenlei-ten — La Toussuire — Val Senales V TUJIN1!981 ' IN V Avstriji boste s Kompasom lahko smučali na Obertauernu, v Bad Kleinkirchheimu in Schoen-leitenu. Smučarski center Obertauern leži na 1738 m nadmorske višine, na prelazu Tauern med Katschbergom in Dachsteinskimi Alpami. Odlikujejo ga odlično vzdrževana prostrana smučišča, na katerih je več kot 25 sistemov žičnic. Kompas je rezerviral zmogljivosti v novem hotelu Winter, ki leži ca. 20 metrov od prve žičnice. Za 7 polnih penzio-nov boste odšteli 5.950 din po osebi, tedenska karta za žičnice velja 1.700 din, avtobusni prevoz pa 700 din. Cena celotnega aranžmaja je 8.350 din. Odhodi so: 17. in 24. januarja. Zaradi bližine in izrednih smučišč je mnogim našim smučarjem dobro znan smučarski center Bad Kleinkirchheim. Tam je Kompas rezerviral apartmaje v idiličnem naselju ST. Osvvald. Vsak apartma sestavljajo: dve spalnici, kombinirana dnevna soba z dve-mi ležišči, kuhinja, kopalnica in WC. V naselju se nahaja bazen, sauna in drugi prostori za šport in zabavo. Cena apartmaja je 9.000 din (za 3, 4, 5 ali 6 oseb), vanjo pa je vračunana uporaba apartmaja, ogrevanje, neomejena uporaba elektrike, posteljno perilo, vsa kuhinjska oprema, kopanje v bazenu, končno čiščenje apartmaja in turistična taksa. Cena smučarske karte za 7 dni je 650 SCH, za otroke od 6. do 15. leta pa 450 SCH. Odhodi: 10.. 17. in 24. januarja. V Schoenleitenu nad Baškim jezerom je Kompas rezerviral apartmaje v posebej sezidani turistični vasici, namenjeni smučarjem. Od smučišč so oddaljeni le dobre 3 kilometre, v naselju pa je na voljo bazen, savna, športni in družbeni prostori, pa tudi velika samopostrežna trgovina. Tudi za ljubitelje smučarskega teka je poskrbljeno, saj je v neposredni okolici urejene proge. Cena apartmaja za 2 do 4 osebe je 6.000 dinarjev, za 4 do 7 oseb pa 7.000 dinarjev. Sistemi žičnic so last hotelskih objektov, zato imajo gosti v apartmajih brezplačno karto za žičnice od ponedeljka do petka. Odhodi 10.. 17., 24. in 31. januarja. Podrobnejše informacije so vam na voljo v Kompasovih poslovalnicah, kjer lahko tudi dobite barvni katalog Kompa-sove smučarske ponudbe za zimo 80/81. »Naskok« se bo začel v petek, 14. novembra popoldne ob 15. uri. ko bo izpred hotela Creina v Kranju odpeljal avtobus proti Ljubljani in tam pobral preostale potnike. Ze ob odhodu in na poti proti Lipici smo udeležencem izleta pripravili presenečenji, ki naj zaenkrat ostaneta skrivnost. Po namestitvi v hotelu Maestozo v Lipici in večerji bo v prostorih hotela družabni večer z našim »ustnim časopisom«, na katerem se boste seznanili z najnovejšimi novicami z Gorenjske in novinarjem tudi zastavili svoja vprašanja. Tisti, ki jih zanima, kako nastane časopis Glas. verjetno ne bodo zamudili oblikovanja 1 strani Glasa za naslednjo izdajo. Lahko bodo pomagali in povprašali vse, kar jih zanima o tehnični izdelavi časopisa. Družabni večer bomo popestrili z zabavnimi nagradnimi igrami, vsi pa, ki jih bodo zasrbele pete, se bodo lahko zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Za najbolj ne-ugnane pa bo odprt tudi nočni bar. Naslednji dan bo po zajtrku ogled kobilarne in treninga lipicancev. Udeleženci izleta bodo lahko zaplavali v ogrevanem hotelskem bazenu, jahali konje (le tisti, ki znajo), otroci pa bodo lahko zajahali ponije. Po kosilu se bomo zapeljali v Bistro, kjer si bomo ogledali Tehniški muzej Slovenije. Prihod v Ljubljano oziroma v Kranj bo približno ob 20. uri. Prijave sprejemajo do 7. novembra: Kompasove poslovalnice na Jesenicah in v Ljubljani Alpetourovi poslovalnici v Kranju in Radovljici Ne prezrite zapisa v naslednji številki Glasa, v katerem vam bomo izdali se nekaj podrobnosti o izletu ter predstavili pokrovitelja in ostale sodelujoče pri izvedbi izleta. Cena izleta za naročnike Glasa in njihove najožje sorodnike je 1.050 din. Ona za vse ostale je 1.200 din. Za otroke do 10_ leta starosti stane izlet 850 din. ZA LJUBITELJE TENISA Globtour je pripravil petdnevni obisk teniškega turnirja za Da-visov pokal v PRAGI. Izletniki si bodo ogledali tudi nekaj zanimivosti ob poti in seveda znamenitosti Prage. Vrhunec izleta bo seveda ogled zaključnega dela teniškega turnirja. Odhod je 4. decembra, prijavite pa se lahko v poslovalnicah Globtoura. GENERALTURIST BLED vabi na praznovanje Dneva republike v PRAGO za 3 dni z avtobusom CENA: 2.600 din • bogat program • svečana večerja • ugodna cena Informacije in prijave: GeneralturištBled G L* A S 20. STRAN PETEK, 31. OKTOBRA 1 Komisija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri predsedstvu Občinske konference SZDL Jesenice RAZPISUJE ZA LETO 1981 ko praznujemo 40-letnico ustanovitve OF Slovenije 25 kolektivnih in posameznih PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, ki bodo podeljena ob praznovanju 40-letniee ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1981. Priznanje se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbeno-politične. kulturne in organizacijske dosežke pri realiziranju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov ter, da imajo trajnejši pomen pri: - razvoju nase samoupravne socialistične družbe. - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, se zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti. — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Kandidate za podelitev Priznanja OF lahko predlagajo posamezniki, OZD, posamezne organizacije in društva komisij za podeljevanje Priznanj OF pri predsedstvu Občinske konference SZDL Jesenice najkasneje do 20. decembra 1980. Predlogj morajo poleg natančnega naslova, kratkega življenjepisa vsebovati tudi čimpopolnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlagani prejel Priznanje OF. KOVINOSERVIS Jesenice p. o. Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE (ni reelekcija) Pogoji: — dokončana višja ali srednja šola ustrezne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, — da ima kandidat organizacijske in vodstvene sposobnosti in moralnopolitične vrline. — delavca se izbira za dobo 4 let Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: KOVINOSERVIS, Jesenice, Prešernova c. 15 z oznako »za razpis«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. Po statutu delovne organizacije KO VIN08ER VIS JESENICE p. o. in sklepu delavskega sveta — razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DO (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa DO KOVINOSERVIS p. o. je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, — da je moralno-politično neoporečen, — da ni bilkaznovan za kazniva dejanja našteta v 511. členu Zakona o združenem delu, — da ima ustvarjalni odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi. Za opravljanje razpisnih del in nalog bo delavec imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi, v zaprti ovojnici s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov: KOVINOSERVIS JESENICE p*o., Jesenice, Prešernova 15. Prijavljene kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa Delavskega sveta. TOKOSTržičp. o. TRŽIČ Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. ANALITIKA ZA GOSPODARJENJE 2 REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU 3 KLJUČAVNIČARJA 4 STRUGARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod I.: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 oziro- ma 5 let delovnih izkušenj pod 2.: ing. varstva pri delu in 3 leta delovnih izkušenj pod 3. in 4.: da ima končano poklicno šolo ustrezne smeri iri 1 do 3 leta delovnih izkušenj. Za opravljanje del in nalog od 1. do 4. se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, OD po pravilniku. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili oj^f&»»l<> P°8?; jev in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: TO KOS Tržič p. o. Cankarjeva 9, M1M Tržič - v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. ALPETOUR Skofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: DO CREINA DS Skupnih služb Kranj 1 VODJE PRODAJNEGA ODDELKA 2. KUHARICE -SERVIRKE 3, ČISTILCA DELAVNIC Zahtevani pogoji: pod 1.: Visoka oziroma višja strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih. Poskusno delo 3 mesece. pod 2.: Poklicna šola za poklic kuharice in 1 leto delovnih izkušenj, izpit B kategorije. Poskusno delo 2 meseca. pod 3.: NK delavec. Poskusno delo 2 meseca, osebni dohodek od 6.500do 7.000din. TOZD Remont Kranj - ČISTILKE VOZIL Zahtevani pogoji: — osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. i Za vsa navedena dela se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ razpisuje naslednja dela in naloge: 1. 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas do 30. 6. 1981 Zahteva se izobrazba pedagoške smeri. Nastop dela 17. 11. 1980, poskusno delo 2 meseca. 2 1 DELAVKO ZA POMOČ V KUHINJI za nedoločen čas. Poskusno delo 2 meseca Razpisni rok je 15 dni po objavi. Prijave oddajte v tajništvu šole. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 31.10.-7. 11. 1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDEŽ Anton, dipl. Kranj, Benedikova 6/a lefon 23-055 Za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. Skofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 KRIŽNAR Miro, dipl. Godeiič 134, tel. 62-130 Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, telefon 74-629 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. vet. vet., te- vet.. vet.. dimno — alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina razglaša prosta dela in naloge: PRODAJA PLETENIN v prodajalni v Radovljici, Jalnova 2 Kandidati za opravljanje navedenih del morajo poleg sploii izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana šola za blagovni promet tekstilne smeri in 1 leto prakse v stroki Poizkusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj dati vložijo v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: ALMIRA alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, Odbor za del na razmerja TOZD Trgovina. Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najpozneje v dneh po zaključku izbirnega postopka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1 Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. DIPLOMIRANEGA VETERINARJA — pripravnika, 2. PREGLED IN VZDRŽEVANJE MOLZNIH STROJEV — dva delavca Pogoji pod 2.: — dokončana šola za živinorejsko veterinarskega tehnika, — dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, — vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo traja 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku IS po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Delovna organizacija IKOS, industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska* cesta 22 razpisuje proste delovne naloge za: 1 KONSTRUKTERJA 2 REZKALCA 3 ČISTILCA DELAVNIC 4 ČISTILKE Pogoji: 1. višja tehniška šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj z « njem konstruiranja in vzdrževanja industrijske elekn nike, 2. kvalificirani rezkalec, 3. in 4. nekvalificirani delavec in delavka. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjei nju razpisnih pogojev na naslov: IKOS, Kranj, Savska c. 21 v 15 dneh po objavi razpisa. J Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za PTT promet Radovljica objavlja prosta dela in naloge: PRIPRAVLJANJE, DOSTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PTT POŠILJK — dostavljač Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoj: dokončana osemletka, vozniški izpit A kategorije. Poskusno delo traja en mesec. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Radovljica 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. SGP TEHNIK J^c^S^ TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI ponovno objavlja proste delovne naloge in opravila i WE VZDRŽEVANJE ČISTILNE NAPRAVE, KANALIZAC IN IZVAJANJE INKASA V ŽIREH Pogoji: KV delavec strojne, gradbene ali elektro smeri ah pnučem delavec s 5-letnimi delovnim, izkušnjami v svoji stroki. Poskusno delo 2 meseca. Delo je za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni po objav, na kadrovsko slutr TEHNIK Skofja Loka, Stara cesta 2. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbir, kandidat. KJP m«. 31 OKTOBRA 1M0 21.STRAN.C LAS FOTOGRAFI! SNEMALCI' - AMATERJI IN PROFESIONALCI! FOTO—STUDIO BELSCHAN BOROVLJE Za vas imamo: — vse vrste filmov — fotoaparate — filmske kamere in drugi fotografski material in pribor Razvijamo filme vseh vrst, izdelamo fotografije v vseh formatih UGODNE CENE! PROMETNI DAVEK POVRNEMO! i OBIŠČITE NAS V BOROVLJAH, Kirchgasse 28 (med posojilnico in občino) I* FOTO-STUDIO BELSCHAN r- © emonin kotiček ,^io^Sirkov,"^w«e»'' «*» i" F1****.1.'tudi [_ JJANEC MAXIMARKET VAS PRIČAKUJE Novih 680 kvadratnih metrov prodajnih površin v trgovski hiši Maximarket v Ljubljani povečuje preglednost prodaje Oi T*/tiLijjia do današnjega Emoninega kotička je preteklo kar ciji so občutno razširili tekstil-^fauMb da ne bi bilo novosti, ampak »mo vsi skupaj čakali, no etažo v 1. nadstropju. ia» £-jL«T obnova in razširitev prodajnih prostorov v 1. in Z Preselili so oddelek obutve v ^Z^™Zikn hiše Maximarket v Ljubljani. Z dodatno drugo nadstropje, razširili in ^ "J^n« obsegu 680 kvadratnih metrov so dosegli večjo številčno pa so povečali tudi ..,_«_ :T51ii,«u nnwečali izbiro in pridobili tudi krojaško delavnico. S preureditvijo so dosegli 3 osnovne principe: večjo preglednost izdelkov, večjo preglednost izbire in večji prostor za gibanje kupcev. Razširitev je dopustila ureditev, oziroma kompletiranje moške, ženske in otroške konfekcije tako, da je ponudba kompletirana kot ločena zaključena celota in hkrati prostorsko občutno povečana. Prav tako je občutno povečana ponudba ženskega perila in raznih modnih dodatkov ter ponudba metražnega oddelka, kjer prodajajo predvsem lahka ženska blaga, iz katerih si lahko malo bolj spretna ženska sama sešije poljubno oblačilo. Povečan je tudi oddelek za opremo stanovanj, kot so dekorativna blaga, zavese in posteljno perilo. Pri zavesah je potrebno omeniti, da po meri in pri njih kupljene zavese tudi brezplačno zašijejo. Prav tako brezplačno v isti krojaški delavnici popravijo ku-WT* pljene obleke. Oddelek usnjene konfekcije obratuje od zqodnje jeseni pa do pozne pomladi, ko usniene izdelke nadomestijo izdelki za kopanje, od kopalk do raznih dodatkov. Po novem letu bodo na tekstilni etaži odprli nov oddelek „Moški boutique" za bolj zahtevne kupce, ki bodo lahko kupili oblačila in modne dodatke na enem , prostoru. S tem bodo olajšali nakupe zaradi boljše J* «o pred devetimi leti trgovsko hišo Maxi-2?*v Ljubljani, so imeli bolj "'"■^en promet na za tiste Precej velikem prodajnem fJtou V julnem delu objek-* "meli r 1. in 2. nadstropju „ D'Jarne, vendar razporejene ^Mi bi jih lahko, če bi bilo fJ*|fr»o, z manjšo adaptacijo 2**fcli v prodajne prostore. JBeii pa ,0 tucjj, da bo rta cesti v Ljubljani slej stala poslovna zgradba, **or se bodo lahko preselile J*to leto pa je promet v ^'TBrketu tako naraščal, da **o do prostorske stiske, posebno v tekstilni etaži v 1. nadstropju. Prostorske stiske pa so se pojavile tudi drugod. Ce so hoteli zadržati primat v sodobni izbiri in sodobnih krojih, je bila nujna posledica tega tudi prostorska stiska. TEKSTILNA ETA2A SE SIRI Po preselitvi pisarn v novo poslovno zgradbo v letošnjem letu pa so takoj pričeli z adaptacijo in širitvijo vseh oddelkov v 1. in 2. nadstropju, ki so v preteklosti imeli največjo prostorsko stisko. Po že vnaprej predvideni rekonstruk- preglednosti, ki jo bodo dosegli s tem, da ti izdelki ne bodo več pomešani med ostalimi. Moški bouttque bo deloval na principih Mode MM, ki je namenjena izključno ženskemu občinstvu. NOVOSTI TUDI INJA TEHNIČNI ETA2I Etaža D v drugem nadstropju Maximarketa, znana rod imenom tehnična etaža, je tudi pridobila novih 340 kvadratnih metrov in doživela precejšnje spremembe. V prvi vrsti so ukinili prodajo pohištva, ker nimajo na razpolago dovolj velikega razstavnega in skladiščnega prostora. Izpraznjeni prostor pa so namenili prodaji sanitarne keramike in orodja za domačo uporabo po hobi programu, oziroma pod geslom „Naredi si sami" Ta oddelek se bo v doglednem času tako razvil, da bo lahko dejansko nudil izdelke za domačo uporabo. Vendar ustanovitev takega oddelka zahteva široko zaledje v industriji in oddelkovodjo, ki bo sposoben naročati in prodajati ustrezne izdelke. Kot že rečeno, se je oddelek obutve preselil iz prvega v drugo nadstropje in se pridružil športnemu oddelku, ki je s preselitvijo dela športnega oddelka iz kletne etaže v drugo nadstropje postal kompleten s ponudbo za vse vrste športov glede na letne čase. Res pa je, da se mora s svojo ponudbo zelo hitro prilagajati. Ko smo že pri športnem oddelku, naj povem, da bo tudi letos prodaja „Staro za novo" pri smučeh. Montiranje vezi pa ne bo več brezplačno. Kupci, ki bodo kupili v Maximarketu smuči ali vezi, bodo imeli časovno prednost pri montaži. Močno se je razširil oddelek akustike, svetil in elektromate-riala. Poudariti je potrebno izredno izbiro svetil, ki doslej še ni bila tako bogata. Pa tudi ponudba glasil je povečana. Povečal' so tudi oddelek tapet, talnih oblog in preprog. Prodaja se je zelo povečala, ker je tudi ponudba zelo velika. Vse obloqe so razstavljene na avtomatskih stojalih, ki omogočajo veliko preglednost. Tekstilne talne obloge brezplačno obrobi-jo, ostale pa razrežejo na poljubne mere. V rekonstrukciji je tudi oddelek stekla, ki pa že predvidoma za december pripravlja prijetno presenečenje za kupce izdelkov iz proti ognju odpornega stekla PYREX, ki ga izdeluje steklarna Zaječar po francosko—ameriški licenci. Na oddelku stekla bo prodajna razstava steklarne Zaječar, ki izdeluje kristalno brušeno steklo. V Zaječaru so pri oblikovanju in kvaliteti dosegli velik napredek, zato bodo njihovi izdelki zelo primerni za novoletna darila in vsakdanje potrebe, predvsem gospodinjstvo. SPREMEMBE SE OBETAJO TUDI VDRUGIH ETAŽAH Po končani rekonstrukciji v 1. in 2. nadstropju bodo pričeli v prihodnjem letu z rekonstrukcijo v pritličju, da bodo dosegli večjo preglednost in privlačnost izdelkov na prodajnih policah. Samopostrežna trgovina v kletni etaži se dose-daj ni posebno širila, razen nekaj hladilnih elementov zaradi ponudbe zmrznjene hrane. Radi pa bi z ustrezno rekonstrukcijo povečali število izhodnih blagajn, ki posebno ob navalu predstavljajo ozko grlo. Za kupce je zlasti privlačen oddelek posebnih prodaj v kletni etaži, kjer se redno vrstijo prodaje številnih izdelkov po zelo ugodnih cenah. Vsekakor so te prodaje bolj zanimive kot discontne prodaje in skoraj ni kupca, ki ne bi pokukal na ta oddelek. Zaradi izrednega zanimanja kupcev nameravajo tudi ta oddelek povečati. Največjo spremembo, oziroma razširitev pa je doživel avto oddelek, ki je po preselitvi športnega oddelka v drugo nadstropje pridobil velik prostor. Ta oddelek je namenjen predvsem Šoferjem amaterjem, saj ima veliko izbiro raznih okrasnih dodatkov, čistil in drugega, kar šoferji amaterji lahko sami vgradijo. Na voljo so tudi nekateri rezervni deli. S preureditvijo je Maxi-market postal še bolj vabljiv, kot je bil do sedaj. Želim vam prijetno nakupovanje in do prihodnjič: na svidenje! VAŠ JANEZ DOLENJSKI OLAS22.STRAN PETEK, 31. OKTOBRA 1! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta LUDVIKA JENKA iz Sp. Otoka 15 se iskreno zahvaljujemo dr. Cernetu iz Radovljice za lajšanje bolečin, vsem sosedom, prijateljem in znancem; pevcem za poslovilne pesmi ter g. župniku za obred. Enaka hvala tudi delovnim kolektivom: Metalka Tržič. SDK Kranj. Ljubljanski banki - Knota Radovljica ter tovarni Elan. Žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka in Minka z družinama, sin Bojan z družino in Slavi! ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. ata in starega ata ANTONA BOHINJCA Tominčevega ata s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja. mu podarili cvetje in vence, se poslovili od njega ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomoč. dr. Potočniku za zdravljenje. Hvala ZB Kokrica, Osnovni šoli France Prešeren Kranj, Združenju obrtnikov Kranj in avtoprevoznikom za podarjene vence. Hvala tov. Kopaču za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem s Kokrice in Kranja za lepo zapete pesmi ter g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem se enkrat, iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Kokrica, Kranj, 28. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCAJANŠA z Luž št. 42 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih njegove smrti. Nadalje se zahvaljujemo za izražena sožalja ter podarjene vence in cvetje. Zahvalo izrekamo dr. Stanku Potočniku, Gasilski enoti Luže, Lojzetu Smoleju za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, vsem zvonarjem, pevcem in č. g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred. Posebno zahvalo izrekamo Matijevi mami Žalujoči vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža. očeta, brata in strica JANEZA OREHKA se zahvaljujemo sorodnikom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala zdravniškemu osebju Bolnice Golnik za nesebično nego, dr. Janezu Bajžlju za večletno zdravljenje ter duhovščini za poslovilni obred in sosedom za pomoč in podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Tončka, sinova Vilko in Zvone, hčerki Francka in Majda! Zg. Bitnje, 25. oktobra 1980 ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila dobra mama. sestra in teta ANTONIJA KOROŠEC Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so nam pomagali v zadnjih urah njenega življenja in ji podarili venec. Zahvaljujemo se tudi dr. Bajžlju za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvala velja tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za žalost j nke in vsem. ki ste nam izrazili sožal je in jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni! Orehek, 23. oktobra 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 Oglasi pod šifro so zaupni, zato naslovov ne dajemo. Prejemnik sam odloči ali na ponudbo odgovori ali ne. PRODAM Prodam MIVKO. Naslov v oglasnem oddelku 9107 Prodam GRAMOFON hi-fi ger-rard in ZVOČNE OMARICE, z garancijo. Majcen. Tončka Dežmana H.Kranj 9155 Prodam novo PEC stadler, 35.000 kalorij, z bojlerjem. Triler Franc, Puštal 103, Sk. Loka »156 Prodam 100 kv. m STIROPOLA. debeline 3 cm. Cesta JLA 46. Kranj 9157 Odstopim novo vrhniško PEC za centralno kurjavo, 35.000 kalorij. Dobite jo takoj. Benedikova 11. Kranj 9158 Prodam PLETILNI STROJ standard s kovčkom. Smolej Marija. Bistrica 99, Tržič 9159 Prodam ZRAČNI KOMPRESOR. Kovačrč, mizarstvo. Predoslje 138 a, Kranj 9160 Prodam trodelno POMIVALNO KORITO 120x 55 cm. Vin. Hrastje 22 9161 Prodam trajno zarečo PEČ kup-persbusch, po ugodni ceni. Likozar, Voklo 79 9162 Ugodno prodam 500 litrsko KAD. Feratovič. Kokrški breg 3. Kranj 9163 Prodam KLUBSKO MIZICO »janko« premera 130x 56 cm ali zamenjam za manjšo. Telefon 27-110 9164 Prodam PUNTE in BANKINE. Ziganja vas 19, Tržič 9165 Prodam črnobel TELEVIZOR - gorenje. Telefon 25-047 9166 Prodam TRAKTOR pasquali, PRIKOLICO. BČS obračalnik. 5 mesecev staro TELIČKO frizijko ter gradbeno ELEKTRIČNO OMARICO. Črnivec, 18 a, Brezje 9167 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 10 mm in BETONSKE BLOKE 20 in 30 cm. Telefon 47-144 od 18. do 20. ure 9168 Prodam: 30 vreč CEMENTA, 8 vreč APNA in 100 BETONSKIH ZIDAKOV - blokov. Tel. 064/28-974 9169 Prodam zimska JABOLKA na jablanah. Poženk 36, Cerklie 9170 Prodam nemške OVČARJE. Zg. Bitnje 70, Zabnica 9171 Prodam ZELJE v glavah. Jeglič. Podrezje86 9172 Prodam 40 vreč PERLITA za omet. Majer Dušan, Benedikova 36, Stražišče. Kranj 9173 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK, 2 plin. 2 elektrika. Galičič, Predmost 26. Poljane 9174 Prodam italijanske KLINKER PLOŠČICE. Mlinaric Jože. Železniška 1, Lesce 9175 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Soklič, Selo 28, Bled 9176 Prodam SMUČARSKO OPREMO. Ogled vsak dan od 13. do 15. ure. Radvajn Olga, Zlato polje 11/c 9177 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila. Vidic, Zg. Desnica 66 9178 Prodam PLEMENSKO KRAVO s prvim teletom in PRAŠIČA za zakol. Porenta. Crngrob 5. Zabnica 9179 Prodam JABOLKA za ozimnico. Globočnik Janez, Mošnje 16. Radov-liica , 9180 Prodam modro POROČNO OBLEKO št. 40-42. Razinger. Grad-nikova 113, Radovljica Prodam 3 BETONSKA OKNA 150X 130 in GARAŽNA VRATA 210X 200. Vse rabljeno Zg. Bitnje 157, Zabnica 9182 Prodam dve sobni omari (»tlo-drani«). Stirnova 7, Kranj, telefon 26-768. Prodam ELEKTRIČNI RADIATOR na olje ter električni VLAZI -LEC ZRAKA. Telefon 25-891 9183 Prodam mlado KRAVO. Prebače-vo 53, Kranj 9184 Prodani 2 JARCA Luže 21. Šenčur 91 o.) Prodam dva 5 tednov stara BIKCA za pleme Vopovlje 5. Cerklje 9207 Prodam macesnove PLOHE in DESKE. 20 mm ter jedilno PESO. (J rad 43, Cerklje* 9208 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45. Cerklje J**™ Prodam 230 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. približno 500 kg. premera 8 mm in 25 kg ŽEBLJEV. 80 mm. Naslov v oglasnem oddeJKU. Prodam SEDEŽNO GARNITURO Plačilo tudi s kreditom. ReVT Jana. C talcev ft, .'skofja Loka. tele- pasauali. Kraai 9231 Ugodno prodam neškropljena JABOLKA in HRUŠKE za ozimnico Kidričeva c. 5, Skofja Loka 9211 JABOLKA.obrana, za sok. dobite pri Kafol. Puštal 50. .Skofja Loka 9214 Prodam KRAVO z drugim teletom. Godešič 26, Škofia Loka 9->lS Prodam TELICO pred telitvii. BIKCA za rejo. Sv. Duh 14. .Skofja Loka 9ZK Prodam dve leti star KAVČ (dvojno ležišče) tena 300 din. Žnidar&K. Zasavska 56, K ranj i 7 Prodam PRAŠIČE, težke od 40~do 170 kg. P osa vec 16. Podnart 92I* Poceni prodam lepa zimska JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 9*I» Prodam 7 ŠP1ROVCEV in 6 LEG dolžine 9 m. Telefon 42-088 9220 Prodam PEČ na olje EMO 5. za 1500 din. Rozman Ivanka. Zg. Bit-n je št. 9 PSIČKO. staro 4 mesece, črno. * kodrasto dlako, zelo majhne pasme, prodam. Predoslje 28. Kranj 9222 Prodam avgusto HI-FI stereo i vgrajenim GRAMOFONOM in KASETOFONOM, komplet z zvočniki.' 2 x 20 VV. Kern. Srednja vas 6» telefon 41-073 Odstopim 9 ton CEMENTA Dvm 3.11. 1980 v Anhovem. Tel. 81-6« Prodam OKNO kli Logatec. *K x 120, z belo roleto. Zlebir. Dvor* 30. Cerklje jr>25 Po ugodni ceni prodam PEC za centralno ogrevanje, 25.000 k.cal brez bojlerja, rabljeno. Poleg peči je naprodaj še kotlovni termostat ia mešalni ventil. Informacije po telefonu 21 -023 od 15.30 d o 17. "u re 922* Prodam mlado KRAVO s teletoa ali brez. Hlebce 14, Lesce Prodam PRAŠIČA za zakol Zgoša 4/a, Begunje i*22> Prodam KRAVO simentalko. v S mesecu brejosti. Sp. Lipnica 20 922S Zelo ugodno prodam približno H kv. m rabljenega hrastovega PARKETA in Zbirko slovenskih kov in pisateljev. Toman. Radovii ca. Staneta Žagarja 15 Po zelo ugodni ceni ni SPALNICO. Urh, Šolska 4/a — Stražišče Prodam SEDEŽNO GARNiTV RO. Telefon 24-451 popoldan Prodam dva PRAŠIČA težka 90 do 100 kg. Visoko 90. Šenčur Sladek JABOLČNIK se dobi pri Zupančič. Partizanska 24. Ki (popoldan) Prodam semenski KROMPI igor. Zg. Brnik 28, Cerklje Prodam nekaj domače MASTI i 2 toni CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku. pgy Za polovično ceno prodam drac* POROČNO OBLEKO, št 38- 40 * KLOBUKOM. Naslov v oglasa«* oddelku. Prodam malokalibrsko LOVSKO PUŠKO hprnet 22, cal. 5.6 x 36 R * strelnim DALJNOGLEDOM kad zeiss, 4 x 32. Informacije po telefonu 064-61-171 - int.3 Prodam 24 kv. m PLOŠČIC za polaganje, oziroma lepljenje •>Ox'*a Telefon 26-133 Štiri leta staro KRAVO. čnu_ 3 mesece brejo, zaradi bolezni, ni prodam. Kranjska gora. Log Hlebanja Milan Prodam KRAVO. Jereka 17. Bohinjska Bistrica Prodam domača neškropljena zimska raznovrstna JABOLK A.'Lazar. Hlebce 11. Lesce Prodam dve leti staro POMIVALNO MIZO, dimenzije 60 x 120, ork*- 1 dejo variant, zelene barve. Mak. Hlebce 38. Lesce Prodam več kompletov ŽELEZ NIC, VAGONOV IN LOKOMOTIV sistema HO. Cuderman. Delavska c 41, Kranj Prodam kombinirano PEČ za V kopalnico. Beleharjeva 18. Šenčur »C Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Virmaše 29. Škofia Loka 924»* Prodam 12 kv. m venicianskes* TLAKA in 55 kv. m BR ETO NA M oblogo. Stanonik. Zminec 54. Škrfta Loka SMI Prodam OTROŠKO ZIBELKO Pipan. Veljka Vlahovića 10. Ki - Planina, tel. 27-805 Prodam barvni TELEVIZOR parenje. Ogled: 4. in 5. II.. od 16. do ]-ure. Dolenc. Šorlijeva 29. Kranj Prodam črnobel TELEVIZOR RR - Nis. s STABILIZATOR J cena 1500 din. Podnart 70 Prodam termoakumuiaci PEČ. 5 kVV. Tupaliče 43. Pivdc 9515 Prodam ZLATO za zobe. K -.r C JLA 27. tel. 24-368 po 18. uri. fon 064-60-754 Prodam TRAKTOR Izdaja CP Olas, Kranj. Stavek TKU-renjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljud*** pravica, Uubljana. Naslov uredil^ in uprave lista: Kranj. MoJe Piiade*« 1 - Teko*i raCun pri SDK v Krasi« vilka 5I500-«03-31»W - Telrtbai: a-c 23 341 Klavni urednik, odgovor«! uradnik in uprava 21-835. redakcija J!-M» komerciala - propaganda. n«r£.n»* ma|i oglasi in računovodstvo S3^1 prometnega davka s* [igla« Oproščeno 31. OKTOBRA 1980 KUPIM ali otroško POSTELJICO, sporočite po tel. 22-523 od |'»20.ure(Dolenec) 9273 |*jpB rabljena GARAŽNA I-T.A. Kalan Janez. Gorenja vas 61. Skofja Loka 9274 hfm »CENTRIFUGO« Cirče lrx«nj 9275 **tm STRUŽNICO. 1 m stružne ***ićo 10 SM). Košir Rado, Za-}"* 19. Zg. Besnica 9276 HJ» novo ali rabljeno PEČ na Nt Praprotna polica 6, Cerklje 9277 težkega plemenskega PE-**fc*A i večji kurji družini). Po-* trafiko Cerklje 9277 ltm več BIKCOV simentalcev. J »i 6 do 8 tednov. Eržen, Dol J*ode 9279 Štedilnik na trda gon- « ZABOJ za PREMOG. Gole Prafe 30, Mavčiče 9280 9257 1300. 1981. 9258 cena V nedeljo, 2. novembra * 19. uri gostuje v di-M v Delavskem ALEKSANDER s samostojnim y*rtom v spremljavi J* angleških glasbeni- _ vozila m l7*412 v večernih urah 9244 ±7*m FIAT 124, letnik 1970. ali a ZASTAVO 750. Prebavi«. 4IMJ58 9245 SPAČKA, letnik 1973, - 69.000 km. Saje Milan, —- II, Kranj - Čirče 9250 i^J" ZASTAVO 750, letnik IJ* »menjam za 101. Milje 26, ter«, 9251 t'^aOLICO za osebni avto, no-200 do 300 kg, novo, kupim. ** Bled. Prešernova 34, tele-9270 M PREGLED od 24 do 28,80 din, cvetača korenček 14,40 din česen čebula 19 din, fižol od 33 '«a,peaa 14,40 din, kumare 20 *%ttnik 19 din, paprika 18 J* K din, jabolka od 11,85 do 3t*Qidje od 25 do 33 din, iimo-5*>5;$ Prodam FIAT 125-PZ. letnik 19*70. celega ali po delih. Informacije: telefon 83-015 od 14. do 15. ure 9254 Kupim GOLF, letnik 1980. v po-štev lahko pride tudi zamenjava za ZASTAVO 750. letnik 1979. Zamenjava ni nujna. Naslov v oglasnem oddelku. 9255 Kupim ZASTAVO 101, karambo-lirano ali v nevoznem stanju. Ponudbe. Noč Sandi, Tomšičeva 38, Jesenice ali tel. 81-608 9256 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Kranj. Kocjan ova 22 Poceni prodam AUSTINA registriranega do septembra Štirn.Pšata 18. Cerklje Prodam ZASTAVO 750. 35.000 din, tudi za kredit: in barvni TELEVIZOR gorenje. Mezek. Gabrk 4, Skofja Loka 9259 Kupim ohranjen STROJ za osebni avto RENAULT 6. Tel. 23-338 ali 23-341 9260 Prodam VVARTBURGA, letnik 1976, registriranega do oktobra 1981. I lovka 14. Kranj 9261 Prodam ZASTAVO 750, z IR motorjem, registrirano do septembra 1981. Arh Jernej. Vrečkova 7. Kranj 9262 Poceni prodam MOTORNO KOLO elektronic 90. letnik 1978. Rastresen Mato, Črni vrh 56, Polhov gradeč 9263 Prodam SPAČKA, letnik 1974, cena 2.3 SM. Torkar, Zg. Gorje, Poljska 2 9264 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Kos Boris, C. Heroja Verdnika 17, Jesenice 9265 Oddam vrstni red za GOLFA. Gs-ličič, Pristava 17, Tržič 9266 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do oktobra 1981. Stanonik, Zadobje 22, Gorenja vas 9267 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Luže 6, Šenčur 9268 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110 L. letnik 1973. Bled, Jermanka 35, tel. 064-77-302 v popoldanskem času 9269 Prodam novo KAROSERIJO za ZASTAVO 750. Čarman, Kopališka 19, Skofja Loka 9271 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, za 2 SM, karoserija in motor obnovljena leta 1979, dodatno opremljeno. Lužnik Stane, Zabrez-nica 38, Žirovnica 9272 Prodam AUSTINA 1300, po delih. Nadižar, Britof 233, Kranj 8700 Prodam neregistriran FIAT 124. Mazzini Adolf, Partizanska 45, Skofja Loka, tel. 064-61-151 9124 FIAT 125-PZ, v voznem stanju, prodam. Podgorje 86, Kamnik 9125 Prodam MOTOKROS MOTOR ktm, letnik 1980. Marin Štefan, Cankarjeva 1, Tržič 9186 Prodam LADO 1600, staro 9 mesecev. Robljek Bojan, Golniška c. 48 Kokrica 9187 Prodam R-12 TL, letnik 1975, s prevoženimi 77.000 km in dele za VW hrošča. Vombergar. Britof 180, Kranj 9188 Nujno prodam ZASTAVO 101 komfort, letnik 1979 in GARAŽO v Šorlijevi ulici. Telefon 28-802 od 18. do 20. ure 9189 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 v voznem stanju, celega ali po delih. Trata 18, Cerklje 9190 Prodam PZ 125, letnik 1974. Cena 25.000,00 din. Lahko tudi na posojilo Milakovič Nikola. Zlato polje 3 f, Kranj 9191 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 v voznem stanju. Podnart 63 9192 Po ugodni ceni prodam AUDI 60 L, letnik 1969 v voznem stanju, neregistriran, za rezervne dele. Ogled vsak dan od 19. ure naprej. Bajrektarevič Hase, Ul. M. Korbar-jeve 16, Kranj 9193 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, Bider Franc, Vodice 89 9194 Prodam ŠKODO 100, letnik 1970. Galetova 7, Kokrica, Kranj 9195 Odstopim vrstni red za GOLFA. Dobava februarja 1981. Telefon 27-756 od 18. do 21. ure 9196 Prodam MOTOR in 4 avtoplašče za zastavo 750. Franci Gorenje. Savska Loka 10, za tovarno Iskra. Kranj 9197 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750. letnik 1969. Predoslje - Gasilski dom 9198 Prodam ŠKODO MB. Langus. Breg 40. Žirovnica 9199 Najboljšemu ponudniku prodam R-4. letnik 1978. Tominčeva 26. Stražišče. telefon 26-344 9200 Prodam generalno obnovljen motor za fiat 124. Hubat Silva. Delavska c. 55, Kranj 9201 Prodam TOVORNI AVTO OM lupeto 25, letnik 1972, nosilnost 2,5 tone. brez tahografa, kason dolg 4,70 m s cerado, registriran. Ogled v soboto in nedeljo v Izoli, Polje 3.7. pri gradnji bolnice ali tel. 066/62-641 popoldan 9202 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Jesenovec, Podlubnik 157, telefon 62-341 9203 Ugodno prodam SIMCO 1100 LS, letnik 1974. Jug Branko, Partizanska 38, Bled, telefon 77-477 9204 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1977/78. Vopov-lje 7, Cerklje 9205 Prodam ZASTAVO 101 s prvo registracijo, letnik april 1976 in R-4, letnik 1976. Telefon danes, v petek 50-307 od 16. do 20. ure 9206 23.STRAN GLAS Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) SE PRIPOROČAMO! STANOVANJA V najem vzamem ogrevano SOBO z možnostjo pranja in kuhanja ali GARSONJERO v Kranju, za dobo 3 let. Nudim enoletno predplačalo. Telefon 25-661 - int. 233 dopoldan; 064-23-702 popoldan 9134 Zamenjam enosobno STANOVANJE (36 kv. m) centralna, za večje. Telefon 25-436 9284 Prodam STANOVANJE (46 kv. m) po sklepu sodišča. Vse informacije: Letence 20, Golnik 9285 Samsko SOBO, opremljeno ali neopremljeno v Kranju ali bližnji okolici, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 9286 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod: Domačin 9287 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Novem mestu za STANOVANJE na Gorenjskem, najraje v Kranju. Stanovanje je v pritličju, s centralno (novo), na mirnem kraju, primerno za upokojence. Ponudbe pod: Selitev takoj 9288 Za dve leti ščem eno ali dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici. Šifra: Sem domačin 9289 Iščem enosobno družinsko STANOVANJE. Plačam v naprej. Teva-novič Dragoja, češnjica 8, Železniki 9290 Najamem SOBO v Kranjski gori. v mesecu novembru in decembru. Ponudbe na naslov: Tanko, Poljanski nasip 10, Ljubljana 9291 Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj — Skupne službe - Iščemo SOBO, GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, za svojo uslužbenko 9292 Kupim SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: PPK i POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Gotovina — takoj 9294 Prodam staro HIŠO blizu letališča Brnik. Naslov v oglasnem oddelku. 9295 Kupim zazidljivo PARCELO v Spodnji Kokri ali okolici Preddvora. Šifra: Sončna lega 9296 Prodam PARCELO v Lescah s pogledom na Šobec. Informaciie zvečer po tel. 064-28-191 9297 Prodam PARCELO, primerno tudi za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 9298 Stanovanjsko HIŠO z nekaj zemlje in GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za preureditev v sta- novanjsko hišo, prodam v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 9299 ZAPOSLITVE I Sprejmem ŠIVILJO. Lahko tudi priučeno. Dobnikar, Sp. Brnik 49 9300 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA (varilca). OD 8.000 din. Šifrer Zlato. Zadružna 10, tel. 26-168 9301 HONORARNO DELO nudim na domu: ročno in strojno pletenje. Ponudbe pod: Dober honorar 9302 Takoj dobi službo izučena ali priučena KUHARICA. - OD dobri. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Potočnik, Bistrica 10. Duplie, telefon 064-70-140 9303 ^OBVESTILA PRIREDITVE ROČK SHOVV v nedeljo. 2.11. 1980. ob 17. uri v VODICAH. Igra ansambel HAZARD 9307 PLES v dvorani na Primskovem je vsako nedeljo. Igra ansambel TRGOVCI 9083 Vsako nedeljo je PLES v Kulturnem domu na Kokrici, s pričetkom ob 16.30. Igra ansambel MODRINA ROLETE: lesene, plastične in vse vrste ŽALUZIJ, naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 064-75-610. Lahko pišete, pridem na dom 9304 MONTIRAM stenske in stropne obloge. Hubat. Delavska c. 55, Kranj 9305 Termoakumulacijske peči. ČISTIM, POPRAVLJAM in MONTIRAM. Telefon 061 -737-466 9306 IZGUBLJENO! Izgubljeno je bilo avtomobilsko pokrivalo od 126-P, od Drolčevega naseija do Kranja. Najditelja lepo prosim, da ga vrne na naslov: Jeraj J., Dročevn naselie 42 ali tel. 27-151 Izgubil sem črn rokovnik 80. Proti nagradi vrniti, telefon 21-941. NAJDENO^ Našel sem MOŠKO KOLO. Korošec Stane. Orehovlje 18, Kranj 9310 Našh smo PONY KOLO. Poizve se: Virmaše 29. Skofja Loka 931 j OSTALO um ČESTITKA ZUPANOVEMU atu iz Kokrice čestitamo za 80. rojstni dan in kliče- mA°J^?, mnoga ,eta- VSI LIKO-Z AR JE VI! 9308 Varstvo za 7-mesečnega sina iščem s 5. 1. 1981. Telefon 27-807 Ušel je PAPAGAJ, št. 028 K K 5 80 Telefon 23-564 9313 Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekla o Janezu Poklukarju iz Ovsiš 21. dne 27. 9. 1980, neresnične. Marija Bešter. Ovsiše 20 9314 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče j* ■ CILKE CRETNIK roj. Zorman, gostilničarke z Zg. Brnik« se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnioom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali vence in nam izrazili ustna in pismena sožalja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Cibicu in ostalemu strežnemu osebju Bolnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani. Hvala tudi GD Brnik, Združeniu obrtnikov Kranj, Iskri — Oddelek M. N. Kranj, Alpetour-Globtour-Avis-Kompas na letališču Brnik, pevcem KUD Brnik za žalostinke, ter g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! Zg. Brnik. 30. oktobra 1980 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je odšla k zadnjemu počitku predraga hči in sestra MARIJA TOMAŽIC S hvaležnostjo in bolečino se je spominja njen onemogli, neutolažljivo žalujoči oče, njene sestre in brat, za katere je tako veliko naredila. Hvala vsem, ki se je spominjate, posebno pa gospodinjama Mešanovi in Tončovi, ki sta mi v veliko pomoč. Globoko žalujoči oče Franc, sestre in brat! Baielj, oktobra 1980 po kratki in hudi bolezni nas je v 24. letu starosti zapustil dobri sin, bratranec in nečak MILAN SITAR ■ Kokrice — prodajalec v trgovini Astra - Kranj Pokninik leži v mrliški vežici na Kokrici. Pogreb bo v petek. 31 oktobra 1980. ob 16. uri na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoča neutolažljiva mati in drugo sorodstvo! Kokrica, Mlaka, Predoslje, Britof, Kranj Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je Bredi dela zapustil na« dobri mož, nadvse skrbni oče. stari oče. brat in stric MIRKO ŠTALEC Pokopali »mo ga v Selcih, 17. oktobra 1960 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili ustno ali pismeno sožal je ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini sosedu Milanu Potočniku za hitro, vsestransko in nesebično pomoč v najhujših trenutkih. Posebej se zahvaljujemo članom kolektiva: LB PE Skofja Loka. Alples Železniki, članom Vodovoda Dolenja vas. učencem Osnovne šole Selca m Železniki, učencem in prof. Lazarjevi iz ESS Kranj in dr. Možganu za zdravljenje. Iskrena hvala Mirkotovima sošolcema Cirilu Debeljaku in Cirilu Pogačniku za lepe poslovilne besede, pevcem za žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. Njegovo življenje je bilo do zadnjega diha samo en delovni dan! Za njim žalujejo: žena Tončka, otroci: Mira z družino, Francka. Janez, Marinka. Tončka, Mirko. Peter. Metka. Andreja in Jana. brat Ivan in sestre z družinami, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo* Dolenja vas pri Selcih, 28. oktobra 1980 Gorenjska in razvoj slovenskega cestnega omrežja Dolgi in dragi kilometri Sedanje srednjeročno obdobje kaže na precejšnje razhajanje zbranih sredstev in planov izgradnje ter vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest v Sloveniji, zato moramo cestam nameniti večji delež družbenega proizvoda, najti vire financiranja, ki ne bodo toliko na udaru inflacije, povezati in organizirati vse, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji ter vzdrževanju cest, obenem pa proučiti pobudo za morebitno novo cestno posojilo — Gorenjska stališča do plana gradnje in vzdrževanja cest v Sloveniji KRANJ - Predsedstvo skupščine gorenjskih občin se je na zadnji seji ponovno seznanilo a predlogi in pripombami Gorenjske k osnutku samoupravnega — sporazuma o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji do leta 1986. O osnutku sporazuma je bilo na predsedstvu govora že letošnjega julija, posebna delovna skupina, ki so jo sestavljali predsedniki iivršnih svetov gorenjskih občin in predsednik skupščine gorenjskih občin, pa je oblikovala stališča do republiškega dokumenta, ki jih je prejela tudi skupščina republiške skupnosti aa ceste. V gorenjskih stališčih ne gre le t za uveljavljanje interesov Gorenjske pri vzdrževanju in izgradnji regionalnih in magistralnih cest, ampak za predloge, kako v republiki obračati cestni dinar, da bomo v danih možnostih gradili čim več, čim hitreje in čim racionalnejše, ker le-to prinaša korist celotni skupnosti. Pri cestni problematiki prihajamo v položaj, ko se kilometri, »daljšajo« in dražijo in ko se vedno redkeje lahko pohvalimo z novimi ali obnovljenimi regionalnimi in magistralnimi cestami. To je predvsem posledica razhajanja med zbranimi sredstvi in planiranimi deli. Zato bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju treba v cestnem gospodarstvu zagotoviti večjo gospodarnost in učinkovito porabo de- narja, nameniti cestam, ki zaostajajo za splošnim družbenim razvojem, večji delež družbenega proizvoda in se obračati predvsem k tistim virom financiranja, ki niso v tolikšni meri podvrženi inflaciji in drugim neugodnim gibanjem. Končno bo treba uresničiti zamisel medrepubliškega dogovora o preporazdelitvi prometnega davka na tekoča goriva in preprečevati podražitve, ki so sad slabega planiranja del ali njihovega nenačrtovanega povečevanja, zamud pri postopkih, nesodelo-vanja in nepovezanosti izvajalcev del, pomanjkljive dokumentacije itd. Prešibka je prav tako še vedno dohodkovna povezanost proizvajalcev gradbenih materialov, cestnih podjetij in drugih izvajalcev, kar bi prispevalo na primer k boljši izkoriščenosti gradbene mehanizacije. Slaba povezanost in sodelovanje sta pogosta pri planiranju gradnje, poseganju v prostor, upravnih postopkih in dejavnostih, vezanih na gradnjo cestnega omrežja. Samoupravno organiziranost cestnega gospodarstva je treba dopolniti, v okviru SZDL pa razmišljati o možnosti ponovnega razpisa cestnega posojila. Ne gre namreč le za izgradnjo magistralnih cest, ampak tudi za izgradnjo in vzdrževanje regionalnih cest. Na Gorenjskem je na primer kar 33 odstotkov regionalnih cest še vedno makadamskih! Precej dolg je seznam pripomb Gorenjske, kjer so predvidene velike cestne gradnje, na plan del v prihodnjem srednjeročnem obdobju, predvsem pri regionalnih cestah. Omenjamo nekatere najpomemnejše. Odsek med Hrušico in Žirovnico je treba urediti do leta 1985 hkrati z gradnjo predora pod Karavankami, denar za ureditev ceste od Mojstrane do Vrat pa naj se uporabi ali za zahodni priključek do Mojstrane ali pa za kranjskogorsko obvoznico. Če nobena od obeh inačic ne bi bila sprejemljiva, naj velja prvotni predlog. Republiška sredstva bi prav tako kazalo nameniti za cesto Podrošt—Petrovo Brdo, Kranj — Jezersko (Jenkov most—mejni prehod) in Britof—Kranj. Prav tako bi na Gorenjskem v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili sdem mostov: tri na cesti Kranj —Jezersko, dva na cesti Kranjska gora —Vršič in dva na cesti Petrovo Brdo — Skofja Loka. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin prav tako predlaga modernisacijo ceste med Krizami in Tržičem, kar je bilo že paredvideno z letošnjim planom, in se zavzema za odločitev, kako po zgraditvi gorenjske avtomobilske ceste urediti necestninski promet na magistralni cesti Cernivec — Kranj. Osnutek plana pri modernizacijah regionalnih cest le redko omenja Gorenjsko, zato predsedstvo skupščine gorenjskih občin ponovno opozarja na nujne modernizacije, čeprav denarja ne bo na pretek. Takšni primeri so nadaljevanje modernizacije ceste med Bledom in Gorjami, gradnja blejske obvoznice, nadaljevanje del na cesti Podnart-Kropa, Dražgoše-Jamnik in Trebija-Ziri, popravila pa bodo nujna tudi na magistralni cesti Podtabor-Perači-ca, kjer asfaltna prevleka ne ustreza obremenitvam. J. Košnjek Razpotje besed in dejanj Zadnje ugotovitve o spremljanju kadrovske bilance v kranjski občini kažejo, da na tem področju še vedno radi pišemo in govorimo eno, delamo pa povsem nekaj drugega — Opozorila in ukrepi kranjskega izvršnega sveta Kranj — Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske je septembra pripravila analizo uresničevanja kadrovskih bilanc v letu, ki se preveša v zadnja meseca. Splošne uvodne ugotovitve analize povedo, da se je letos zaposlovanje umirilo in bolj naslonilo predvsem na domačo ponudbo kadrov in da so ostrejše obveznosti pri uresničevanju minimalnih standardov zaposlovanja, da pa imajo organizacije združenega dela še vedno precejšnje potrebe po ljudeh z najnižjo stopnjo strokovnosti. Teh domaČe okolje ne more ponuditi, kar povečuje možnost neskladja med prilivom kadrov iz šol in sestavo dodatnega zaposlovanja delavcev. Med merila letošnjega zaposlovanja smo prav tako zapisali, da je osnova domača ponudba delavcev in da se v družbenih dejavnostih sme dodatno zaposlovati le .v primerih novih zmogljivosti ali zagotavljanja normalnega dela. Ostrejša merila so bila dogovorjena tudi do proizvodnje. Sezonsko zaposlovanje ima svoje meje, smo dejali, prav tako pa ne bi smele na novo zaposlovati organizacije, ki niso podpisale sporazuma o zagotavljanju življenjskih in kulturnih pogojev delavcev. Za kranjsko občino velja, da se je bogata izbira \ in ugodne cene usnjene konfekcije in galanterije zaposlenost minimalno povečala. Letos naj bi v kranjski občini zaposlili 765 novih delavcev, polletni podatki pa kažejo, da se uresničitev dogovorjene kadrovske bilance oddaljuje. Uresničitev je bila sicer 55-odstotna, vendar lahko na prste naštejemo organizacije združenega dela, ki so zaposlovale v skladu z bilanco. 418, ljudi se je dodatno zaposlilo v kranjski občini, vendar jih je od teh kar 45 odstotkov ne-priučenih ali priučenih, kvalificiranih pa jih je na primer bilo 20 odstotkov, ostalih pa še manj. Če bomo tako nadaljevali, potlej od uresničitve kadrovske bilance ne bo nič. Priča bomo novemu razpotju med besedami in dejanji. Takšne ugotovitve so botrovale razpravi na kranjskem izvršnem svetu, ki je odgovoren za uresničevanje dogovora o temeljih plana, zaposlovanje pa je njegov pomemben element. Izvršni svet je zadolžil svojo komisijo za kadrovanje in zaposlovanje, občinsko kadrovsko službo in skupnost za zaposlovanje, da oblikujejo informacijski sistem, ki bo omogočal mesečno spremljanje podatkov. Sistem informiranja še šepa in posledica so pogosti nepopolni, nepravilni in zastareli podatki. Kadrovske službe morajo biti na čistem, kaj je nadomestna in kaj dodatna zaposlitev in kakšne so spremembe, ki so posledica oganiza-cijskih sprememb v delovnih organizacijah ali TOZD. Nedopustno je zaposlovanje v kolektivih, ki niso podpisali sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov pri zaposlovanju, ugotoviti pa je treba, koliko je v kadrovski bilanci pogodb o delu. Še posebej zbode ugotovitev, da so kadrovski plani marsikje kos papirja. Kar 60 odstotkov novih zaposlitev je bilo v tistih kranjskih delovnih organizacijah, kjer dodatnega zaposlovanja sploh planirali niso. V nasprotju z družbenimi usmeritvami je prav tako ravnanje, da je preveč zaposlovanja nepriučenih ali priučenih delavcev. Takšno ponašanje »diši« po intenzivnem zaposlovanju, ki je za naše razmere nazadovanje. Krčili naj bi sezonsko zaposlovanje smo zapisali in vsak tak primer naj bi odobril izvršni svet. Sezonsko zaposlovanje pa je naraščalo, izvršni svet pa ni dobil niti enega primera v obravnavo! So sicer panoge, kjer je sezonsko zaposlovanje nujno, so pa možnosti, da s prerazporeditvijo delovnega časa vrzel premostimo. Preveč je slabosti, da bi bili z uresničevanjem kadrovske bilance lahko zadovoljni. J.KosnjeK Ponoven umik z dnevnega reda Izvršni svet občinski' skupščine Skofja Loka je na zadnji obravnaval priprave osnutka novelacije urbanističnega načrta mi-kroregije mesta Skofja Loka z okolico. Ugotovil je. da so od septembrske seje. ko naj bi zbori obravnavali omenjeni dokument, tekle intenzivne priprave ter delo na usklajevanju problemov nastajajočega dokumenta. V skladu s programom priprav, je izvršni svet predlagal predsedstvu občinske skupščine, da se osnutek odloka o novelaciji urbanističnega načrta Škofje Loke uvrsti na dnevni red sredinih zasedanj občinske skupščine, ker je bil prepričan, da bo gradivo mogoče pravočasno poslati delegacijam v obravnavo. Z izdelovanjem načrta - Urbanističnim zavodom — Projektivnim ateljejem Ljubljana je bilo namreč dogovorjeno, da bodo gradivo priV, pravili do 22. oktobra In hi ga tako lahko poslali delegacijam pred zasedanjem skupščine. To obvezo je izdelovalec izpolnil m je dostavil izvršnemu sveta tekstualni de! — gradivo za javno razpravo, izvleček iz osnovnega gra- 1 diva. osnutek pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta za Škof)© Loko in grafični del osnutka novelacije urbanističnega načrta Škofje Loke, skratka vse gradivo, za katero so se dogovorili. Ker pa so zbori občinske skupščine na septembrski seji sklenili. _ mora gradivo pred razpravo na naslednji seji zborov občinske skupščine pregledati in oceniti še odbor za družbeno planiranje in komisija za spremljanje in uresničevanje zazidalnih načrtov, so se priprave zavlekle. Zaradi dosedanjih slabih izkušenj je izvršni svet tudi sklenil, da morajo gradivo pregledati strokovnjaki in posredovati oceno obema omenjenima organoma. To pa je veliko dela, ki se ga ni dalo opraviti v nekaj dneh. Zato je bil izvršni svet ponovno prisiljen predlagati umik obravnave osnutka urbanističnega načrta Škofje Loke z okolico i dnevnega reda zasedanj zborov občinske skupščine. Če bodo vsi organi ki ga bodo pregledali, menili, da gradivo ustreza pogojem za razgrnitev in za javno razpravo, ga bodo predložili v obravnavo na novembrski seji. L. Bogataj - Kranjska gora - Konec junija letos .so delavci jeseniške temeljne organizacije Stanovanjske in visoke gradnje Gradbinca iz Kmnje pričeli graditi novo postajo milice v Kranjski gori. Stavba bu kmah pod streho, v njej pa že opravljajo tudi nekatera inštalacijska de* Tako predvidevajo, da se ho vanjo moč vseliti še pred koncem leti&nie-ga leta. (S) - Foto: F. Perdan Skrb za pionirje Kranj — Od šestega oktobra poteka po vsej Sloveniji javna razprava o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih nadaljnjega razvoja Zveze pionirjev. Postavlja se vprašanje, kako nadaljevati delo. da bo v resnici postala najširša organizacija otrok, da se bodo le-ti ob delu, igri in ustvarjalnosti vzgajali za aktivne udeležence v družbenem življenju in odločanju. Ustava in kongresni dokumenti nalagajo pri tem odgovornost vsem družbenim subjektom, še posebej pa njenima družbenima mentorjema — Zvezi socialistične mladine in Zvezi prijateljev mladine Slovenije. V kranjski občini je javna razprava o razvoju pionirske organizacije v polnem teku. V sredo je svet za delo s pionirji pri Zvezi prijateljev mladine Kranj sklical posvet mentorjev pionirskih odredov, ki so gradivo posredovali v pionirske organizacije. Dopolnjenega bodo obravnavali potem še na občinskih konferencah ZSMS in SZDL Kranj. Razprava bo zaključena 29 vembra, zadevala pa bo v prvi na organizacijske oblike zve« ++ nirjev, na dejavnost pionirskih * redov ter način financiranja. šala bo tudi ugotoviti, kolik** * samoupravljanje pionirjev, kak*' je vloga družbenih mentorjev » V se stikajo interesi pionirjev. dincev in ostalih družbenopoJio^' ter družbenih organizacij in dndBJ* Na posvetu mentorjev so sp*^ vorili tudi o vključevanju pionirj**' letošnjo akcijo Nič nas ne & presenetiti. Upoštevajoč drago*"** lanskoletne izkušnje bo pion«?' letos dodeljeno pomembno m***' tej najbolj množični in mokđ^i cijski obrambno-zaščitni akctf ' Sloveniji. Njim bo v decea*? namenjena vrsta predavanj, d«** njenih z obiski pripadnikov JLŠ* starešin po pionirskih udnd* Spoznali se bodo z orožje« * preskusili v streljanju z n**1 puško, ob zaključku akcije pripravili partizanske mitinge c- Voda zalila Kredo Radovljica — Komisija pri izvršnem svetu skupščine občine je že ugotovila, koliko škode je povzročilo deževje v občini. Tako je cesta Bohinjska Bistrica — Ravne deloma poškodovana, voda je preplavila cesto Brod —Savica in odnesla del ceste v Pozabljenem, spod jela več opornikov pri mostovih v Bohinju. Tudi cesta Je rek a — Podjelje je na nekaterih mestih zelo poškodovana, kot bodo nujna popravila na domala vseh makadamskih cestah v krajevni skupnosti Gorje. Komisija je predlagala takojšnjo obnovo ali rušenje brvi čez Radovno v Mevku-šu, temeljito pa bo treba obnoviti predvsem most čez Savo v Globokem in most v Otočah. Vso škodo so ocenili na 150.000 dinarjev. Razen tega pa bodo potrebna precejšnja sredstva za popravilo vodovoda v Bohinjski Bistrici, od zajetja za Bistrico do male Bistrice. Na tem terenu zemeljski plazovi in sam potok Bistrica že dalj časa ogrožajo vodovod. Pri Mali Bistrici je voda odnesla okoli 1200 kubičnih metrov materiala in odkrila cevi. Potok bodo zato morali nujno pre- usmeriti v staro strugo. Vsa ta pa bodo morali opraviti še zimo, kajti drugače je lahko ba Bohinjske Bistrice z vodo kritična. Za najnujnejša dela potrebovali najmanj 180.000 4*** j jev. Na gradbišču Krede v Radova* * je prišlo ob deževju do elementi nesreče. Teren okoli jame se ie razmočil, da se je v jamo p*"* okoli 1000 kubičnih metrov a**" j riala. Reka Radovna je napra*** drugo strugo in se nevarno pnbtt^ jami krede. Tam, kjer se je ka* odtrgala, ni drsela po poK>f* ampak se je potapljala naravno^ ' globino. Delavci so z izredno nostjo in marljivostjo ter polm*" valnostjo rešili naprave v jarr ročno izvlekli iz jame. Odneslo J* tudi odtočni jarek, kamor so izčn* vali vodo, tako, da ne morejo črpati in so s proizvodnjo MSI** prenehati. Porušilo je tudi pnajo * jami in iz nje. Vsa ta nesreča .*» lovno organizacijo Kreda prizadela in bodo potrebna pr*c