Natisov 15.000. .štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. \ Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 1 3 krone, za pol in četrt ie:a razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane tzaceo leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron ; zadrugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-fati naprej. Posamezne Štev. ;eprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za •/, strani K 16, za »/s strani K 8, za '/>• strani K 4. za */»« strani K 2, za '/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 30. V Ptuju v nedeljo dne 24. julija 1910. XI. letnik. 36- Proti avstrijski zastavi. . . Mi ne sumničimo in ne vohunimo. Pribiti pa moramo nekaj dejstev, ki jih pozna danes že vsa javnost! Prvaška politika bila je od nekdaj slovenskemu ljudstvu le škodljiva inne-varr. a, kar smo že opetovano na podlagi neo-vrgljivih dejstev dokazali. Hotela je odtrgati vse gospodarske in duševne vezi z nemškimi sosedi, potom katerih edino si je zamoglo slovensko ljudstvo ojačiti svoj položaj. V zadnjih letih pa je pričela ta nesrečna [ praska politika še nevarnejša postajati. Sloven-ski poslanci so se pričeli združevati s češkimi, od katerih je znano, da jim je avstrijska domovina deveta briga. In pod tem vplivom v prvi trsti postala je prvaška politika skozinskoz pro-tiavstrijska ter proticesarska. Vemo, da stotero [oseb. ki hodijo za prvaki, niso veleizdajniškega epričanja, Ali voditelji prvaške politike danes h več ne skrivajo svoje veleizdajalsko srce .. . jpozarjamo še enkrat na čudno stališče, je zavzemalo prvaško ali »narodno" ča-b ob priliki avstrijsko-srbske roj ne nevarnosti. Takrat so slovenski H> naravnost šuntali proti Avstriji in se zav-[lemali za sovražno Srbijo. Takrat so v Ljubljani večer praznovanja cesarjevega jubileja vrgli Lsliko Franc Jožefa I. iz okna in jo idomestili z ono srbskega prestolonaslednika. [Takrat se je čul po shodih slovenskih prvakov redno iz novega klic »živio Srbija". Ja, na av-itrijske, štajerske vojake so v Ljubljani pljuvali. Od tega časa pa do danes se je še mnogo [poojstrilo. Pred kratkem so se vršile v bulgar-[tkem glavnem mestu Sofiji velike vseslovan-prireditve. Glavno vlogo pri teh prireditvah so igrali Rusi, katerih strupeno sov-Itvo proti Avstriji je itak znano. Udeležili so pa teh vseslovanskih hujskarij tudi slovenski prvaki. In v »narodni" pijanosti se je [izgovorila marsikatera beseda, ki bi jo drugače zamolčali. V »beli" Ljubljani so se seveda že | naprej navduševali". Slovenski list , J u t r o" je n. pr. 4. t. m. odkrito pisal, da je črno-[rumena cesarska zastava ,simbol podrejenosti". Prvaki torej želijo pfi proč od Avstrije, oni zaničujejo čr n o-rrnmeno zastavo! In take izbruhe se sme na Kranjskem javno razširjevati! . . . In skoraj vsi prvaški, »narodni" listi so izrazili ednako mnenje. »Slovenski narod" je n. t, m. pisal, da »si je ideja srbsko-lo venskega bratstva pridobila naj-dnejša tla". »Narodni dnevnik" z 15 t. m. zopet želi Poljakom „dneve, ko le zasijala poljska krona v novem sijaju". Kakor znano, je bilo poljsko iljevstvo razdeljeno med Rusijo, Nemčijo in ijo, celjski »narodnjaki" pa bi radi zopet Ijsko uresničili. Ali ni to protiavstrij-Eko? Zanimivo je tudi, da so v So-inastopali Slovenci, Hrvati in Srbi kot »ena [irodna skupina" . . . Listu »Jutro" bilo vse to Še premalo. Hotel je, da se nost pove veleizdajalske misli. Tako piše t. m.: »Oh ta slovenska plašnost, oh ta cincavost! Da ste videli delegata za delegatom, kako se je zvijal, da ne bi zinil katere, ki bi le količkaj dišala po politiki. Čemu naj bi se ne povedalo, kar teži slovansko srce ? Čemu skrivamo svoje jarme ? Gemu se izogibamo vsake besedice, ki bi si jo utegnil kdo malo nepatrio-tično razlagati?" itd. »Jutro" pravi torej, da smo v jarmu, ker smo na Avstrijskem. Pod srbskim geslom bi bili seveda »svobodni" . . . Češki dr. Gross je povedal tudi, kaj hočejo panslavisti, ko je vzkliknil : »Naj pride skoro dan, ko bomo združeni vsi Slovani, od Triglava do Balkana" itd. Tako združenje je seveda le tedaj mogoče, a k o se Avstrijo razbije. Po prireditvah ni imelo »Jutro" druzega opravka, nego da je na vse pretege srbske vojake in oficirje hvalilo, to pa Da za Avstrijo tako žaljiv način, da je moral državni pravdnik ta srbofilski list konfiscirati. Posledice tega brezvestnega hujskanja pr-vaških listov so se seveda kmalu pokazale. V Ljubljani se vsacega javno zasmehuje, kdor razobesi pri kakšni prirecfitvi cesarsko zastavo. Obrtnike in trgovce, ki imajo Avstriji zvesto prepričanje, se bojkotira in se jim nevarno grozi. Pred kratkem pa se je izvršil v Ljubljani tudi zločin, ki kaže vso zlobnost slovenskih prvakov. Na cesarjev spomenik postavili so namreč slovenski hujskači nočno posodico, da bi s tem cesarja zasramovali. Hribarjevi policaji seveda ne bodejo lopove dobili. Ali značilen za razmere v slovenskih pokrajinah je ta pobalinski dogodek! Še bolj značilen pa je ta-le dogodek: Ko so prišli slovenski prvaki na poti v Sofijo tudi v srbsko prestolico Beligrad, sprejeli so jih z velikim navdušenjem — srbski oficirji. Med temi oficirji je bilo gotovo tudi nekaj takih, ki so se svoj čas udeležili krvavega umora lastnega kralja. In ti kraljemorilci so stiskali slovenskim prvakom roke ... Potem so pokazali Srbi svojo zastavo. »Jutro" poroča dobesedno: ..Slovenci SO poljubljali s solzami v očeh v bojih vso raztrgano srbsko zastavo, ki je bila pri dvorski straži in na vse strani so se razlagali burni klici: Živijo kralj srbski, živeli Srbi!" Mislimo, da to zadostuje! Pred kratkim časom bi se bila skoraj vnela vojska med našo domovino in Srbijo. Takrat bi srbski vojaki pod to zastavo na naše sinove streljali. In prvaški veleizdajalci se ne sramujejo, da častijo in poljubljajo to zastavo avstrijskega sovražnika, da kličejo »živio" kralju po milosti revolverja, krvavemu Petru . . . Slovensko ljudstvo, ali zdaj vidiš, kam te vodi prvaška politika? V boj proti avstrijski zastavi, — to je geslo prvakov. Slovensko ljudstvo je vedno dokazalo zvestobo do cesarja in domovine. Slovenski vojaki so se na avstrijskih bojiščih vedno hrabro borili. In zdaj jih skuša banda od Srbije plačanih, .podkupljenih hujskačev v veleizdajo zapeljati! To je vsa »narodnost" naših prvakov. Deželne zbore in državni zbor avstrijski so prvaški poslanci razbili, doma pa hočejo veleizdajsko ljubezen do Srbov širiti . . . Ljudstvo, zdrami se! Politični pregled. Davek na neumnost, — s tem imenom so označili malo loterijo. Zanimivo je vprašanje, koliko nese loterija državi. Lansko leto stavilo se je v loterijo 96,748.150 krat in zastavilo skupaj 36,867.151 kron. Zadelo se je v loteriji 1,351.766 krat v skupnem znesku 20,206.094 kron. Država je imela lansko leto iz loterije čistega dobička okroglo 14'A milijonov kron. In večino te svote tvorijo krvavi krajcarji najrevnejših slojev! Obsojeni iredentovci. V Trientu je sodišče več laških iredentovcev na ječo od 10 do 28 dni obsodilo, ker so nekega Nemca iz političnega sovraštva napadli in poškodovali. Laški vohuni. Občinskega tajnika v Ponte di Leggio in nekega druzega Laha so zaradi špionaže zaprli. Tekom preiskave so natirolsko-laški meji še dve sumljivi osebi zaprli. Laških vohunov na meji kar mrgoli. Bravo! Provincial kapucinskega reda izdal je okrožnico, po kateri se morajo menihi zopet starih strogih določb reda držati. Menihi so zelo vznemirjeni, kajti v kapucinskih kloštrih so se že navadili precej dobrega življenja. Hrvatski ban dr. pl. Tomažič je podal svojo demisijo. Možu se ni posrečilo, urediti po njegovih predhodnikih zavožene razmere na Hrvatskem. Avstrijani v Črnigori nimajo ravno posebno prijetnega položaja. V bližini Antivarija so morali zdaj vsi tamošnji Avstrijani na zahtevo črnogorske vlade svoja posestva razprodati, kajti drugače bi jim vlada posestva ednostavno vzela. Avstrijska vlada baje posreduje, čeprav ne verujemo, da bi bilo to posredovanje posebno uspešno. Politični umor. V Teheranu so radikalci umorili najvišjega perzijskega duhovnika Seid Abdula. Umorjeni je bil vodja duhovniške (klerikalne) stranke. Na Kitajskem hočejo baje vpeljati splošno vojaško dolžnost in pomnožiti stalno armado na 2 milijona mož prezenčnega stanja v časn mira. Tudi se pogaja kitajska vlada z Nemčijo, da ji ta pripusti mnogo nemških oficirjev, s katerimi bi se kitajsko armado moderniziralo. Kako sodijo obrtniki o slovenski obstrukciji. Slovenski poslanci so zopet državni zbor razbili. Zakaj ? Ljubi Bog, zato se ti ljudje ne brigajo dosti. Glasilo avstrijskih obrtnikov »Reichshandwerkerzeitung" piše o tej stvari tako-le: »Najbolj čudni vzroki zadoščajo temu „gsin-delnu" (— ljudje, ki uganjajo že leta sem tako tatvinsko politiko, ne zaslužijo druzega imena! —), da vstopi v obstrukcijo. Prvič so slovenski poslanci baje zaradi »kmetov" v Bozni obstruirali; zdaj pa zopet zaradi italijanske fakultete. Nekaj jim mora biti vedno kot izgovor za njih zločinsko delovanje. Pravi vzrok pa je naravnost nesramni ! Eden „ voditeljev" slovenskega ljudstva, ožlindrani dr. Š u š t e r š i č, ki hodi že leta sem brez sramu umazan v javnosti, hoče minister postati. In ker se je češkim t. zv. agrar-cem enkrat posrečilo, da pridobijo enemu svojih ordinamih ljudi s tako obstrukcijsko komedijo ministersko penzijo, hočejo to tadi prvaški vodje. To je pravi vzrok obstrukcije slovenskih poslancev. Nekaj pride človeku nehote na misel: kako neizobraženi morajo biti ljudje, kateri pošiljajo take ljudi v državni zbor! Tisočero resnega dela za vse delavne stanove je dovolj! Vse stoji, vse mora počivati! Zlasti obrtniki morajo mirno gledati, kako se njih zahteve vedno le prezira. Najširši sloji prebivalstva ostati morajo v bedi in revščini in najvažnejše postave se ne uresničijo. To pa samo zaradi tega, k o r imamo brezvestne poslance, katerim je lastni žep več, kakor blagor ljudstva in države! Ako se le te žalostne možakarje pri delu vidi! Komandira jih ožlindrani dr. Šušteršič in nekaj farških hujskačev, „doktorji" Krek, Korošec, itd. Po piščalki teh gospodov plešejo vsi drugi. Tako n. pr. znani poslanec Gostinčar. Ta velja kot slovenski zastopnik obrtnikov. Kadar se pa gre zato, da bi se glasovalo za obrtniški predlog, takrat mora ta »pfajfen-dekl" Gostinčar šele duhovnega gospoda dr. Kreka za dovoljenje prositi. Semtertja dovoli to gospod doktor, drugič pa (n. p. pri glasovanju o obrtnih zadevah v socialnopolitičnem odseku; zopet tega ne dovoli in potem glasuje »zastopnik obrtnikov" Gostinčar seveda proti obrtnikom. Zato pa je smel ta slovenski Gostinčar proti italijanski visoki šoli dolgi obstrukcijski govor držati. Materijal za ta govor se je revčku seveda dalo. Ako se le tega vbogega vraga sliši, da se mora ure dolgo z zapovedanimi zaspanimi govori mučiti, da si pridobi dopadenje svojih zapovednikov v duhovniški suknji, potem prešine človeka čuvstvo tihe veselosti. Ako se pa pomisli, da ta „štifelpucer" doktorjev Sušteršič, Korošec in Krek hoče biti predstavite 1 j slovenskih obrtnikov, potem mora človek res tiste obrtnike obžalovati, ki so takega človeka v državni zbor odposlali. Pravzaprav nastopa tu — gnus! In taki ljudje onemogočijo vsako delo v državnem zboru. »Pfui Teufel"!------------- Tako piše torej list vseh avstrijskih obrtnikov, zanimiva »Reichshandwerkerzeitung". Mi podpišemo ta jezni članek z obema rokama! Obrtniki kakor delavci in kmetje trpijo vsled škandalozne obstrukcije prvakov. Gostinčar seveda kaj tacega ne razume, kajti njemu se vsled iarške protekcije dobro godi. Svoj čas bil je sicer nasprotnik farjev in je proti njim kandidiral. Pozneje pa je p r i š e 1 h korita; nekaj časa je še v nemški »špinfabriki" v Ljubljani delal, potem je kište v farškem kon zumu nosil in končno je postal poslanec. In kot poslanec „zastopnik obrtnikov". Istotako orglar Grafenauer. Res, omenjeni list ima prav: „Pfui Teufel!" Dopisi. Dol pri Hrastniku, 17. julija 1910. — Tukaj se je v nedeljo velika reč godila. Požarna bramba v Dolu je dobila „fano" in to so morali žegnati. Bilo je tako vpitje, da pride do tisoč ljudi. Ali dandanes ne gre nikdo rad na lim. Prišlo jih je res, iz Račja, iz Trbovelj in iz Zagorja kakih '60; kakih 10 je bilo tcdi »sokolov", učiteljev in nekaj čevljarjev; ti menda glih skupaj pasejo. Tako gredo iz kolodvora, in tndi drugi, ki so ravno k maši šli, glažarji in glažarce. Pri mostu, ko se proti Dolu zasuka, stal je ta debeli dacar s svojo požarno brambo, kakor da bi ga bil uzidal. Fabričanke so rekle: Nismo mislile, da ima ta debeluh tudi pred ženskami tak rešpekt; salutiral nam je, kakor drugim . . . Hauptman Kolouček je tako dobro govoril, da se še danes ženske jokajo čez ta večni govor. Ta vbogi hauptman je dobil eno dolgo sabljo od nekega starega dra-gonerja, ki je leta 1848 pri „nacionalgardi" služil. Kar neki žendar to vidi in glej, kakšna sramota; sabljo je moral oddati; šnurbart bi mu bili tudi vzeli, pa ga ni imel. Ko je pa ta debeli Podmenik govoril, se še danes vse 3meji in nazadnje je nastal prepir. Krojač Stefančič bil je prav srdit, češ, da je bila slaba komanda, da nobeden nič ne zastopi, ja te Pepčeku je celo rekel: Ti si pa en cel osel! Ko je bila ura 12, so jih razdružili; eni so šli h kolodvoru, drugi h Peklarju, tudi k mežnarju in k sv. Petru; tu pa ni bilo nič za dobiti in župnik niso nobenega povabili, čeprav so bile »velike glave" v Dolu. Popoldne so šli na vse kraje. Baje so pa „fano" pod kozolcem pozabili. Mihce bi moral nanjo ohtat, pa je baje pozabil . . . Na svidenje! Bohova. Tisti Bohovčani, ki „Štajerca" črte, pa ga vendar le preradi čitajo, naj si ga sami naročujejo in tako „otajercijance" krepko podpirajo. Še lepše je pa to, da si „Štajerca" na posodo vzamejo in ga potem kaplanu Kranjcu pod nos nosijo. Naj si kaplan Krajnc svojo po-željivost do priljubljenega »Štajerca" sam pomiri, ter se naj na »Štajerca" tudi sam naroči, ali pa posamezne številke sam kupi. Vsaj itak dobro ve, kje se v Mariboru dobivlja in tamkajtje tudi vsaki ljubi dan na svojem bicikelnn prijaha. Torej kupujte si »Štajerca" sami, pa vam ne bo treba po naši vasi za njim fehtati. Eden ki ga ima. Pohorje. Vrli naš »Štajerc" je zadnjič prinesel članek iz St. Miklavža na d. p. ter nam objavil, da je Hočki kaplan Jože Krajnc svoj dolgi nos tudi v ŠmiklavŠke zadeve in razmere pomolil. Radi tega so mu krepki Š m i k 1 a v-zanje prorekovalineko fotografijo no-ticno šmiklavške petprstne roke. Oh, ko bi le že bila fotografirana! Pa ta nadležen kaplanček se je tudi Pohorcem kaj debelo prikupil. Vsak trenutek prinese svoj rdeči nos v Pohorje in vse luknje prevoha in preštora. Za svojo pičlo hočko kašo udje in denar išče in za »Marijino družbo" pa jungfrauce. Izimši par črnih podrep-nikov ga tukaj v Pohorji ne mara nobena mačka ne, a ta debelokožuhasti kaplan se ostudno vsiljuje v naše razmere. Si bomo tudi mi priskrbeli fotografa po sistemu Šmiklavžanov. Pri nas pa bo boljše če se pristna Pohorska grča nekje parkrat fotografira. Pri gostilničarju Gla-serju se je zadnjič kmalu kaj tacega enacega kaplančku pripetilo, a gospodek ima neznansko gibične pete. Njemu na korist svetujemo, naj svojo ljubezen do nas Pohorcev malo pomiri in naj rajše doma v kaplaniji ostane, ter se naj za konkurz pripravlja — skrajni čas bi bil — potem pride lahko k nam Pohorcem kot — nad-župnik. Strano3tan. Žusem. Znani naš župnik, Šebatov Tone, tuhtal in premišljaval je sem in tja, kaj da bi naredil, da bi lažje v mirnem zavetju proučeval naravo in se divil v njej krasoti. Umna glavica Tonetova je hitro pogruntala. Nad župnišču pustil si je narediti krasni vrtič, takozvani »park", kateri mu naj služi v njegove namene. Pa vedno študiranje v pusti samoti, dasiravno baje poln idealov za naravo, mu ni ugajalo — želel si je tovarišice — razvedrila. Krasnega solnčnega dne, ko se divi vsaka duša nad očarajoče lepo naravo in hvali svojega Stvarnika, dobil je naš Tone obisk. He! Zdaj je prilika; hitro jo potegne s svojim nežnim obiskom, ki je seveda Tonetov ideal, v najskrivnejši kotiček rajsko lepega »parka". A smola! Zapihal je vetrič in srebrno glaseči glas župnikov in njegove srčne družice razlegal se je tajinstveno v burkih valovih na uho na polju svoja dela opravljajoče kuharice in ni čuda, da je leta v svoji opravičeni sveti jezi, kakor da bi jo pičil gad, vzkliknila: To je nevarno, faleno!" V svoji neizmerni ljubosumnosti divjala je v župnišče in slednjič k skrivnemu kotičku, kjer je Tone s svojim idealom študiral naravo in napravila nepričakovan konec tej rajski idili. Zopet bodo za našega prečastitega gospoda bridki dnevi — dnevi polni jeze nad prokl .... »Štajercem", ki je tudi o tej nje-govej »veseloigri" zvedel! — Ja, ja, gospod Tone: Nič ni tako skrito, da bi »Štajercu" ne postalo očito!" Ne moremo torej Tonetu zameriti, da tako strogo prepoveduje vernim svojim ovčicam branje »Štajerca" ter ga je že neštetokrat preklel v dno pekla. Zatorej preljubi Sebat — pometaj le lepo pred svojim pragom, smeti imaš tam dovolj, katere ti še prihodnjič javimo in ne bavi se tolik proučevanjem narave. Sploh pa ne bodi ti veren in navdušen lovec „Go3podov" ter ogi se rosnatih livad, sicer Te zopet popade zlobi protin in Te vnovič prisili iskat si zdravi« raznih kopališčih. Zapomni si torej ta-le »Preden bo petelin enkrat zapel, bode Tvoja k] harica »Štajercu" trikrat izdala!" Žusane ca viš Št. Peter pod svetimi gorami. Kdo je kJ ? V prvi vrsti izgojitelj, nadalje pa vati vrste plačila, vsled česar nastanejo razli< miri. Takih izgojiteljev pa, katerim je le za ig lodec, imamo preveliko. Poglejmo si naš moštra in duhovnega svetovalca ter bivšega | kana Joško Tombah. Pustil je svojo dekan Rogatcu in prišel sem. Da bi svoje koštranft backe ložje tepel, počel je študirati, h morajo biti podložni. Smo že vkup, kraj sicer] eden najbolj vbogih, ipak je število kmetov, teri bi si radi denarje posodili, veliko. Aba,] takih siromakov se da pač ne premalo dob »dajmo vndriti po njih"! Hodi »svoji k svojimj Ročno osnoval je posojilnico z neomejeno vezo. Dakako, da je če tudi ne ves znesek is ga denarja, katerega so kmetje ter dragi nI družbo cerkvene stavbe vložili, za fond te osntj vane posojilnice služil. Kmetje so si toraj svoj denar zopet izposodili ter od istega denarja obresti plačali oziroma poroki za vpSj čilo bili. Kakšni nasledki so toraj posla ? Dva posestnika ter gostilničarja Šentpetra, drugi iz Bizeljskega, bila sta poni nekemu kmetu pri tej posojilnici. Dobro Tompah vedel, da je premoženje dolžnika m] manjše, pa kaj me briga, profit je moj, ga ta ali pa oni. Eden od teh dveh porokov j 12. maja t. 1. polovico dolga plačal ter rekej izbrišite moje jamstvo! A na mesto istega ga pa posojilnica še za drugo polovico tožila in j je na podlagi njihovih kunštnih egoističnih tutov (seveda časa na razpolago) tudi oba še ta znesek z vsemi stroški plačati. Priseči 1 sodnije domu, bil je (kar priče dokažejo) razbj jen ; da ni njegova žena tako sprevjdna in njd priljubljena, bi se tudi gotovo velika nesi zgodila. Hvala bogu, daje ljudi, kateri se v1] kih slučajih premagajo! Kaj nam je torej dekan Joško Tombah iz Rogatca prinesel? nemir, kletvo itd. Gospodje iz Rogatca! Na I način ste se Vi tega gospoda rešili ? Kajti | imamo isto željo. Kdor ne ljubi svojega bližnei tega tudi mi ne maramo. Več naprednjakov. Iz Stoperc. Kakor je že znano, bili sn pritožili na c. k. oblast zaradi volitve v obŽ odbor; ali ni prišlo do prave preiskave. Zati je bila volitev občinskega predstojnika dne j junija t. 1. in sicer od narodno-klerikalne stn niso naprednjakov iz odbora spravili in ob ski predstojnik, kakor se nam zdi je po g. nikovem kopita izvoljen, ker ob času vol Keček ni bil — bolan. Vprašali pa bomo oblast, ali sme novoizvoljeni rihtar v uri izvol vse vzet na svoj dom od prejšnega občinsl urada? Govori se, da se je to zgodilo! da zato, kčr so že tisti dan pripravljali Plojevo častno občanstvo. Ta slavnost se šila dne 3. julija. Res . veliko truda so za Plojevo osebo, pa še več pa za predaj »Cigani", katera se je nazadnje igrala. Resi prizor, da so ravno za Plojevo slavnost po njihovi modrosti najprimernejšo pre. »Cigani". In še nekaj: tudi naprednjakov bali ti modrijani; zatoraj so priskrbeli žandarjev! Naprednjaki so pa mislili, d da bi ne bi Jurček Topolovec iz Ptujsko naprednjakov odstranil, ker je bil tam. Dr. pa čestitamo, da je izostal; bal se je poštenih odgovorov in vprašanj, i na Ptujski gori, kje so njegove obljube Ploj dobro vo, da v Stopercah ne manjk preduih mož, ako ravno jih je edon Vrabičove gostilne iskat v drugo gostilno je ta tudi tam nekaj ojstrih slišal. Mi naj njaki se pa nočemo s kakim dohtarskim jem pregovarjati, ker ta itak ne bo na n mesto šel, ker ve, da Ploja še njegovi ne marajo. Ploj se je menda poboljšal in bil ta dan sestavil predlog za gospodarski da ne bi v državnem zboru politike Gospod urednik, kaj si mislite, kdo je lec dr. Ploja? Naš bolani g. župnik K v sredini tistih peščica ljudi repenčil; stal i samo na prstih in se zibal; da bi mu ne bil smo videli tudi njegovo kuharico zra-ker večina so bile tako le ženske. »Cigani" Sli in oblaki so že blizo in vedli smo, da i dež in šli smo vsak na svoj dom. Samo Topolovca ne vemo, če se je dolgo mudil ali morebiti se je zamudil in lahko je to krivo, da 88 je na Gori zid podrl; morebiti pa je doma za to, ker ni dr. Ploja videl in najhitreje nad zidom. Tedaj so morebiti solze zid Sedaj pa zapojmo vsi skupaj: »Slove- isti- i Pozor vinogradniki in sa-djerejci! Iz vseh krajev dežele prihajajo grozna poročila o nakratnem in hudem nastopanju glivičnih bolezni na sadju in trsju. In v resnici nastopa že »peronospora vi t i cula" na trtah in „fusicladium dendritium" na sadju v veliki množini. Nekaj dni sem pa se jim je pridružil še „oidium Tucker i" (echter Mehltau). Te grozovite bolezni se tako hitro razširjajo, da je v nekaterih krajih že danes polovica plodov uničena. In dosedanje mokro vreme je razširjenje teh bolezni pospeševalo ter je tudi boj proti boleznim otežavilo. Marsikateri posestnik se pa tudi v prejšnih letih, ki so bila suha, za te bolezni ni brigal in ni tega storil, kar so mu strokovnjaki priporočali. Zato naj se vsi v zadnji uri brigajo, da rešijo kolikor mogoče vina in sadja! . Škropite trsje z bakreno-apneno tekočino, škropite, kakor smo to že tisočkrat priporočali ! Nadalje žveplajte v suhem vremenu trte z žveplenim praškom! Storite vse to večkrat in temeljito! Zlasti v bogatih, krepkih goricah žveplajte pridno, ker tam se »oidi-nm" najrajše razširja. Tudi sadno drevje je treba še enkrat škropili. da se doseže lepo, brezmadežno sadje. Gotovo je, da ima kmet zdaj mnogo dela ca polju Gotovo je tndi, da brani dež žvep-janjn in škropljenju. Ali kdor izvršuje pridno i Bvojo dolžnost kot vinogradnik in sadjorejec, ta bode vsako uro lepega vremena porabil, da prepreči uničenje vse žetve. Na delo! Grossbauer. Novice. Za Stariše! Graški »Tierschutzverein" piše: ,Vi stariši, ki imate resno nalogo, da vzgojujete vaše otroke tako, da bodejo enkrat koristili človeštvu, držite strogo nato, da vaši otroci nikdar živali ne mučijo. Učite deco vsak dan, da moramo biti ljudje na tem svetu pravični proti nemi živali, ki se ne more braniti proti nobeni krivici. Spominjajte otroke na to, da je grdo in surovo, aku se žival trpinči. Spominjajte deco, da imajo živali tudi čutila, podobna onim človeka. Opozarjajte jih na to, koliko koristi imamo od živali. Kaj naj bi počeli brez konja, ki se žrtvuje v službi za človeka! Kako bi nam primanjkovala krava, ki nam daje mleko in maslo, ali ovca, ki nam daje voljno za obleko ! Ali nimamo dovolj vzroka, da smo hvaležni proti tej živali ? V resnici, pokazati ji moremo svojo hvaležnost, to pa na ta način, da smo vedao dobri in usmiljeni nasproti živali. Ako bodete vi stariši otroke tega usmiljenja učili, plačali vam bodejo z bogato ljubeznijo. Naredili bodete iz svojega otroka prijatelja človeštva, ki ima tudi dobro srce za svojega bližnega! Kajti: srce. ki varuje žival, ne bode ljudi od sebe pahnilo . . . Od kje prihaja denar? »Grazer Tagblatt" je te dni enkrat poročal: Kakor se iz Ljubljane čaje, podala se je deputacija tamošnjega občinskega sveta h Granwaldski slavnosti v Lvov. Na spomenika poljskega kralja Vladislava bode položila srebrni venec. Kdo plačuje troške takih potovanj, je razvidno iz sledečega poročila iz Ljubljane: Tnkajšnemu vseslovanskemu društvu poslalo se je v zadnjem času večje svot'e denarja iz Rusije. S tem denarjem se je mnogo izletnikov v Srbijo plačalo. Kako bi se zamogli drugače takega potovanja ljadje udeležiti, ki se bojijo dela in živijo vedno na troške dragih. Podpora morala je biti zelo izdatna, kajti mnogo teh oseb je dobilo zneske do 200 kron v ta namen izplačane" ... Mi nimamo temu poročilu ničesar pristaviti. Kako se meče pesek v oči. „Gr. T." se poroča iz Ljubljane: Ljubljanska mestna hranilnica ima prav čadne navade, da si pridobiva vložnike. V svojih naznanilih v raznih slovenskih listih označi obrestno mero za vloge enkrat z 4V«°'o, drugič zopet z 4'/»%. Mnogo vložnikov grozi zdaj tej prvaški hranilnici s tožbo, ker se ta vkljnb naznanilom v časopisju brani, da bi plačevala višjo obrestno mero nego 4,/«%. V tu-kajšnih krogih so zelo radovedni na izid tega procesa. Vse se pa čudi, da trpi vladni komisar tako postopanje denarnega zavoda, ki mora vendar javne račune dajati". — Ja, ja, na ta način mečejo prvaški denarni zavodi vernim ljudem pesek v očij . . . ..Naša straža". Pod tem imenom so uresničili slovenski klerikalci neko novo »obram-beno" društvo. In ves aparat politikujoče duhovščine že kriči in »deluje" in agitira in hujska za to društvo. Doslej je bila Ciril-Metodova družba edino slovensko „obrambeno" društvo. Ustanovili so jo narodni zagriženci posvetnega in duhovniškega stanu in pravili so leta sem, da hočejo s to družbo »slovenstvo rešiti". Kdor ni bil pri tej družbi, tega so prvaški hujskači proglasili za „nemčurja" in »brezverca". No, stvar se je pa nakrat spremenila. V Ciril-Meto-dovi družbi so dobili namreč slovenski liberalci glavno besedo. In zato so jo klerikalci zapustili ter so pričeli ustanovljati novo društvo pod imenom »Slovenska straža" . . . Kaj hoče ta družba ? Pravi, da hoče »meje varovati". Ti ljudje torej, kateri pustijo slovensko ljudstvo od lakote umirati, ti hočejo nakrat Slovencem na »meji" pomagati. Kako pomagati ? Pošiljali jim bodejo korumpirane klerikalne liste, kupovali bodejo posestva, d a spravijo čimveč posestnikov v gospodarsko odvisnost od farov-ž e v, — in nabirali bodejo denar v te namene zopet med vernim, vbogim slovenskim ljudstvom. To revno ljudstvo, ki se s svojimi skromnimi močmi komaj na površju drži, ki gnoji s krvavim znojem domačo grudo, ki plačuje težko cesarske davke, občinske, okrajne in deželne doklade, ki mora pri štolninah za 500% več plačevati, kakor določa to postava, — to ljudstvo hočejo brezvestni voditelji »Slovenske straže" iz novega strižiti in odirati, da zamo-rejo svoje politične cilje doseči . . . Takšna je prvaška »ljubezen" do ljudstva. Zakaj si bogati Slovenci kupujejo hiše v nemških mestih? Naj grejo oni »na mejo", ako je ta res v nevarnosti! Ljudstvo pa ima za-se premalo denarja; zato ne more podpirati politične eksperimente prvaš-kih hujskačev! Iz Spodnje-Stajerskega. Slovenski učitelji po spodnjom Štajorskom gotovo nimajo prav nobenega vzroka, da bi se potegovali za prvaške vzore. Kajti prvaška politika je ravno učiteljstvu v gospodarskem oziru vedno škodovala. Vendar pa hočejo zdaj slovenski učitelji naravnost konkurirati s politiknjočo duhovščino. In kakor zlorabljajo hujskajoči kaplani vero v svoje politične namene, tako storijo to slovenski učitelji s šolo in njenimi uredbami. »Le slovensko", »edino slovensko", »vse samo slovensko", to so besede, ki se jih danes od teh učiteljev čuje. Ravno čujemo, da so sklenili učitelji v okrajih Gornigrad in Vransko, da se bode pri učiteljskih konferencah odslej izključno slovensko govorilo. S takimi malenkostnimi huj-skarijami hočejo prvaški učitelji menda svoje slabe učne uspehe prikriti. Šikanirati in zatirati pa hočejo tudi svoje nemške tovariše. S slepim svojim sovraštvom proti nemščini kažejo ti slovenski učitelji pač le svojo neolikanost in neizobra-ženost. Slovenskemu ljudstvu se s tem gotovo ne bodejo prikupili. Kajti to slovensko ljudstvo zna ceniti veliki pomen znanja nemškega jezika. Zaradi dogodkov na Ptujski gori se narod-njaško časopisje zdaj grozovito baha, češ da je posestnik Repa propadel, medtem ko je nasilna klika narodovcev »zmagala" . . . Nam pa se zdi, da je ta zmaga prav čudna in klaverna! V prvi vrsti ni' res, da je že vse končano. Nasprotno, oblast bode imela še mno- go z znarodnjaškimi lumparijami na Ptujski gori opraviti. Mi imamo gotove vzroke, da danes javnosti vsega še ne povemo, ker se nočemo pečati s stvarmi, katere so še v preiskavi. Ali prišel bode prav kmalu čas, ko se javno pomenimo! Danes pa že lahko rečemo, da se sploh ne grč v prvi vrsti za Jur-čeka Topolovec. Mož je sicer po milosti pijanih šolmaštrov »rihtar", ali zaradi njegove vboge glavice se res ne bodemo vznemirjali. Ako so občani tako neumni, da se pustijo od takih duševnih revežev komandirati, potem jim ni pomagati. Jurčeka samega se sploh ne more na odgovornost klicati, kajti olajševalna okolnostje že, da ne ve kaj dela. Pomagala sta pa Topo-lovcu tudi dva orožnika (Planine in Božič) in ta dva sta že iz Ptujske gore prestavljena. Poleg tega se vrši proti njima preiskava, o katere izidu bodemo še poročali. Nadalje smo označili Gojkovičevo sleparsko in oderuško postopanje, in mož nas ne toži, mož hodi umazan okoli! Tudi Klemenčič nas ne toži, čeprav smo mu resnico precej debelo povedali. 0 starem Topo-lovcu vemo tudi prav lepe povesti o »dobroti" in jih bodemo svoj čas povedali, da izpoznajo kmetje »narodno srce" teh ljudi. Oj mi vemo veliko! Sicer pa do danes še ni občinski odbor na naše očitke odgovoril, čeprav se gre tukaj za krvavi kmetski denar! Vun z odgovorom ! . . . In zdaj vprašamo, kdo je zmagal? Naši nasprotniki hodijo umazani okoli! Zato pa le počakajmo še malo časa, — kdor se nazadnje smeji, ta se tudi najbolje smeji ! Za maše. Tam pri Sv. Marjeti na Spod. Štajerskem —- tako piše »SI. N." — je bil pred leti za kaplana France Lovrenko, ki je zdaj za kaplana v Veliki Nedelji. To je bogaboječ človek, ki silno skrbi za izveličanje duš, ki trpe neskončne muke tam v tistem kraju, ki se imenuje vice. Ker so pa maše, kakor uči katoliška vera, najizdatnejše sredstvo, s katerim je mogoče pomagati nesrečnim dušam v vicah, zato si je kaplan Lovrenko vzel za cilj svojega življenja, da z neprestanim maševanjem reši čimveč duš iz vie. In zato je nekega dne pri spovedi naložil neki kmetici za pokoro, da plača 300 K za maše. Pobožna ženica je to seveda tudi storila, ker je bila mnenja, da ji sicer ne bodo odpuščeni njeni grehi. Kaplanu Lovrenku pa teh 300 K še ni bilo dovolj, hotel je imeti še več denarja za maše in za rešitev duš. Kmalu si je znal pridobiti hranilno knjižico, na katero je imela kmetica naloženo v hranilnici v Ptuju 600 K. Vendar mu je pa žena izročila knjižico samo pod pogojem, da sme kaplan porabiti za svete maše samo obresti, knjižico z glavnico bi ji pa moral vrniti, kadar bi ona to zahtevala. Kaplanu pa so se zdele samo obresti premajhne za maše, zato je dvignil iz hranilnice vseh 600 K. Kmetica mu je potem še večkrat prinesla v manjših in večjih zneskih skupaj 400 K z naročilom, da naj kaplan naloži ta denar na knjižico, obresti od tega denarja pa naj porabi za sv. maše v izveličanje duš. Kaplan pa tega denarja ni vložil v hranilnico, kakor mu je žena naročila, marveč je kar ves denar porabil za maše, da tako reši čimveč duš iz vic. Stvar bi bila morda čisto v redu, če bi ne bili kaplana prestavili. Ko je pa kmetica slišala, da je kaplan prestavljen daleč v drugo faro, tedaj je pa že začela premišljevati, kako bi dobila od kaplana svojo hranilno knjižico, na kateri je bilo po njenem mnenju naloženih 1000 K. Sla je torej h kaplanu ter ga prosila, naj ji vrne knjižico. Kaplan Lovrenko je ženici naročil, naj pride določenega dne k njegovi maši; po maši ji bo izročil knjižico. Žena je res prišla določenege dne v cerkev, toda ka-planove maše ni bilo, ker jo je bil kaplan že prejšni dan popihal od Sv. Marjete. Kmetico je začelo pošteno skrbeti za svoj denar. Pisala je kaplanu v Veliko Nedeljo, naj ji vendar vrne njeno knjižico. Kaplan ji pa njeno pismo niti odgovoril ni. Pisarila mu je več let, toda brez uspeha. Slednjič mu je zagrozila, da ga bo tožila. Zdaj šele je Lovrenko odpisal kmetici. V pismu pa ni nič omenil, kako je z njenim denarjem, pisal je le, da je tisti človek največji nevernik, ki ji je svetoval naj ga toži. Kmetici ni preostajalo drugega kakor tožba. In tako se je vršila te dni pred okrajnim sodiščem v Ormožu civilna pravda, v kateri je zahtevala žena od kaplana Lovrenka povračilo 1000 K. Pri obravnavi se je še bolj pokazala velika pokvarjenost gotovih duhovnikov. Kaplan Lovrenko je trdil, da mn je kmetica dala vseh 1300 K za maše, da je teh 1300 že porabil za maše, da ni torej kmetici prav nič dolžan. Pri obravnavi se je dalje izkazalo, da je kaplan osleparil žup-nikovo deklo za 100 K, ki mu jih je ona posodila, kar je pa kaplan utajil. Sodišče je kaplana Lovrenka obsodilo, da mora plačati tožnici 1000 K; obresti in onih 300 K, ki jih je izsilil v spovednici, ostane njemu. — V Avstriji imamo sicer poleg civilnih tudi kazenske paragrafe, ki govore o izsiljevanju in o sleparijah, da bi se pa ti paragrafi uveljavjali proti božjim namestnikom, to seveda nikakor ne gre. Ta slučaj nam jasno kaže, da je spovednica bogat vir dohodkov požrešnim ljudem, pove nam pa tudi, zakaj se različni kaplani in župniki tako brigajo za posojilništvo. Kot načelniki in blagajniki raznih posojilnic izvedo za vsako žensko, ki ima kaj prihranjenega denarja. Na take ženske se napravi potem lahko pravcati lov. Dokler ne pride slab duhovnik na ta ali drugi način do denarja, toliko časa nima potem ženica miru pred njim. . Kdor ima torej sorodnike, ki imajo denar, naj gleda na to, da ne pride tisti denar v hranilnice in posojilnice, v katerih je v vedni nevarnosti, da ne pride v kremplje kakega požeruha, ki ga seveda porabi — za maše, sorodniki se pa obrišejo pod nosom. Bojte se torej ljudi, ki kakor lačrfi volkovi hodijo okrog in iščejo, kje bi požrli kako — hranilnično knjižico! Kaplan K rajne kot kontrolor „ Narodnega doma" mariborskega. Piše se nam: Sloviti kaplan Krajnc iz Hoče prihaja sleherni dan v Maribor ter se zakadi naravnost v ^Narodni dom", kjer ima potem „ veliko" besedo. Pa on je kaj strog in pridno kontrolira svoje goste, če bi bili vsi ehtni Windiserji ali ne. Zadnjič pa je po svojih opravilih neki gospod zašel v n Narodni dom" in je tamkaj nemško pozdravil hočkega nadškofa Krajnca. To je to črno dušico tako razburilo, da je kar besnel. „Kaj pa dela ta nemškutar tukaj?" je kričal ter bi ga najraje kar pri priči bil križal. Prav se vam godi, kaj pa zahajate tam notri! Pa kakor nam je znano, se drugače hočki škofec Krajnc nemške bernje in nemških kron nič ne „ženira". Zivio! Nekaj smrdi v bližini slovenskega klerikalnega poslanca Petra Novak iz Slov. Bistrice. Razni slovenski listi poročajo namreč prav čudne reči o temu katoliškemu možaku. Dve stvari sta zlasti važni: Prvič se splošno govori, da je Peter Novak svojo hišo ob istem času zidal, kakor se je zidal hotel „Avstrija" in da je imelo to gotove, ne preveč čedne namene. Prebivalci v tem okraju nas bodejo prav dobro razumeli. Drugič pa je splošno znano, da računi za zgradbo slovenskega hotela »Avstrije" še danes baje v redu niso. Nas cela ta zadeva v splošnem ne bi vznemirjala, kajti prvaški klerikalci lahko drog drugemu žepe izpraznejo, ako se jim to poljubi. Tudi za dobro ime Petra Novak se nam ne gre, kajti v stranki, kateri načeljujejo ljudje a la Roškar, ne more biti mnogo prida. Ali pri tej stvari se gre tudi za slovensko posojilnico v Slov. Bistrici in v tej posojilnici imajo tudi neklerikalni ljudje svoje denarje. Gre se torej za tuji denar! Zato ni čuda, da zahteva javnost poštenega, odkritega odgovora! Vun z odgovorom, posojilnica! ! Napredna zmaga. Pri volitvah v okrajni zastop Rogatec so v skupini veleposestnikov ter najvišje obdačenih zmagali napredni kandidati. Izvoljeni so bili gg.: A. knez Windischgriitz, dr. Gottscher, L. Miglitsch, Jos. Sporn, Fr. Strafella, A. Stoinschegg, C. Pirker, L. Pototechnig, dr. Malli. A. Boheim, F. Ferschnig in F. Zigrosser. Prvaki se niti volitev udeležili niso, čeprav se vedno bahajo, da imajo veliko moč v okraju. Tako bode torej okrajni zastop i zanaprej v naprednih rokah ostal, kar bode prebivalstvu gotovo v veliko korist. Čestitamo izvoljenim članom in čestitamo volilcem! Resnična povest. Prijatelj Tebničmar se že dolgo ni oglasil v našem listu. Zadnjič pa nam je le zopet nekaj povedal. Prišel je, vsedel se je v uredništvu na stol, nabasal svojo fajfico in pričel: „Veste, gospod redakter, novega Vam ne morem nič povedati. Ali pred leti enkrat so imeli ptujski minoriti nekega hlapca, ki se je prav rad s svojo nemščino pobahal. Hodil je pa bil v slovensko šolo in zato se ni dosti nemškega priučil. Temu hlapcu ušla je svinja v vrt in je tam seveda prav po svinjsko ravnala ter precej škode napravila. Ves prestrašen priteče hlapec h guardianu in prične tako-le vpiti: „Minoriten presicen — bai die luken ainismuken — bai die kurzen — bei die Wurzen — bei die Pflanzen begfressen" . . . Ne vemo, kakšni odgovor je dobil hlapec. Mislimo, da latinski: asinus . . . Pretepači iz ..politike". Slovenski liberalci in klerikalci pričeli so se zdaj pobijati. V Žalcu so liberalnega čevljarja Cokana z nožmi smrtno-nevarno ranili. To je plod prvaške vzgoje in podlega hujskanja v surovem časopisju obeh strank. Res, pri nas so že prave srbske razmere nastale ! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. julija v Ernovžu*; v Lipnici**; pri Sv. Janžn**, okr. Arvež; v Slov. Bistrici**; pri Sv. Urbanu**, okr. Ptuj; v Čermožišah**, okr. Rogatec; v Kozjem**; v Žalcu**, okr. Celje. Dne 26. julija v Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Ani na Krembergu, okr. Mureck; v Svetini**, okr. Celje; v Framu**, okr. Maribor. Dne 27. julija v Mariboru*; na Ptuju (sejem s ščeti-narji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 30. julija v Brežicah (svinjski sejem); v Kostrivnici**, okr. Rogatec. Dne 1. avgusta na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Gomilci**, okr. Lipnica; v Pišecah*, okr. Brežice; v Celju*. Dne 2. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 3. avgusta na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dne 4. avgasta na Sveti Gori**, okr. Kozje; v Št. Ilju**, okr. Šoštanj; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji); na Bregu pri Ptuju (sejem s ščetinarji). Dne 5. avgusta v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Loki**, okr. Laško; pri Sv. Janžu**, okr. Arvež; na Ptuju; na Spodnji P^lskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Sejem V Ptuju, ki se je vršil 20. julija, imel je sledeči uspeh: Prignalo se je 19G koDJev, 1022 govede in 842 svinj. Cene so bile: pri bikih 66 do 74 K pri 100 kilah, pri volih 72 do 78 K, pri kravah 52 do 58 K, pri svinjah 1 do 1'10 K žive teže. Trgovina je bila pri teh cenah izborna. Prihodnji sejem s konji, govedo in svinjami se vrši 3., letni in kramarski sejem s konjskim ter govejim skupaj pa 5. avgusta t. 1.; le svinjski sejem pa se vrši dne 27. julija. Poroka. V Hočah se je poročil posestnik g. Franc Puštanek iz Rosvajna z gdč. Marijo Ve-siag. Na mnogo let! 52. krat prišel je letos graščak Joh. pl. Konigsmayer iz Zalaegerszega v zdravilišče Rogaška Slatina. Pač redki slučaj! Požar in nesreča. Hiša kočarja Ivekovič v Sečah pri Kozjem je popolnoma pogorela. V plamenih sta dobili kočarjeva žena in njena sestra težke rane. Škode je za 1000 K. Brezvestnež. Delavec Zotelle je v Kischbachu svoje sodelavce in razne trgovce za več denarja osleparil. Potem jo je popihal v Konjice, kjer so ga orožniki zaprli. Iz skale padel je pri Lebušu pastir Bukovec in se tako težko poškodoval, da je umrl. Rop. 22 letna Amalija Podhostnik iz sv. Barbare v Halozah je prišla šele pred kratkem iz 7 mesečne ječe. Namesto da bi pričela delati, pa je v bližini Ptuja raznim otrokom, ki so šli v mesto nakupovati, denar oropala. Stražnik Arnusch jo je zasačil in oddal sodniji. V zaporu zbolela je v Celju neka Štefanija Zuck, ki je obdolžena raznih tatvin. Strela udarila je v Vinterovcih pri Ptuju v dimnik posestnika Brenčiča. Napravila je precej škode. Porotno sodišče v Celju. Rudar Franc Štancl na Ojstrem se je spri s kmetom Francetom Božič, ki je bil znan kot pretepač. Božič je Štanclna parkrat ob tla vrgel in ga davil. Ta pa je odprl nož in ga Božiču v srce zasadil. Božič je v kratkem času umrl. Štancl bil je ob- sojen le zaradi prekoračenja silobrana na 8 M secev težke ječe. — Brata Johan in Martin Ml v Donački gori pri Rogatcu sta se skregala. Ti jezi je zgrabil Johan dvocevno puško in je brattl dvakrat v srce ustrelil. Martin je bil takoj: tev. Johana pa so obsodili na 12 let težke i] poojstrene ječe. — V Sušcin ukradel je kljo Jože Golobic kmetu Balonu 2200 K. Dobili] ga takoj. Obsojen je bil na eno leto ječe.| Utonil, je vžitkar Blaž Kustek Pulskavi. Sel je s svojim sinom čez brv. ObaM sta padla v močno narasli potok. Sin je bil m šen, oče pa je našel v vodi smrt. Pazite na deco! V Žetalih prišel je I letni otrok zakonskih Botolen do steklenica jesihovo esenco. Otrok je pil in vkljub temo,) so mu dali takoj mleka in vode. je vendar od Tatvina. Visokošolcu G. v Celju je izmaki neznani uzmovič Diirkopp-bicikl. Sleparji. 8 srbskih delavcev iz BslgradajeJ delalo v Trbovljah. Napravili so pri trgovcil Dvoršaku v Loki in pri Počivavšeku skoraj 200 kron. Potem so jo hoteli popihati) blaženo Srbijo. Ali v Zidanem mostu so jih i darji že prijeli in vtaknili v avstrijsko luknjo Ni čuda, da so Srbi tako jezni na Avstrijo, tukaj niti slepariti ne smejo. Dobili so tata! Posestnici Elizabeti Hrib«] šek v Landsbergu pri Celju je nekdo že časa vino, koruzo itd. kradel. Zdaj so našli v osebi soseda Gobec. Naznanili so ga Pijani tolovaji.' V Celju so bili delavci | sero, Tekavc in Kramer zaradi tatvine na 4 tedni] zapora obsojeni. Ko so prišli iz sodnije, bo napili in so pričeli potem razne ljudi na ci s kamenji napadati. Pijane tolovaje se je zo; sodniji naznanilo. Sleparil je z menico Gregor Zabukowicz t| Mariboru. Tička, ki je v Bukovini doma, dali pod ključ. S „triklnom" je v Celju hlapec Janezi] svojega tovariša Antona Oseh pretepel in ranil. Pobijača so zaprli. Umor? V Ptuju so potegnili iz Drave mi] lica neke 22 do 26 letne ženske. Imela je ran in se vsled tega sumniči, da je bila nmof| jena in potem v Dravo vržena. Zopet strela. V Št. Ilju je udarila strela il hišo posestnika Otta in to v peč, katero je rati bila; lastnika je ranila na glavi, hčerko pa ml roki. Istotako je ranila strela gospo GrimmerJ tako da dalje časa govoriti ni zamogla. Policaja napadli so v Celju neki Verdi, hard in Kamericki. Vse tri so zaprli. I.enha je že preje nekega tovariša z nožem ranil. Trebuh prerezal. V Krčevini pri Ptuju sta se stepla viničarja Mere in Vesiak. Zadnji j«| potegnil nož in prerezal Mercu trebuh. ranjenega so brez zavesti v ptujsko bolnišnic«] pripeljali. Uboj. Pri Kurežu v Podvincah so se krvavo stepli. Kočarjev sin Martin Krambergetl jih je dobil najhnjše; razbili so mu namreč čre-T pinjo. Umirajočega so odpeljali v bolnišnico. jalca še niso dobili. Poiskušeni umor. V stanovanje mašinisttj Ignaca Bobov ecki na Lokah v Trbovljah prišel te dni neznani človek. Mašinist je le: v postelji.' Neznanec pa je brez vsacega vzroka] nanj ustrelil. Bobovecki je smrtnonevarno ranjen] O vzroku umora in o storilcu samem se ničesar ne ve. S konjem igrali so se otroci zakonskih Si gadin, katera sta šla v cerkev v sv. Janž m| dr. p. Konj je udaril s kopitom in ranil 5 nega otroka Alojza smrtnonevarno. Uboj. V Prepoli pri Račjem so najdli ubit fanta Franca Breg. Celi večer je v pijanosti ro| govilil in grozil s sekiro. Kdo ga je ubil, še ni znano. Tolovaji. Iz Račjega se poroča, da so toloj vaji ponoči na učitelja g. Smole zahrbtno sti jali. Bržkone so čakali na polirja Pauer, p. kr. v silobranu nekega fanta ustrelil. Tz Koroškega. Hujskači na delu. „Boj proti Nemcem", — to je ves „proS gram" prvaških slovenskih hujskačev na Koro-I škem. In pri temu je največji- kričač orglul Grafenauer. Mož se ni sramoval, da je označuj me- urk .. V rata inr- re- 2' . •e z , da| mrl. knil :njo. , ko to v vsej javnosti za — Turčijo. Prvaški i 80 se te hojskarije takoj oprijeli in so ipolnoma nemškim otrokom pričeli kate- na v kranjski ^slovenščini" tolmačiti, katere Ido ne razume. In med veroukom se sili ne- deci strap narodnega sovraštva v srce, i raz prižnice se širi politiko in agitira n. h kranjsko društvo „Slovensko stražo". jjo mladi duhovniki prvič sv. mašo, kam so hiše z narodnjaško zastavo, čeprav Ltroral pravi duhovnik vse narode ednako Sicer si pa oglejmo delovanje prvaških huj-malo natančneje! a kmetsko prebivalstvo so ceni denarni prav koristni. Ako jih je pa preveč, postanejo škodljivi, ker delajo drog druge-ibnkurenco. Ako ne da prva blagajna po-no, potem gre prosilec k drugi. Na ta sili ljudi, da.delajo dolgove, iigi strani pa nastane velika nevar-ii za vložnike, ki lahko svoje krvave r(e izgubijo . . . Koristne so tudi k m e-|te zadruge. Imeti morajo seveda »i namen, da omogočijo članom ceni nakup i in dobro razprodajo njih izdelkov. Ali v namen se ni uresničilo slovensko - prvaške Badrige'! Te imajo edini namen, da napravijo »oško ljudstvo od kranjskih Djskač e v gospodarsko odvisno, da morajo potem ti od prvaških „zadrug" .posojilnic" odvisni koroški kmetje tako ple-S, kakor ti hujskači žvižgajo . . . Mi pa pravimo: gospodarsko delo Dri biti nepolitično in ne-mkarsko! Kako koristna je n. pr. na rastem deželna zavarovalnica o t i požaru (Landesbrandscha-[i • Y e r s i c h e r u n g). Ako ta zavaroval-i cveti, potem zamore premije znižati, ali pa pore iz čistega dobička razne za prebivalstvo koristne zadeve rešiti. Tudi se da na jafin davke znižati, kar bi bilo goto-jtscj deželi v korist. Ednako stoji stvar pri ces. kralj. Bieiijski družbi (k. k. -Landvvirt- kaftsges e 11 se h a f t). Čimveč članov i ta družba, temveč podpore zahteva lah- od vlade! Ali glejte, glejte! Naši slovenski hujskači fnrajo proti tej deželni zavarovalnici proti po-L Pravijo, da naj Korošci raje pristopijo k ijemnemu društvu" v Ljubljani. Potem romal denar Korošcev v žepe pterin Kranjcev, ki delajo s [itiko.lepe „kšefte". Tndi se koroške kmete hnjska, da naj pri-ežko fcjijo h k r a n j s k i kmetijski družbi. Potem bi nntje 3rger čre- Ubi- ,la i Sa-ž na • let- tolo-strel-ki je „pro-voro-irglar :načil liseveda le Kranjci lepše dohod-i, kajti vladine podpore se ne sme čez dežel-meje porabiti. Kar plačujejo koro-iodprvakov nahnjskani kmet- t Ljubljano ali sploh na Kratlj-iod tega ne dobijo niti vinarja nazaj. lošci naj torej plačujejo, Kranjci pa zrejo! pač res, da je prvaškim hujskačem ljudski jor .deveta briga". Edini namen jim je, da adstvo hujskajo. Ti kranjski rogovi- bočejo pač Avstrijo razbiti in neko „jugo- nsko državo" uresničiti . . . Mi pa pravimo zopet in zopet: Koroška je tltane Korošcem ! Zatorej proč s kranjskimi jskači!!! * * * Prevalje. Piše se nam: Tukajšni farški tutti- jaiiii tulijo tako grdo v celovškem „Š-Miru", jih je samega sram. Vidimo jih kako nosijo |dre čisto na očesa potegnene. da bi jih nihče poznal. Poročal je namreč „Šmiruhlnov" do-on. da je dozdaj vse verjel, kar je pisal list ftajerr. samo zadnjo poročilo je laž. Na to »ran temu farškemu postopaču takoj po nje-tih prstah potrkati. Dopisun črne garde je pravil objavo, da Stritofova žlahta ni prosila nega gospodarja Stoklna, da jih zopet vzeme d svojo streho. Res pa je in še enkrat res, i so ga!! Da bi stvar pri ljudstvu v lepo la, je napravila Stritofova žlahta, zdru-n z Abrahamovo in znanim cestnim delavcem ikrodela in v imenu Stoklna izjavo, da vse itopanje Štritofove žlahte je zlagano. Čojte, fc kakor smo natančno poizvedeli: Anton Sternitz p. d. Stockl o tej izjavi ničesar ne v 6, on ni bil vprašan, ni podpisal in tudi ni sam napravil nobene izjave. Poglejte jih, kako postopajo. Ne kaj samo da delajo, in trosijo krivične napade med ljudstvo, ampak ta Stritofova žlahta se je tako daleč zaletela, da je napravila podpis izjave brez vsega vprašanja hišnega gospodarja Stoklna. Fej, sram jih naj bode! Tako grdo postopati nihče drugi ne more, kakor tisti volkovi v jagnetevem oblačilu! Galicija. Kakor smo že poročali, se je dne 28. junija tukaj vršila volitev občinskega odbora, pri kateri so bili izvoljeni možje naprednega mišljenja. — Dne 9. julija je bila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil zopet enoglasno izvoljen dosedanji župan vrli napred-njak gospod Johan Rotter. Po končani volitvi so se zbrali odborniki z novo izvoljenim županom v gostilni svojega uda gospoda Hribarja, kjereo se kratkočasili in veselili par ur iiida županske volitve kakor volitev odbora sploh. — Naduči-telj gospod Krainz je čestital v svojem govoru novoizvoljenemu županu h svoji častni službi. Tudi ni pozabil omeniti odbornikov, ki so po svojem glasovanju pri volitvi pokazali, da je njih miSljcnjo napredno in prijazno nemški stvari. Gospod Rotter je govoril krepke, srčne in lepe besede, iz katerih se je njegovo mišljenje prav iz-vidilo. Prosil je nov odbor, naj stoji zvesto na njegovi strani v blagor občine in napredne stvari. To bode odbor gotovo tudi izpolnil. Občini Galiciji se mora gotovo tudi čestitati, da stoji na čelu župan in na tega strani odbor, od katerih se ve, da bodo delali v blagor in korist občine in njenih preb ivalcev. Še enkrat kličemo: čast novemu odboru in volilcem! Prvaški advokati obljubujejo vedno, da bodejo slovensko ljudstvo rešili. Mi pa vemo dobro, da se pozna ta „rešitev" večinoma le pri — računih. Značilni tozadevni slučaj poroča vrli list „Freie Stimmen": — „Nekemu posestniku iz okolice Celovec je baje župnik nasvetoval, da naj se obrne na slovenskega advokata dr. M ti 11 e r. Ta dr. Miiller je razumel umetnost, da je iz razmeroma malega prepira (— šlo se je namreč za zemljišče, ki je komaj 100 do 200 kron vredno! —) skoval štiri t o ž-b e, od katerih sta šli dve do najvišjega sodišča na Dunaju. Pri temu pa se ni ničesar doseglo, vkljub temu, da se je dotičnemu posestniku uspeh naprej obljubil. Posestnik je bil konečno prisiljen, da se zgliha, da napravi s tem večnim tožbam konec. Par dni pozneje je predlagal dr. Miiller že proti svojemu lastnemu klijentu, da se določi troške. In predložil je ekspenzar za 2113 kron 63 vin. To ni tiskovna pomota, temveč resnična številka". — Mi pripuščamo odgovornost omenjenemu listu. Ali ako se istina dožene, potem moramo pač reči, da je to eden najgrših in najhujših škandalov. Šlo se je torej samo za 200 kron. Dr. Miiller pa je naredil 4 tožbe in za več kot 2100 kron troškov. Stroški znašajo torej desetkrat več nego vsa vrednost zemljišča !!! Skoraj neverjetno, kaj ? In vendar verjetno, kajti mi poznamo celo nekega slovenskega advokata, ki je pustil slovenskega kmeta za 20 helerjev zarubiti. Vbogi kmetje, ki grejo takim pijavkam na lim! Šele. Piše se nam še: Že opetovano smo bili primorani našega Ivana malo pokrtačiti. Pomagalo ni; mož ima čelo in kožo, kakor slon. če bi imel le malo značaja, bi nas šel tožit, boji se pa sodnika, kakor Maži, kteremu so v Apačah rekli, da je nGrafenauerisches-Aas", — žensk. Poročali smo že večkrat, da štolnine ne pozna. On prodaja „rožne vence" s svete dežele, seveda brez dobička, naš Ivan je tako dobrosrčna duša, da „profita" ne mara. Da prodaja spovedne listke po 10 vinarjev je malenkost; kdo se bo črez to jezil? Da je Selane skoz 13 let za kolekturo strigel je tudi kaj malega, saj cela svota ni večja kakor par tisočakov. Pobirat na ves čas, zdaj za sveče, potem za procesije, drugokrat za cerkvene zastave in t. n. Vrhunec vsega pa je, če Ivan zdaj zahteva nov kelih. Povejte nam, zakaj starega ne morete več porabiti ? ste mu morebiti kos od-grizli? ali je zarijen? Bodo Selani re3 tako neumni in nosili za ta namen kronice? če imate, ljubi Ivan, res vse ljudi tako v žaklju, da mo- rete zahtevati kar hočete, zakaj po potem zapustite to mastno dolino? Je morebiti tista majhna sodnijska preiskava po § 129 kriva, da tako hitro odletite ? Le potolažite se, cel ples še ni pri kraju in v Lipi bomo vas tudi še najdli, če bo potreba. Za danes dovolj; z veselim srcem poročam, da bodete v teku 8 dni iz Sel šli. Vbogi farmani župnije Lipe so za usmiliti, ker dobijo takega župnika, kteremu je denar in politična hujskarija vse! Šele. če bi kdo vse selške prvake v norišnico poslal, tisti bi naredil kaj pametnega. V začetku tega meseca so bili vsi zmešani in ker ima vsak s ktero rečjo veselje, imajo jo tudi prvaški Selani; oni namreč radi streljajo. Na žegnanje, na god Cirila in pri sprejemu dehanta ali „Pevcerjevega Honzija" iz Kaplje so tako streljali, kakor pri cesarskih manevrih. Cel dan so letali s kanonom, kakor bi jih trebuh bolel. Postavili so za kanonirja neko osebo, ktera 300 dni lakote trpi in 65 dni za jesti nima; tista oseba je streljala, da ji je jezik vun visel. Koliko denarja se za nepotrebne stvari zapravi! Bi ne bilo pametnejši, če bi namesto neumnega strela popravili brithofski zid? Pol leta je že minulo, kar se je podrl, dozdaj še ni bilo časa ga popraviti. Seveda, Ivana cerkvene stvari ne marajo razen „Opferstock" in „Kirchenkam-merer" so ničle, ktere nimajo kaj druzega za napraviti, kakor to, kar Ivan želi. Za vse nepotrebne stvari je dovolj denarja, potrebno popravljanje „brithofskega zida", kteri celi fari sramoto dela, tega pa ni. Če farmani mislijo, da bo daroval Ivan nekaj denarja v ta namen, potem se motijo. Fajmoštri nimajo navado za cerkvene reči kaj darovati, z odprtimi rokami darujejo le za sokolske dame, tamburaše in drage smešne stvari. Ljubi Ivan, veselilo bi nas, če bi v „Šta-jercu" poročati mogli, da ste Vi enkrat kaj dali; dozdaj ste ves čas le jemali. Tedaj ko ste na Vaš god povabili tudi take ljudi, kteri so omedli že vse kriminale, ste iz Celovca naročili kuharico, da je lačne ovčice Vašega kalibra nasitila. Zakaj pri tej priložnosti niste napravili „Sammlung"? Vaš debeli prijatelj Bertl (to je tisti, kteri je nekaj let kašo pihal), je bogat dovolj; gotovo bi ga ne zastonj prosili. Zdaj moram pa končati, drugače bi mi gospod urednik krajšal dopis in tega ne vidim rad. V za-naprej bomo pa še večkrat poročali o Ivanu; njemu ni treba misliti, da farmani župnije Lipe „Štajerca" ne berejo in nas veseli, če toliko uspeha imamo, da Ivana malo v kredit spravimo. Žrtev vremena. Sin posestnika Hiibeisberger v Liesertalu iskal je v gorovju izgubljene koze. Fant ni prišel več nazaj. Dobila ga je huda nevihta in je našel v gorah svojo smrt. Tat. V Althofnu je ukradel hlapec Jože Šantl iz Štajerskega svojemu tovarišu obleko in klobuk in je s temi rečmi pobegnil. Zaprli so v Beljaku neko Magdaleno Bruha, ki je leta sem južno železnico za penzijo opeharila. Smrt našel je neki postopač v Sachsen-bnrgu. Peljal se je namreč „per šub". Da bi pobegnil, je skočil iz vlaka. Pri temu je pa take rane pridobil, da je umrl. Nepoštena najditelja. V Paternionu je delavec Skocir izgubil 70 K. Ta denar sta našla delavec Hofer in polir Zozolli. Obdržala sta si denar. Zdaj so ju zaprli. Tatvina. Delavec Johan Trinkler v Beljaka je ukradel delovodji 0. Rauchu 110 K in nekaj orodja. Dolgoprsteža so zaprli. V cirkularno žago prišel je v bližini Beljaku neki vojak, ki se je nahajal na dopustu. Žaga mu je odrezala roko. • Cerkveni tat. V stolni cerkvi v Celovcu je neznani tat vlomil v nabiralnico in ukradel precej denarja. Požar. Pobiči so v Volkendorfu zažgali šupo, ki je popolnoma pogorela. Konj Ubil je v Gegendtalu 13 letnega šolarja Adolfa Mossier. Po svetu. Pogumni vojaki. Korajžna je neka dekla v bližini Pulja. Vojaški oddelek je imel tam vaje. Dekla jih je proč podila. Ker vojaki niso hoteli vbogati, vzela je puško in nanje namerila. Vojaki so bežali, kakor zajci. Deklo pa je sodnija na 3 dni zapora obsodila. Vojaki bi pač bolje storili, ko bi bili molčali. Vražja žena. Neka Helena Pezdihov v Varšavi li imate, bolečine, ?p„ . „;i,i,-*„„ „t,„„k„i ™i,„i,j > A i; 664 je bila svojemu možu nezvesta. Otroci so to očetu povedali. Grozovita babura pa je zastrupila moža in svoje 3 otroke. Ženskega vraga so zaprli. ' Tifus vlada v Budimpešti. Baje se je grozna bolezen vsled pokvarjenega mleka pričela. Laiki roparji. V bližini Florenza so napadli roparji dva zakonska para. Poslali so ženi po denar, moža pa so obdržali zaprta. Ko sta plačali ženi veliko svoto, so vse izpustili. V blaznosti je neki kmet pri Eisenbrodu na Češkem svoje stariše in svoja dva otroka umoril; ženi pa je odrezal ušesa. Nesrečneža so komaj premagali. Grozni zločin. Pred 15 leti je v Eferdingu na zgornjem Avstrijskem neko 17 letno dekle izginilo. Zdaj je neki delavec v zaporu priznal, da so deklo takrat vojaki v kasarno zvabili. 25 vojakov se je zagrešilo nad revici. Potem so mrtvo skrili. Grozna žaloigra. V Budimpešti prirezal je poštni sluga Jožef Molnar svojim 5 otrokom vrat. Ko so bili vsi mrtvi, ranil je še sam sebe težko. Vzrok groznega dejanja je revščina. Zaslužil je le 66 K in z njimi ni mogel sebe in družine preživeti. Njegova žena je zblaznela, ko je o nesreči izvedela. Loterijske številke. 614 Gradec, dne 9. juli: Trst, dne 16. julija : 47, 7, 46, 58, 45. 26, 43, 24, 31, 38. Ha postane goveja župa politi kisla, to dela gospodinjam mnogo skrbi. Ta pa odpade, ako se rabi Maggijeve kocke za go vejo jubo. Te kocke treba je le z vrelo vodo politi ia se napravi tako hitro ter lahko izborno govejo juho. Priporoča se tedaj, da se vzame te Maggijeve kocke za govejo juho tudi zlasti na potovanja, kajti na deželi se niti svežega govejega mesa ne dobi! Profesor pl. B a 11 6, član ogrske znanstvene akademije in ravnatelj kemičnega preiz-kuševališča glavnega in stolnega mesta liuditn-pešte je kot konečni sklep svojih večkratnih analiz podal sledeče: „Izredno velika množina Glauberjeve soli in sestavin grenke soli, po kateri se odlikuje Franc Jožef-ova grenčica izmed vseh drugih enakovrstnih rud-ninskih voda — ne dopusti nobenega dvoma, da je njen priznani učinek pripisovati tema dvema osnovnima sestavinama". Avtoritete, kot so tajni svetnik profesor pl. Fehling, profesor Attfiold v Londonu in mnogo drugih znamenitih kemikov, se pridružujejo temu mnenju s podobno se glasečimi izpričevali. 21 Ni boljšega za takojšno nabavo velefine goveje juhe, nego ? MAGGI" kocke za govejo juho 391 vinarjev. k. _sa^>pfi MAGGI'jevo kocke za govejo juho ''MAGGlf&i so čista, najboljša juha iz goveje-iihhhiH ga mesa v trdi obliki in vsebujejo il ""'"' W tudi potrebno sol ter primes. Edino pristne so z imenom HAGGi in varstveno znamko „Križeva zvezda" J Lepo ležeče ;p©sestT7-© 611 blizu Novecerkve v Halozah, na okrajni cesti, 6 johov njive, travniki in lepa hosta, veliki hram, kovačnica, primerno za vsako obrt, za krčmo in trgovino; lepi, novo sezidani hram na Spodnjem Bregu pri Ptoju, z vrtom in njivo, potem tudi draga različna posestva, vinogradi, njive in travniki so po jako dobrih pogojih za prodati. Več se izve pri Alojzu Mir v Ptuji. Dobro idoča 612 gostilna. in trgovina z mešanim blagom na okrajni cesti, pol ure od Maribora, nadalje večje gospodarsko poslopje s sadno prešo, 8 oralov travnika in sadonosnika, 2 orala njive, z vsem, kar zraven spada, proda se zaradi bolezni za 26000 kron. Gotovega plačila 9000 kron, ostalo po dogovoru. Vpraša se pri g. Martin Pucki, gostilničar, Rosswein. pošta Hoče pri Mariboru. — 6 — Jako dobro idoča se v nekem mestu na spodnjem Štajerskem da v najem ali pa proda. Prosilci morajo razumeti nemščino in slovenščino. Vprašanja se naj pošilja na veletrgovino Brikler Reitter v Slov. Gradec. Za 4 orale veliki vinograd s travniki ter sado- nosnikom, ena ura pešpota od Maribora, se išče za jesen dostojnega in pridnega eis viničarja s 5 še večimi delavskimi močmi pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri posestniku Ogriseg. Sturmberg b. Possnitz. Po zelo znižanih cenah.! *"W 6n Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tnjega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje' se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika! 600 kosov samo K 4 20. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 8 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nelna eleg., garnitura damskega kinCa, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser, mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni duble" zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledu., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 500 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je ama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljivalna hiša P. Lust, Krakova, št. 960. Nli. Ali se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 620 Mesto 40 K samo 6 K „Gemsbart-u" pod. jelenova brada novo, zelo lepo, lasi 14 cm dolgi, z lepim okvirom iz starega srebra in Hubertus-kriZem, skupaj samo 7 K. Lasi in „reif" pod garancijo na- turno pristno. Priložnostni nakup pošlje po povzetju Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX. Altmuttergasse 3/41. Mnogo priznanjevalnih pisem. 619 Dobro idoča eoo gostilna -*p( 8 minut iz mesta, s 6 oralov zemljišča, njiv, travnikov in gozda, vse kakor leži in stoji, se proda za 12000 K takoj. Vpraša se v gostilni „zur Sonne" v Slov. Gradcu! POZOR! ~W eoi Lep priložnostni nakup, 80.000 parov čevelj. 4 pare čevljev za samo 10 K. Zaradi ustavljenja plačil večje fabrike se mi je naročilo, da oddam večji število čevelj globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevelj »a žnore za gospode in 2 para za gospe, usnje, rujave ali črne, galoš-irane, z močno okovanim us-njatim tlom, veleelegantne, najnovejši facon. Velikost po številki ali pa centimeterski meri. Vsi i pari čevelj samo 10 kron. Posije po povzetju. Izmenjava dovoljena. Prva industrija čevelj FRANZ Dunaj II., Aloisgasse 3. za oskrbovanje manjše posesti (30 hektarjev njiv in travnika, 2 hektarja vinograda, 130 hektarjev gozda,) išče se za čimhitrejši vstop. Zahteva se pri lastnemu delu razumnost za intenzivni kmetijski promet, znanje racionel-nega kletarstva in izkušnjo v živinoreji. Prosilci naj vpo-šljejo prepise spričeval glede dosedanjih služb na naslov Ottomar Bamberg v Ljubljani, sto ki daje natančnejša pojasnila. (VVeinstein) kupuje in plačuje po najbolji ceni veletrgovina 608 Ed. Suppanz, Pristova. Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prenavljanja, odvajanja, ostavljenja krvi. heme-roidah, tiehtah, odprtih nogah, vnetjn itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero" priznanjevalnih in zahvalnih pisem. 201 Bolniška sestra Klara. Wiesbaden M, WalkmuhUtr. 2B. Čevljarskega pomočnika 606 za ..Schuhsohlerei'' do 20 let starega in poštenega, sprejmem takoj proti plači na teden 10 mark, dobro in celo hrano. Ali od kosa od moških temp-lancov 90 od Ženskih 75 pfe-nigov. Odgovora prosi: Joban Mohorič, Kirchstrasse 140, llonibergllochheide. .Nicder-rbcin. lleutsphlaml. Rabljene 616 špecerijske stelaže (Spezerei-Stellagen) kupi Max Snionig pri Sv. Jurju na Pesnici pri Maribora. V najem se da prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Kakor s poljskimi pridelki, s kuretino, jajca, pijače, šnops na malo in veliko in sicer bres konkurence; pripravno bi bilo tudi za mesarja, ali peka. Do 1. septembra t. 1. se lahko prevzame. Stoji .na Štajerskem v Slov. Goricah. Kje? ______pove .otajerc". 590 Imam za prodati trgovino z drvami in s premogom 593 (Holz- und Kohlenhandlung), kdor želi kupiti, naj se oglasi pri J. Kosi. KUrntnerstrasse Xr. 22, Marburg. Na prodaj je 522 Eden močen in v t nu, za dva konju iiipi] „Feuton" ali je za -160 kron za j kuoit in pogledat ]9 Prišerna, po>cstnikTr) (Poltschaejf Denar brez truda in k Zamore zaslužiti da zapusti svoj postij najmanjšem mestu 100 K mesečno. Tji Blagovolite poslati1 z K 2-50 (tudi v to svoto dobite original stroja, c. kr. urada, za in vsako domačijo potreben stroj. Točna1 tev inopis pri vsakem! vzetje 50 vin. več), I Dunaj Vi.. Brlickenju Epilepsija, Ki Nervozno slai Izredni uspehi p ..Epileptikoi' post. varov. Cenili Zahtevate zdratiH pravo šl. 36 tast glavne zaloge. Al z*r Austria, hum pa naravnost odi Priv. SchwsitnipH Frankfurt an M IMMIMlie* 3 travniki se dajo v najem. V) pri Jos. tionnpp, uajl Ptuju. BUrgerpI Delavci dobijo posebne ceni vini z rezanim lom in obleko Wpsljfc Di raste brisači Jost Pekarija zemljišče tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leilersberg v, _obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. z lepo hišo z v^likira večimi sobami se nizki ceni zaradi Vprašanja se po!9 ..Postfach "" V Mariboru se kupuje retano vrste perilo in oble pri Adolfu We«iak,i) Maribor! Domgassc 2, n ga trga, kupu najbolje in nujccrnji] Sose, predpasnike-, meri. JI. Wes Mlajši, izvrstni safer oženjen, ki se razume na kmetijstvo in j stvo, ki tudi ev. sam sodeluje, katerega I bi imela oskrbeti vrt za zelenjavo inj svinj, se sprejme. Vpraša se pri „ Štajerca". 8W Hiša se pr< obstoji iz 2 sob, 1 kuhinje, 1 špajz, hI«" govedo in svinje, mlatilnica in šapa, vsej brem stanju, zemljišča 2 orala, pri t nosnik in vrt za zelenjavo. Leži poleg i ceste proti sv. Lovrencu na dravskem | Vpraša se pri Joh. Herzog. gostilničarji] Lovrencu dr. p. Lepo in veliko posestvi) oddaljeno 3 km od mesta Maribor, s; pod z nimi pogoji proda. Isto obstoji iz Vile Sli i Ske hiše s 3 sobami, 1 podstrešno sobo, kui dilao shrambo, lepo verando, podzemeljsko zidano preso. V celem poslopju vodovod. Dalje J tfarsko poslopje, 40 m dolgo, tudi zidano in] ko pokrito, s 3 sooami, kuhinjo s štedilnikom, | kuhinjo s kopališčem, hlevi za 8 glav živin hlevi s cementno opravo, skedenj, gumna in Tudi v gospodarskem poslopju je povsod vodon tem postransko poslopje, zidano in z opt krito, z veliko žganjarnico in kurnikorn, spodaj] vino in zelenjavo. PoSBStVO meri približno j lov, večinoma proti jugu ležeče, zavarovana ! glavne ceste in sicer: 24 oralov lepega senc 12 oralov travnikov zasajenih z še rodečimii drevesi, 2 orala na novo zasajenega vinograda, | že zrigolanc zemlje in pripravljene za nasad, pot! in lep in velik vrl s posebno mnoao špargeljcm j dami. Natančneje poizvedbe: K. M., štajersko, poste restante. j jih pri i uži za ve. 1st liane Ne-iaštv rigma J jhitn E. HI ia i M int lichelii 53 Graški jesenski sejem (Grazer Herbstmesse) 19x0 s od 1. do 9. oktobra. j 8000 odej aca postelj & [Wa vsled razpusta nekega obrata hitro jfcti i. J.: gpoiinska odejo ""nno-drap, zelo praktična barva, ■■ ma bordara, ca. 180 cm dolge, K 1 80 en kos. aste odeje, podobne tigrovem kožuhu, t^ane, barvana bordura, ca 200 cm dolge a K 210 en kos. Iske odeje, krasna rožnata tkanina, pOljnb-no rdeče, hordo, temno-zeleno ali cfrap, ca 180 cm dolge K 320 en kos. irisači (Handtiicher). .".0X100 cm (frottierartig) snežno-beli K 3'— pol tucata. IflT Samo kratek čas. "388 po povzetju pri najmanje 6 kosih tudi f ran ko Jesef C. Mikota, Kbniginliof a. E.687 V Ptuju priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v prancijo v najizvrstnejži izpeljavi. Vse v mojo Jcospadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, prih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni-[; pii meni se dobi vse po lastni izberi in prej • ■1 ojrledaujn, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. «0 fftfcol (kayini ekstrčikt) , ja hitro in ceno napravo izvrstne črne ali bele : Isti obsega vse značilne snovi sveže žgane, sveže - zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snorij. Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, hitvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro 1 Ddpia\ljeno kavo Se dobi povsod! ne steklenice '/i K 5-20, 7, K 2-80, V« K 1 50, >/a K - 80. Coffeolwerke Olmiitz. ejša in najcenejša naprava izvrstne kave! Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Previelje edine razprodaje rae spravi v pololaj, j» le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploSeo amerik. 14 kar. zlato-duhle Svic. žepno uro. Ista ima dobro idoie ;,6 urno Anker-kolssje premiraue znamke „Speciosa" in je na elektriftii poti 8 m-tiui zlatom ptrvlcčeiia Garancija m precitMM i leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 ¥»ki"yri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. deua* * nazaj. — .PoSlje po povzetju [LHOLZER, Krakova, Stradom I8|28. [Lepo posestvo *^H§ lire od farne cerkve Maria-Schnee v Wollingu, 15 oralov, obstoji iz njiv, sadonosnikov, ter lepih gozdov, nadalje stanovalna poslopja, vse v dobrem stanu; I se z vso premičnino pod ugodnimi pogoji 113.000 K; od tega ostane lahko 2000 K po [i intabuliranih. Več se izve pri lastniku Kari h, posestnik, Maria-Schnee v Wollingu. Edina mašk*a za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne fwme Pathfc Frfcres. To je na veafc na$n f^* najboljše. ~VQ Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo ; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 533 O. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Monopol Imperator! 479 Žepni užigač obenem svetilka. Najboljši, najsigurnejši in najzanesljivejši užigae na svetu. Doslej 10 milijonov prodanih. Skozi eft pritisek daje iskro in gori, fino zaniklan, eleganten, za kadilce neobhoden, a tudi v opgpodinstvu zelo potreben stroj, ker se mnogo priSedi. Točen opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, sijurnost iS mnogo daljee trajanje pismeno jamstvo. CenS 1 kosa K 2-50, 3 kosi K 7-, 6 kosov K 18—, 12 kosov K 26— Ako »e denar naprej pošlje! potem franko, s povzetjem .!0 vin. več. N. Olana, Daaaj vl./K, Brilckengaase 16. 19 06181 380 pri Maribor« n. D. priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega m&terijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel. Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbriick) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z vclc3poštovanjcm F Urini IliililllliflPikflb "fcarbinski mojster I Ril lli»! iraii »if OK in faDricni posest-lllllL UUIlUJlUull, nik. Telefon št. 18. Biberschwanz 1. razreda K 48—, Strangfalz I. razreda K 74-—, Pressfalz I. razreda K 84-—, Bibersdnvanz II. razr. K 25 —, Strangfalz II. razreda K 50—, Pressfalz II. razreda K. 50-—. Cementne cevi, plate za tlak, truge m svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje 678 F. ROsaiSGH, izdelovanje unntKga blaga in s stavbenim mateiijaloin, Haribor na Dr., za »ino in sadje 351 20.0 za vinogradstvo, sadierejo in industrijo itd. izšlo je iz Mayfarth'ovih to varen. Leta 1909 se je 2500 preš in ' 1200 mlinov naredilo. Najboljši dokaz za izvrstno dobroto teh fabrikatov. Obrnite se zaupno na Ph. Mayfarth & Co. fabrike kmetijskih in obrtnijskih masin Dunaj II., Taborstrasse 71. Odlikovan z nad 660 zlatih in srebrnih medalj itd. Natančni il. ceniki zastonj. Isce se zastopnike in na prej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mayferth. 549 posestnik in puškar v Borovljah (Ferlach, Karnten) priporoča svoje lino izdelane puške dobro izkušene po najnižjih cenah. Lepo ilustrovan cenik se pošilja vsakemu r>a zahtevanjp zastonj S66 Fabrika kmetaiktt. in vinogradniškili mattn l*a priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, irot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnioe za gnojnico, tri-Jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pfeideheurechen) za mrvo obračati, stroj za koinjo trave In iitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične pre še, prese za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije 1« pri meni. Angleške nože (Guastahl), rezervno «ele, prodaja masin na čas in garanoijo. — Cenik zastonj in Iranko. = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rab« pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki npliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Ze po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam, kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili Cisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemart. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 609 5450 5�7251 — 8 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča •vojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 31& V Ptuju priporočata izvrstne SiTalB« »troje (Nahmaschinen) po »1«- deči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 Singer Titauial 20 RmgBchifchen ........140 Bingichifchen za krojače . . . .180 Minerva A..........100 Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . .180 Deli (Bestandteile) za vsakovrstne Btroje. Najine cene bo nižje kakor povsodi in se po pogodb plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez plačno. Otročji vozički ▼ zelo velikem iz-biru se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nnfakturni trgovini Uobattn Ko$$ Celje ■a kolodvorskem prostora. Na zahtevanja s« polije cenik poitnine prosto. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečina odstranjajofe sredstvo pri prehlaienju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredutvo. Dp. Richter -jeva apoteka „ilatl le?" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 Dobro idoča 59s gostilna pri Mariboru s pohištvom in posestvom, kakor leži in stoji, v najboljšem prometu, s tobak-trafiko, lep izlet za Mariborčane, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Nadalje se proda tudi gostilno in zasebno hiŠO v mestu. Več pove iz prijaznosti g. Franz Kokol, Maribor, PoberschstraBe 17. Zagrebjški ^ priporocujemo kotpriznano pridatek 1 za kavo! Dra na pendelj z godbeno Milnico in „šlagverkom" 477 v_ krasnem natnr-orehovem barvanero ohišju, 75 cm visoka, bije pol in cele- ure, budi in igra najlepšo godbo ob poljubni uri. Cena enega kosa K 14 — brez godbe K 10— 3 leta pismene garancije. Izmenjava ali denar nazaj. Pošlje po povzetju Max Bobnel urar, sodnijsko zaprisežen cenitelj, nst&n.1.1840 Dunaj IV. Margaretenstr. 27/27. Nikel-roskopf-ura 3 K, srebro 7 K, Ornega 18 K, srebrna verižica 2 K, zlata ura 18 K, zlata verižica 20 K, zlati prstani 5 K, budil-nica 2 K. — Zahtevajte moj veliki cenik s 6000 podobami, katerega se dopošlje vsakomur zastonj in franko brez kupne obveznosti. Ljudska kopelj mestq kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. t 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do i zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. |' ure opoludne. I kopelj z vročim zrakom, paro ali „braa z rjuho K —'60; postrežba K —1 Ceno perje za pastelj! 1 kg. livik slisaaik 2 K; balisik 3 E j 40 i; na pel belih 2 K 80 h; togfet 4 K; belih aebkih 6 K 10 h; 1 k* j najfinejših, saeieia-beUk, iUiuftl ,6 K 40 h, 8 K j 1 ki. AaumalDas-nen) sivega 6 K, 7 K; bele|a i* K; ii prani 12 K. Ake «6 vzame 6 K, potem franko. iz krepktge, rdečega, plavaga, belega ali rumenega nankiag«,! 1 ishait, ISO cm. dolg. 116 cm. Širok, z 2 planinca Uuiaaua, t vs&ka M cm. dolga, 68 om. Široka, napolnjene z novin, sivin. I tcajnirs ia Uavmastim perje« za sestelje 16 K; mI-«&»b« M K; j 4s*ie 34 K; posaauuni taken« 10 K, 12 K, 14 K, K S j I " ,vat MuiM S K, 3 K 50, 4 K. Se poSlj* p« povwtja »a! K naprej franko. Iamanjava ali vrnitev franko 4tr«$w8.| ai dopadn dan« nazaj. 3. Bsnlsoh, Deaafeaaits Mr. 71«, I Bthmotwald. Ceark gratis in franko. Ia Portland- und Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na vurnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi moja sem najbolje znanega EmalvptiiH stralski naravni produkt). Cena < steklenice 1 K. 50 h. Po^is z iob hvalnimi pismi zastonj in poštninel Eucalyptus-milo, najbolje sre<" pegumi, mozuli, fleki (Leberfl« in nečistosti obraza. — Eucalyj edino vplivni proti kašlju, siju, astmi itd. ERNST HESS = Klingenthal i. 8. i Se dobi v Ptuju lekarna morcu" H. Molitor. najceneje tovarne Roman- in Portland-cementa 0. Withalm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. Pazite! T»l Izvolite citati I Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 1*20 dvostransko ursk j verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo s svojo tvrd- ko, prodam 10.000 kosov dvostrukih pancer-verižic s talerjem sv. Jurja od K 120. S povzetjem (50 vin. več) Pošljem bogato izdelan cenik. N. Olanm, Dnnaj VI/I. Briickengasse 16. 481 480 Brez konkurence!] Prekrasna rementoar Gloria srebrna uril za gospode in dečke. Najprikhjl za vsako priliko, S Jaka " ni pokrovi. 10 karcenju z dvestruko novozlp.lo in priveskom talerja sv. stanju mesto kron 18-—, Za dobroto in solidnost 3 letni M garancija. S povzetjem (50 JH N. Olama, Dnnaj VI./l. Bruckengatse 16. trgovina z mešanim blagom in zaloga smoi PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blagi nadalje smodnika za lov in razstrelbe, ter predmete municije za lov kakor kapseljne, irot itd., nadalje glavno svojo i v umetnem gnoju za travnike, njive in vini i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje i bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih i Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura. f.riporoča se glede vsakega med hranilniene zadeve spada jočega posredovanja, istetako tudi ss. posredovanje vsakorfcuega pesla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urawii radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ofttatitt avst. »gtnitl Ravnateljstv Veliko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem pros na voglu (Stadt Wi • priporočamo zaradjnj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke ti