Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopiio petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Vabilo na naročbo! s prihodnjo številko nastopijo „Doleiijske Novice" Xi. leto, Njili (ieselletno delovanje spri-Êuje, da so vedno pospesevale duševni in gmolni napredek med slovetiskimi, zlasli pa dolenjskimi poljedelci. V tem poffledu so si pridobile že mar-sikako zaslug-o. /ariidi U'jy^a ne potrebujejo po-sftbiieg-a priporoftevaiija, ker jih dovolj priporořa že dosedanje njili delovanje. «bljiibiijeiiio, da bodo „Dolenjske Novice" tndi v bodočem leUi prinašale temeljite poučne članke o gospodarstvu, vinarstvu, živinoreji itd. Skrbele bodo vedno tudi za političen pregled, kolikor zanima priprosteg:a Dolenjca, 1er za vsakdanje novosti s posebnim ozirom na Dolenjsko stran. To leto so postale „Dolenjske Novice" tudi g-lasilo „knfoliškega političnega društva za Dolenjsko". /aradi tega se bodo trdiio in neupogljivo držale starega slovenskega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" 8 tem je dovoîj označen dub, ki jih bo preveval, ter ob enem tndi smoter, katerega bodo zasledovale. Borile se bodo čvrsto slej ko prej 7a najdražji svetinji slovenski: za sveto vero in besedo materno, kazoč narodu pot do prave sreče in blaginje, brez jeze in nepotrebnega upitja. Oeiia „Dolenjskim Novicam" ostane atara, namreč po I gld. za celo leto. Kdor priloži tej naročnini §e najmanj 10 kr., postane ob enem tudi ud ^katoliškega političnega društva /a Dolenjsko". K temu društvu častite naročnike še posebno vabimo, da se kar najstevilneje va-nje vpijejo, V slogi je moč! Vse se druži; družimo se tudi mi Dolenjci, da skupno delujemo v občni blagor narodov. Najbolje bi bilo, da bi v vsakem kraju eden nabral naročnino in udniiio ter jo z dotičniini imeni poslal upravništvu „Dol. Novic." Drznemo se tu prositi vč. gg. duhovne in druge narodnjřike, naj po moči list priporočajo našim dobrim a dostikrat se nevednim ljudem Preprosti narod bere od dne do dne raje; skrbimo, da dobiva tečne hrane za čas in večnost. Kolikft pomembe so dandanes politična društva, pač le predobro vemo — glejmo le Zgornje Avstrijsko! — Ali društva imajo moč le. ako so mnogoštevilna. čuden dolžnik, (Kun o C.) Stari gospod si radi tega skorej ni upal iz biSe, Nekdaj je videl Simona od daleč; da bi se reéil, je stopil brzo v voz konjske železnice, ali pisar ga je videl ter vstopil precej za njim. Ki-rilovu je ušla potrpežljivost; povedal je svojemu mučitelju naravnost, naj mu dá mir. Nasledek je bil, da ga je Petrovič tožil radi razžaljenja časti pri mirovnem sodiiiku. Ko zagleda mirovni sodnik, star veseljak, nasprotnika vstopili, praga smehljaje se: „Kaj pa imata? Vi, Dimitrij Kirilov, ste toženi radi razža-Ijenja časti; Simonu Grigorijevu ste rekli vampir, je li res tako?" „Da, je tako, očka: Ali ta Simon Grigorijev je pa tudi neizprosen dolžnik, da mu iii eiiacega". „Pač hočete reči upnik?" „Oh ne, očka; jaz imam prav, dolžnik je". „1'ovejti! vendar, kako ste se sprli s Simonom Grigorijevem", pravi sodnik ter se nasloni na naslonjač, „Očka, ako bi morsl vse povedali, treba bi bilo tri dni pripovedovali! Nekako proti koncu meseca pride Simon Petrovič ter me prosi pet ru-beljev. Seveda dal sem mu je precej. — Poštenjak je in piše lepo, da je veselje, — Vse je bilo dobro, — Niti mislil nisem več na teh 5 rubljev. — Pa neki dan ob petih zjutraj ïvoni v mojem stanovanju, in brž je bil Simon Grigorijev pri meni. Komaj mi je mogoče od zaspanosti spregledati, a vendar si mislim : poâten dolžnik je to, včeraj je dobil plaČo, danes pa mi že prinese dolžne rublje.--Pa kako sem se zmotil! — --Nič ni prinesel, kakor polno izgovorov. — Nič ne dé, si mislim, —■ tudi prav. — Dobíá pa svoj denar drugi pot.--Tako nekako sem mu povedal, tu pa postane divji ter upije, da ga žalim. — Kaj mis ite, očka, o takem dolžniku? Radi teg» ob tej priliki še prav posebno polagamo prijïlpljein na srcé naAe katoliško politiètio druâtvo. Gospodje, delajte po vzgledu par narodaili dtiiioT-nikov, ki sta nabrala vže precej èlanoT za druStvo. Beseda ni taka re6; ali ob pravi priliki izgovorjena, rodi obilen sad. Delajmo združeno za isti namen, in vspeh gotovo ne izostane. Uredništvo in upravništvo. Gospodai'ske stvari. Naša gfovedoreja gre rakovo pot, namesto da bi napredovala. (Konec.) (Jeearáka kraljeva okrajnîi glavarstva silijo, ker morajo, prav niořtio na to, da ae omisli v obfiinali potrebno število bikov. Ko pride pa slvar v razpravo, to je v posvetvanje obíinskili odborov, kaj se sliŘi? Jednoglasne tožbe: občina ne zmore nikakor toliko, da bi xamogla bike na občinske stroske kupiti. Take izjave, oziroma tožbe, slišijo se še celo, ako gre za to, da bi se kupili biki, katere slavni deželni odbor iiiikupuje, ter jih le za polovico nakupne cene oběiiiam ponuja, da skorcj vsiljuje. Posebno nierodajno in vaiiiio pn je se vpraèaiije, kdo naj pa bika redi, kdo v obiini naj ga ima, iegav naj bode? Otresajo se ga pred vsem revnejši, kateri niti toliko iie znio rejo, da bi polovico nakupne cene laliko plačali Ako se pa premožnej.^i mož oglasi, kateri bi lahko polovico nakupne cene zmogel, in rad bika redil, oglasijo se pa zopet, iu to izreci se sme skorej z gotovostjo — iz prirojene zavisti revnejši gospodarji, kateri premožnejšemu bika ne prîvoàijo, da se ne strinjajo z nakupom, kar provzroSi obiini le preveč stroškov. In tako pride, da si občine bikov ne nakupijo, in naj tudi c. kr. glavarstvo ze prav resno s kaznimi preti. V novomeškem okraju je obôina, kateri so proSIo spomlad s pomočjo deželne subvencije kupljenega bika istinito že kar vsiljevali za polovico nakupne cene pa — bika ni bilo mogoře oddati. V občini Šmihel SlopiČe, ki je koj združena z obiino novomeško, kar se tiče nakupovanja bikov, bilo je v proèli spomladi toliko krav in telio, da bi trebalo skupaj Ki bikov. Z vsem mogočem ugibanjem bilo je mogoče le enega anbveiicijovanega bika za polovico cene oddati, tako da jih še zdaj niČ manj kakor sedem pomatijkuje. In pomanjkuje jih kljub temu, da je prišel že pred dvema letoma jeden bik v občino Smihel Stopice va polovično nakupno ceno po tem potu, da je polovico občina, polovico pa dotičoi gospodar plačal, Nič manj kakor sedem bikov pomanjkuje pa še v navedeni občini, pa tudi kljub temu, da ima deželna kmetiěka šola na Grmu dva, in dva veleposestnika pa tudi vsak po dva. Kako mora biti v tem obziru še le po druzih občinah, kjer so razmere gledé na pravo število bikov se neugodnejše, veliko neugodnejše kakor HO v občini Smihel-Stopiče. Kaj nam liasni vsa postava, vsa dobra lepa prekoristna postava, ako pa tega doseči ne moie, kar bi morala pred Vfiem doseči — zadostno število bikov. In kje smo pa žele gledé prave kakovosti bikov ï — Popolnoma pravo trdi dopisnik h litij.skega okraja, ko pravi; „In zato treba bode druge poti, ako hočemo priti naprej. Brez dovolitve izdatnejših svot na pristojnih višjih mestih za v-sako-letni nakup plemenske goveje živine, posebno bikov, stvar nikdar ne bode napredovala; prej Kako naj bi človek še posojeval ljudem! veČ ne rečem---skušam zopet zaspati — Pela- gija, moja postrežnica, poštena ženska, ga postavi pred vrata---tako imam ysaj v sobi mir. --Pa kaj stori? — Preži name po vseh ulicah vselej z istimi izgovori in opravičevanji. — Nekdaj bežim pVed njim v voz konjske ïeleznice — pa za menoj pride iti precej zaČne glasno: „Gospod Kirilov--oprostite — ali radi petih rubljey — —'ne bodite hudi — da vas opomnim — — „Ljudje v vozu naji gledajo. — Potem se samega strahu — — vsi mislijo seveda, da sem jaz njemu pet rubljev dolžan. — Tu zgubim potrpežljivost pa rečem : Ne brate, kakošen pa si — trpinčiš me do krvi I — — pravi vampir si, — No, sedaj me pa toži Še radi razïaljenja časti". „Simon Grigorijev, tu niste lepo ravnali s STojim dobrotnikom" pravi sodnik kazajoČ, „Vaše blagorodje— moja Čast"--jeclja Simon. „Kar se tiČe dolga — usmiljite se me". — „Ne, nora butica", pretrga besedo Kirilov, a ti mi nisi nič dolžan, jaz sem ti vse podaril". „Ali jaz nečem nič podarjenega", odvrne Simon z vso mogočo dostojnostjo, „jutri vam prinesem denar--prej nisem mogel. — Morate me oprostiti, — časi so slabi.—" „No, vidite, očka, vže spet začenja, zakriči Kirilov obupno. „Nehajte vendar", odvrne mirovni sodnik, ki se trudi ohraniti se resnega. „Povejte mi raje, kje pa je razžaljenje?" „Usmilite se — razžaljenje — to je vampiri" „Vampiri Kaj pa je vampir? Veste U to Simon Grigorijev? Povejte nam". Ko pa Simon molči, nadaljuje mirovni sodnik: kolikor je meni znano, je vampir iïmièljeno bitje, ki je znano samo v pripovedkah; pa tudi tu nisem nikdar videl, da bi bile breačastne stvari". kot ne, šla bo raje rakovo pot, — z njo pa vae naše kmetijstvo! Treba bi bilo dalje živinorejce vzpodbujati, da vzrejujejo in obdržavajo dobre bike posebno 8 tem, ďa bi se delile o priliki licencovanja primerne premije, Po drugib krajih ae je ta prav dobro obnesla. Dovolilo naj bi se veè in manjših daril, s katerimi bi naj posestnik prevzel tudi ííotove dolžnosti, tako posebno, da pridrži ob-darovaneg-a bika ^otov řas v eni obôini, za katero je dobil dopustilo". To je moška, to je prava beseda. Veliko izdatneji^e državne pomoêi je nam treba, ako hofîemo kedaj dos|)eti do /.adostnega števila bikov. Samo z deželnimi prispevki ne dospemo do teg-a nikdar, kajti kdor je sam reven, ne more paž druzemu revežu pomoÔi. Vsak revnejši gospodar, ki redi bika, udobil naj bi o pri-iiki licencovanja res primerno premijo, in sicer toliko visoko, da bi mož lahko rekel: „O zdaj pa že, zdaj, zdaj me že veseli bika rediti." Dokler ni zndostno število bikov v kakem kraju, izostalo naj bi tudi premovauje krav ter telic, iit ves za to siroSeni deiiai' uporabil naj bi se za premovaiije bikov o priliki licencovanj. Iis prej ko ne, bilo bi tudi veliko boljše, ako bi se pač dvomljive koristi konj.ske dirke opustilcj ter za to troseiii denar tudi za premovanje bikov obrnil. 1'ač i ud no je videti, na jedni strani „Řporf uj^anjali z koitji, med tem ko se nam na drugi s t r a ni p ravi in občni steber kmetiškega b 1 a s t a n j a, da kmetiškega obstanka, podirastem, da nam g're naša g-oyedoreja rakovo pot, namesto da bi napredovala. In nanaduje nam pa g-ovedoreja ravno zdaj, ko je cena živine tako visokost dose^^la, kakorsno še nig'dar imela ni. Nazaduje nam ravno zdaj, ko Simon ni vedel, kiij bi poĚel, niti kaj bi odgovoril. Kirilov smehlja se zadovoljno. „No ti si pa pravil odgovori. Kakošiii si sedaj? — TožiŠ me, pa ne veS zakaj. — A imaš pa tako lepo pisavo, da se ilovek ne more nad teboj jeziti," — „Simon Grigorijev" odvrne mirovni sodnik, prizadevaje si resnega obraniti se, prosite Dimitrija Kirilova odpu.ièenja. — Res vam je dobrotniki" „Ni treba, oŽka," pravi Kirilov. „Vsaj mu nisem hud, ravno narobe, — rad ga imam. Idi, brate," se obrne k Simonu „teh pet rubljev dava za vino, jutro pa spi§ež moj testament s svojo prelepo pisavo pa postaviš vanj, da 5000 rubljev zapustim Simonu Petroviču Grigorijevu, najbolj pošteiiemu izmed vseh dolžnikov. Je li to tudi razžaljenje časti?" Za roke držaje se, zapustita obadva presrečna sodišče. Pilg. se na Duiiaju in po druzih naših velikih mestih, občinski zastopniki z vladnimi zastopniki vred naj-resnejše posvetujejo, kaj in kako bi bilo ukreniti, da bi se cene mesu znižale, ker so že neprimerno visoke, da jih nepřemožen človek že kar ne zmaguje. Kedo je še kedaj slikal, da bi se j)ro(lajalo na Dunaju v mirnem Času, pri dobri splošni letini, kilogram govedine iz zadnjih četrti po I gld,, iz prvih pa po 84 kr. in tako prodaja se dandanes. Vso pozornost naklaujati gre toraj od vseh mero-dajnib zastopstev dandanes v prvi vrsti na to, da se povzdigne naša govedoreja. Nekaj o obiskovanju èole. Nedavno je bil nekaterim občinam dovoljen poldnevni šolski pouk, za katfrega so prosile. Kdor pozna sedatije razmere, priznati mora, da se res mnogo preveč tirja od olrok ne le duševnega napora, temveč tudi telesnega truda ; pri vsem tem pa le ni pravega vspeha, ali vsaj tolikega, kolikor bi ga smeli po vsej pravici pričakovati. In !o ni Čudal Pomislimo, koliko trpé nekateri otroci, ki so po celo uro ali celo po dve uri oddaljeni od èolel StariSi jih potrebujejo doma, a vendar jili morajo pošiljati v šolo dun za dnevom. No, zoper to ne more nobeden ugovarjati, ker treba je, da se otroci nauče vsaj najvažnejših reči. Toda, da morajo mnogi otroci po dvakrat na dan hoditi toliko dolgo pot do šole, oziroma cel dan v šoli ostati, slabo z živežem preskrbljeni, to je pa vsekako prehudo. Na kmetih gonijo navadno od pomladi do jeseni živino na paSo; v to rabijo odrasle Šolske otroke. Na vse zgodaj mora otrok vstati in gnati živino na pašo. Vrnivši se domov, komaj utegne zajutrkovati, potem pa hitro v Šolo, da ne zamudi. V šolo pride ves truden in zaspan ; vročina ga še bolj zdela .... in sedaj naj po dve, tri, štiri ure deluje duh neprestano? Opoludtie se vrne domov v največji vročini, popoludne dobro uro pozneje, ko se je komaj doma najedel, pa mora zopet v Solo hiteti za dve uri. Ako pa je zaradi oddaljenosti dóma čez poludiie otrok v šoli ostal, kje ima kosilo, in ako ga sploh ima, kakšno je in koliko ima? Po popoludanjem uku hiti duSevuo utrujen in telesno oslabljen domov, kjer mora zopet takoj odvezati živino in jo gnali na pašo. Kdaj naj si odpočije, kdaj naj se uči ? Ako je že po letu tako hudo, kaj èe le po zimi ! Paše sioer ni, a dan je kratek, mraz Čestokrat silno hud, sneg leži na debelo in v tem času, Ito celo krepak človek ne hodi rad na prosto, morajo ubogi otrooi marsikje po dvakrat na dan hoditi dolgo pot sèm in tje. Imel sem učenca, ki se je s tovarili na večer vračal domov iz šole eno uro daleč. Nekaj časa bo lezU skupaj, a kmalu je eden opešal. Sedel je t sneg in liotel ževlje sezuti, řeš, da bo ložje hodil. Ni ae dalo ; bil je že preveè premrazeii. Obsedel je in hotel zaspati. Otroci so ga skuí^ali iiesti, a niso mogli. K sreři se je eden učvrstil, tekel naprej in priklical tjudi, da so dečka jiesli domov, Bicer bi bil gotovo v snegu 7.mri[iil. Sliiiiili slučajev bi lahko se par navel. Koliko prelilajenja in drugih bolezni je po zimi med otroci zaradi jindiudega lelesiieg'a napora! Se-li morejo takî> vsi premraztitii otroci res kaj iiauSiti v šoli, sodi naj vsakdo sam ! S temi vrsticami nočem nikakor Žoii nasfiro-tovati, temveč izraziti le eno niisel, ki se ëfd^lje većkrat rnje, naj se obiskovanje sol ne tini do ekrajne meje iiemogoČnosti. Zadosti jf, ako otroci oddaljenih krajev le enkrat na dan obiskujejo èolo. Uverjen sem, da bi ae v tem shiřaju mnogo vei nančiii in tudi telesno bolj čvrsti ostali, nego pa K poiikoni dopoludne in popoludne. Sploh naj bi se pri ustanavljanji! novib sol in pri raznih šolskih tirjatVřib oziralo bolj na. dejanske razmere, nego j)a na željo tega ali onega .šolskega moža. Vsak kraj ima svoje posebne razmere, ugodnosti in neugodnosti, katere Be ne smejo prezreti, ako se hoie s i^olo res kaj uspeha doseíí. To v imenu mnogih I Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu ? V državnem zboru se je te dni razpravljalo, ali naj ae smrtna kazen odpravi ali ohrani. Mnogi namreč menijo, da smrtna kazen ni vei za sedanje iaae. Z veliko većino glasov se je sklenilo, naj se ta kazen ohrani, ker mnoga hudodelstva se ne bodo zinanj.iala, ie bi se tudi odpravila. Pravosodni minister je pri tej priložnosti jako lepo govori), kako potrebna je vera človeSki družbi; ako ta ne bo poinagala, tudi vse postave, bodisi ostre ali mile, ne bodo dosegle pravega uspeha. Na Koroškem je te tlni neki politični (Manek vzbudil mnogo govorjenja, v katerem se je slovenski duhovščini svetovalo in skoro tirjalo od nje, naj se ne vtika v politiko; z drugimi besedami se to pravi : naj vse koroške Slovence na milost in nemilost prepusti nemškim in nemčurskim kolovodjam, da jih čim preje ponemčijo. Seveda se duhovščina takim nasvetom nikoli ne bo udala. Na Mažarskem vlada sedaj med liberalci veliko veselje, ker je cesar potrdil tri nove postave o civilnem zakonu. Toda to veselje se bo gotovo prej ali slej, morda v kratkem izpremenilo v veliko žalost, ker Mažarji bodo čutili, kako Šibo so spletli aami sebi s civilnim zakonom. Sedaj je had boj med katoliško cerkvijo in brezversko vlado maïar-sko neizogibljiv, ki pa mažarskemu kraljestvu nikakor ne bo T blagor. Kaj je novega po áirokem svetu? Sedaj pijejo Časniki največ o novem riiSkem caru. Kakor vse kaže, bo nastopila na Ruskem nova doba, ker mladi car nastopa vse drugače nego prejšnji. Njegov oČe je navadno tičal doma, ta pa gre med ljudi skoro vsak dan. Govori se, da podeli Rusiji sčasoma ustavo. Vpeljati hoèe postavo o splošni šolski dolžnosti. Zaradi vseh leli novotarij pa mnogim dosedanjim veljakom pri ruski vladi nič kaj ne ugaja. Na Portugalskem se je sestavil odbor znamenitih katoliških mož, ki bodo gojili in pospeševali pravo versko gibanje med ljudstvom, kakor je to že nekaj let pri mnogih drugih miroiih. Japonci so Kitajce že popolno premagali. Te dni se bližajo glavnemu mestu Pekingu. Vladarska rodbina kineška se pripravlja, da zapusti stolno mesto. ]'o posredovanju evropskih velevlasti se najbrže v kratkem sklene mir, seveda Kitajcem v velikansko zgubo. Na Angleškem vlada že dolgo časa velika nevolja nad gosposko zbornico, ki je v svojih nazorih, ki pa niso pravični, skoro odrevenela. Govori se, da se ta zbornica zaradi tega (emeljito preosnuje. Pii4e NO iiaiii : Iz Čateža pri Trebnjem, — Božični prazniki ae bližajo, po mestih praznovali bodo kmalu božićuo drevesce, kako veselje [ued nedolžnimi otročiíi, ravno tako kakor na deželi v jutro sv. Nikolaja. Veselje nedolžno gine, pa tudi odrasceno mladino, ko vé, da se, za njo zanima tudi ljudstvo in mn ob posebnili prilikah kaj daruje. Taka prilika pa nam je dana. V Jiudolfoveni vstanovila se je dijaška kuhinja, to je, tam dobivajo siromašni dijaki jedila zastonj, kajti njihov dnšni pastir sprevidel je, da lačni Želodec „študirati" ne more. Drugod se v ta namen veliko daruje, a Oate-žani áe letog nismo ae xçlasili, dasi sloverao, da smo radodarni. Toraj na luige. Bog dal nam je dobro letino. Beraftoni pomagamo, dijaška kuhinja v Rudoltbvem pa je v resnici potrebni berač, Hitimo pujiiagat. Kako pa V Darujmo po svojej moči, eden pest pšenice^ drugi iižola, tretji prosa i t. d,, kaj se enemu pozna tak dar, vsi darovi znašali bodo pa vender lep dar, kojega bode vodstvo dijaške kuhinje z veseljem sprejelo. Pomisliti pa je treba, da bode enkrat mnogo teh dijakov duhovnega stanu, ki se bodo gotovo vseh dobrotnikov pri 3V. mašah spominjali ; pa tndi kar jih postane svetnih vzrejeni bodo v versko-narodnem duhu in atem pri-pomoremo do svetne narodne gosposke. Vsako najmanjše darilce sprejema z največjim veseljem za odposiljatev Peter Pogačnik. DomaČe vesti. (Mestni zastùp) je imel 10. t. m. sejo. Oddal je Dilftnčevo ustanovo gospej Beti Kozina roj. Mechora in Franji Petrič roj. Prelesnik. Vsaka dobi 85 gld. Gizelino ustanovo je dobil Leopold Andre. Določilo se je tudi več dnizih podpor. V krajní šolski svet so bili izvoljeni gospodje: dr. Poziiik, I. Krajec in Fr. Perko. Poostrile so se nekatere policijske določbe, ki ao prav potrebne, pi". da se piašiii ne sinejo kUti na ulicah, glede izvaŽHnja gnoja i. dr. Da bi le ne ostalo samo pri besedali, kai' pri nas le prerado Kgodi. Govorilo se je o sejmi^iii, drsališč«, ter potrebno ukrenilo. Na Loki s« bode za ]>o8kiisnjo precej izkopalo vaaj nekaj prostora za napravo drsa-liâêa. (f Umrl) je 10, t, m. zveĚer ob 10. uri po daljši bolezni v 58. letu svoje dobe, obtezuani gospod Anton Tersiner, c. kr. okrajni felilvebel v pokoju. Pokojni bil je jako priljubljen gospod zlasti mej nusim priprowtim ljudatvom, s katerim je imel vsled njegove službe mnogo opravila. Ljubil je družbo in znal marsikaj prljiovedovati iz njegovega vojaškega življenja. Bodi mu zemljica labka! (Izredno zburtivanje kmetijske podružnice v Novem Mestu) bode v éetrtek dué 27. t. m. ob 2. uri popoludne v mestni hiši. Na dnevnem redu je: volitev p oseb u ega odbora za priftetna dela za vpeljavo sladkorne obrti na Dolenjskem. K temu zborovanju so povabljeni tudi nečlani, kateri sniejo tudi voliti in voljeni biti, K obilni udeležbi vabi vse interesente kmetijska podružnica, (Dvajaetice in bakreni štirjaki) pridejo z novim letom iz veljave. Pri c. kr, blagajnicab in uradih se bodo sprejemali in menjavali le do konca prihodnjega leta. Tudi bankovci po en goldinar bodo kmalu zgubili veljavo. (V Krškem) je bil namesto odstopivšega žn-pana dr. Pućkota izvoljen dr, Iv. Mencinger, (V Mirni Peči) je bil izvoljen županom M, Novljan, svetovalci so: A. .Šppndal, I. Krivec, A. Kos, M. Vular, J. Barbo in J. Kus. (V Dobrepoljab) je bil izvoljen županom Fr, /inidaršiČ iz Zdenske Vas^, svetovalcem pa Fr. Berdavs z Vidma, J. Erculj iz pjdpeči in J. Skulj iz Ponikev. (Katoliško slovensko izobraževalno društvo) se je ustanovilo te dni v Cerknici- Vlada je pravila že, potrdila. Diaištvo ima politično svrho, zato je notvanjskim razmemm zelo prikladno; želimo mu mnogo us[ieba. (Občina Smnka), oziroma župnija Topla Ke-ber je dobila dovoljenje, da bo pismonoša po trikrat na teden donaaal pisma iz Starega Loga na Kočevskem. (Pisma) iz nabiralnikov po mestu se pobirajo \sak dan ob poln 9. uri zjutraj, ob 4, popoludne in ob 9. «ri zvečer; iz nabiralnika pri „Hôtel Schwarz" tudi ae v noči ob polu 12. uri. Iz nabiralnika pred pošto pa točno 10. minut pred odhodom vsake pošte. — Za pošiljatve, kterih bo za praznike mnogo, se naznanja, da one pošiljatve, ktere se na poŠti oddajo do polu 9. ure zjutraj, ali do polu 6. ure popoludne,_ odpošljejo se takoj z odhajajočo pošto. Naslov naj bo na zabojček ali zavoj napisan, ali saj dobro prilepljen; posiljatvam, daleč namenjenim, je dobro, pod vriini zavoj se jedno adreso pridjati. (V Ljubljani) je bil 29.^nov shod zaupnih mož kranjske liberalne stranke. Štajerci in Korošci se ga niso udeležili po nobenem poslanci; le'par zasebnikov je došlo iz teh dežel. Več jih je prišlo s Primorskega, toda s shodom niso bili zadovoljni. Tr-žačani in Istrjjanci so se izjavili; da njih sklepi tega «hoda ne vežejo, in so odili od shoda, predao se je završil. Tudi Goričani so bili y marsičem drugačnih misli nego kranjski liberalci. Šnkljetova stranka je odšla od shoda kmaln za Tržačnni še pred koncem. Vse to priča, da liberalizem na Slovenskem silno peaa. Primeroma malo ae jib je sešlo; vsi so se izogibali previdno vsega, kar bi utegnilo kak razpor napraviti; a vendar se jo pokazalo, kako različno mnenje imajo slovenski liberalci o sedanjih slovenskih razmerah. Nadeli so si sicer blesteče ime „narodna stranka," toda ime samo jih ne bo moglo vkupe držati, ako jih bodo načela vlekla narazen. Re8.)lncije, ki ao jih na tem shodu sklenili, pričajo, da je slovenska liberalna stranka piecej odnehala od svojega radikalizma in se pribJižiila katoliški slovenski stranki. Ako bo po teh navodilih poslej delovala, upati smemo, da bo kmalu konec političnega hoja v domovini. Ako pa so resolucije le lepe besede, potem so tudi naši upi po miru îe lepe, a — prazne sanje! (V Trstu) v cerkvi sv. Antona novega je nameraval ondotni župnik v adventuem času prirediti sv. midijon za slovenske župljane. Temu pa so se uprli nestrpljivi Lahoni in žugali z izgredi, da bi s tem zabraniti slovenski misijon v Trstu. Cesarski namestnik je škoiu svetoval, naj se misijom preloži kam drugam; zato je žu])nik nameravani misijon začasno odložil. Vsa stv«r je prišla pred državni zbor, kjer se je vsa zadeva tako rešila, da je sedaj misijon vendar le mogoč. — Predrznost Lahov v Trstu in v Istri sploh je čedalje večju. Turej se tudi božja beseda ne bo skoro smela oznanavati v domačem slovenskem jeziku!? Kam zagazi Istra, ako vlada še o pravem času ne potolče te bi'ezozirne laske nadutosti? (Slovarček) za potovalce na Nemško, iz katerega se nauči lahko nemškega jezika brez nčitelja v kratkem. Založil in prodaja Jan Pavlin Ljubljani Marijin trg št. 1. Je knjižica, kakoršnih je mnogo v di'iizib jťzikih pisanih z namenom, da se kedo po njih za silo nauči ptuje^a jezika. Zh tiste ki se želé tako priučiti nemščini, bode knjižica dobra in prav rabna po obliki in vsebini. - iStane 5U kr. V Novem Mestu se dobiva v bukvami J Krajca, Ruzuc vesti. *(Koiiko ljudi pomrje?) Vsako leto umrje ljudi do 33 milijonov, vsak dan jih umrje torej 91.554, ysako uro 3.730, vsako minuto 62; torej z vsakim srčnim udarcem umrje jeden človek. Povprečno živi Človek a8 let. Jedna Četrtina ljudi umrje pred sedmim letom, polovica pa pred 17, letom, * (Veliki potresi) so v jnžni Italiji. Na stotine ljudi je pobitih in težko poškodovanih. Mnogo poslopij se je podrlo, mesto Talmi se je vse porušilo. Ognjenik Stromboli je začel iz nova ogenj bljnvati, * (Zastrupljen po bankovcih)^jeumrl nedavno na Dunajn neki 28 letni uradnik, Wtel je bankovce in pri tem večkrat zmočil prst na ustnici ; da je ložje štel. Zvečer ga je spodnja ustnica sktela, zjutraj pa mn je že zelo otekla. Sel je k zdravniku, ki se je pa takoj ustrašil, Čei, bolezen je nevarna. Potem ga je operiral; a bolnik je trejti dan vendar-le umrl — zastrupljen po bankovcih. Ta žalosten zgled naj pouči one slovenske petićne gospodarje, ki imajo tudi nevarno navado, da močijo na ustnicah ali na jeziku svoje prst«, ko denar štejejo! * (Na otoku Sardiniji) so čudne razmere. Roparjev je na vseh krajih zelo veliko, tako da človek nikjer ni pred njimi varen. Nedavno je okoli 100 roparjev napadlo neko vas, ki so vse poropali in alraž-níke pobili. *(V Italiji)so prideliili v tem letu 24,500,000 hektolitrov vina. To je dobra, podlaga za konkurenco avstrijskegti vina ! * (Vas Gaibarevo) pri Terari je napalo 14 oboroženih roparjev. Gospod župnik je k sreči dal o pravem času biti plat zvona ; zaćel se je grozen boj, ki je trpel celo uro. Slednjič so kmetje vendar le odpo-dili lopove. Ubili so enega roparja, aH pal je tudi župan, vefi vaačanov pa je bilo ranjenih. * (Italijanom) se grozno dobro godi — kmalu jim bodo roparji gospodarili. Bliz« Neapelja je deset roparjev zgrabilo, v gozd odvleklo častnika barona Pa-Sftvanti, BOO.OOO lir zahtevajo od družine, da ga iz-pusté. V Palombari Sabini so se prikaz-ali pred kratkim trije siloviti roparji ki prêté pismeno bogatim- posestnikom. * (Denar) ima res tako moč nad ljudmi, ki se ne boje pekla, da jim je vsako sredstvo dobro, samo da nesel Zadnji čas so jeli zunaj na.^ega cesarstva prav velik dobiček dobivati iz tega, da umivajo naše porabljene pisemske marke. Poslalo se je iz Avsti'îje grozno veliko porabljenih mark ; z gotovimi tvarinami odpravijo tamo črnilo poštnih pečatov ter lepo miiite marke zopet prodajajo v Avstriji. Za 150 gld. zahtevajo pa tndi dobe 100 gbl. Koliko s tem izgubi naša poštna uprava, vsakdo lahko sprevidi. Gorjé goljufom pa tudi njihovim pomočnikom!" * (Kmet pa vrabci.) Neki kmet je imel ve6 sinov. Ti so ga nadlegovali, naj jim prepusti |iremo-ženje, eeS, kako ski'bno da nui bodo stregli. Oče pa se je spominjal pregovora: „Ne slači se, dokler se ne misliš ulečil" Nad oknom je bilo lastavično gnjezdo, iz kojega je predrzen vrabec pregnal lastavice. Ko 80 imeli vrabci mlade, mo sobi, pn kateii je bilo dosti kruànib drobtinic in žitnih zrn; a stara ne dobita nič. Pa kaj se zgodi? Mladiči žrň, da je kaj, stara stradata in kričita po brani ; ali Jioben mladič se ne briga za njn. Drug > jutro dene starček kruha in sira med di'atove v ptičnici, v katerei sta ZH|n'ta stara vrabca — mladičem pa vzame živež. Pa kako planejo po krubu in siru v otičiiici ; da kljujejo celo stara, ko se hočeta nasititi. Na to kazaje reče stari Hinovoin: „Ali ste videli? Iz lega dogodka sem spoznal vnovič, da je resničen preg.ivor: „Ne slači se, dokler se ne misliš vleči!" Jaz bodem vže tako ravnal: Meni luč, tebi ključ". — Obdržal je veČino premoženja za-ae do smrti. Seveda ao tndi dobri otroci ; ali vendar je vedno bolje „drži ga, kakor pa lovi ga". * (Kako je vreme udal.) Neka kmetska občina je imela v starih časih voliti župana; niso se mogli zjediuiti, kdo bi bil vreden te Časti. Ker drug druzemu ni privošil županskega stola, je bila nekemu nižjemu uradniku, ki je posloval v okolici, lahka reč, polastiti se županstva. Da bi slo bolj gotovo, je razširjal med volilci vero, da je prišel s svojim učenjem tako daleč, da zna narediti vreme, kakorsno koli bodo hoteli. Vreme je pa vendar za kmet» prva reČ, — S pogojem, da obljubo tudi izpolni, je bil izvoljen, — Pride pa dan, da prvič pokaže svojo umetnijo. Postavi se koncem zidu pri mostu, svetovalci pa okoli njega. „Torej, ljubi moji," pravi ponosno gledaje, r,kako vreme naj bode?" — „Dež naj lije, kakor ob občnem potopu!" hoče gospod učitelj, star, a sicer pošten mož v suknji po modi prejšnega stoletja. Mislil si je, sko pride povodenj, vendar odnese šolo, ki se vže podira. — „Neumnost!" zakriči mož, ki je prej vže žu|ianil, „vroče naj bode vroče, da bode zemlja pokalal" ter ndari s svojo mogočno palico ob tla, pa po neareči zadene na nogo svojega soseda, koji divje plflne nadenj, ker ga vže dolgo ni mogel trpeti. Neki brodnik zahteva močnega sesverja, ker juora voziti proti vodi. Neki posestnik ga kolne. Češ; „Mirno naj bode, ker moram deteljo sejati!" Kolikor glav, toliko misli. Vse upije, kriči, se bije. — Izvoljeni pa gre mirno domov. Kosi, vleže se po kosilu, ďa zaspi. Ali zbndé ga, klicaje, Jiaj gre mirit občane, ki se grozno tepó. Blagor njim, ki imajo moč, si irisli, liiti in s policijo razžene razgrnjalce. Drugi dan pa naznani, da bode spoluil svojo obljulio, kadar se zjedinijo ter pismeno nitzuMnijo, kwkovo vreme želé. Ako ni še umrl, ali če ga ni kakov drug vzrok pahnil z županskega stola, žiipaniije gotovo še dandanes, ker o vremenu se se niso zjedinili. * (Sv. Rešuje Telo na severnem tečaju.) Veliko trpé katoliški misijonarji. Pa vendar menda ne bode kraja, kjer bi trpeli toliko, kakor ob reki Makencije v severni Ameriki, Oblati brezmadežnega Marijnega spočetja obdelujejo ta mrzli kraj vinograda Gospodovega, Prebivalci nimajo stalnega domovanja, hodijo od kraja do kraja, stanujejo pa po lukiiijah pod zemljo. Jlisijonar mora hoditi za njimi. Vsak živi tu sam zase bodeč /a svojimi ovčicami. Edini si>remlje-valec niu je j^es, ki vozi mali kovčeg in nekaj osidje-nili rib, ki so edini živež niitiijoTiHrjn, V kovčegu imajo kelih in di'uge priprave, ki so potrebne, da opravljajo sv, maso, nekoliko moke in mah» pečico, da si jn'ipi'avljajo Imifiije za av. daritev. Vino za sv. maso si napravljajo iz suhega grozdja — sv. oče so jim to dovolili. Sami piio le sneženo vodo. kruha ali krompirja ne vidijo celo leto. - Pa kako morajo ostati v tej ledenej puščavi, ko včasih leta ne govoié s tovai'išem, se uiti spovedati ne morejo? Vzrok, da so tako stanovitni, je ta-1": ko je njihov škof Gruard prosil pokojnega papeža Pija IX. dovoljenja, naj bi smeli njegovi duhovni presv, Re.šnje Telo na vseh svojih potih tudi brez svetilnice seboj nositi, je odgovoril sv. oče: „Tu je treba reč Še dobro premisliti". Škofje odvrnil: „Potem sv. oče, moramo pate misijone opustiti, kajti nemogoče nam je dolgo tako živeti, ako nismo tako srečni, da bi imeli Gospoda Odrešeiiika vedno pri sebi. Močno ganjen je dejal na to sv, oče: „Moj sin, potem pa stori, kar želiš". Od takrat nosijo misijonarji vedno ljubega Jezusa s seboj; tako hodi kralj večne slave po teh krajih večnega mraza, iskajoč nenmerjočih duš ter ostaja v podzemskih lu-kinjali najbolj zgubljenih divjakov na zemlji. Smešnice. (Prav priprosto,) A,; (bojazljivemu mlademu možu), „Povejte mi vendar, kako vam je bilo mogoče razodeti se svoji nevesti ?" — B. : „To je bilt> Čisto priprosto ! Jaz nisem rekel nič, ona ni rekla nič — in tako je beseda dala besedo!" (Dvorljiv soprog) Mož ženi: „Ravnokar sem dobil od župana átatistifine tabele, da je izpolnim — koliko bočeš biti letos stara?" (Učen pijaoec.) Mož: „Žena, posluaaj vendar, morje mora biti nekaj groznega! Pomjsli, od tukaj do Amerike ni nobene gostilne!" {Spoznal K a je.) Kmet je ravnokar zavaroval svojo hiâo, i)a precej praša: „Koliko dobim, ako precej pokorim?" — Agent: „Xo, kake tri do štiri leta zapora." (Skrben pijanec.) Župnik: „Peter zopet po-polDonia pijan! Vse zapraviž v gostilni, žena in otroci pa stradajo." — Peter: „To je res to; pa ko bi od žeje poginil, bi tudi nič ne imela." (P orno ček.) Župnik; „No, Majar, ste se že premislili, kaj bo vaš deček?-' — Majar: „Ne še, g. župnik, fante hi bil najraje kaj tacega, da ne bi bilo treba nič delati." — Župnik: „Potem ga dajte udit za nočnega čuvaja." V Novo Mesto vraćujoća se pisma: V mesecu novembru: Jakob Ciniermančič, Frilot (rec.) — Marija Kišček, Mokronog — Alojzijji Zupančič, Zagreb, Marovska ulica broj 9 — tVanz Piruar, Kebele (vec.) — Marija Pleseo, Zagreb, Kod-nijška ulica št. 2 — Ignac Pave, Leoben -- Jože Šusteriiič, Toplice št. 15 — FrauK Mežnar, Deauer Colo, Nordamerika — Alojzij Zupančič, Wert Morelaii — Franc Bartelmii Ljubljana — Andrej Zagoršek, Ljubljana — G. Košíček, Zagreb — Matliias \Vueli8e, Nesseltbal (rec.) — Jakob Ucman, Novi Jork ~ Jo-zefine Mnrgel, Zagreb — Frank Goršin, Eocliy Hill — Krnil Wagner, Trlest — Franz Krol Brzacka — Johann Schauer, Altlag b. Gottschee (rec.) — Bobik Jože, loco — Franz Brule, Velika Dolina — Tomaž Mestnik, Fifol — Joliann Augustin, Kolorado — Marija Staniše, Zagreb — Franzîska Belle, Trlest — Rnžnik. Seissenberg — Landesregieriing. Laibacli. V mesecu decembru: Jože Miker, Gorica — Carl Jenknev, Budapest — Alojzija Gasper, Mirna — Pentšek, Sodražica — HoČevur, Paka — Popovič, Linz — Tonica, Djakovar — Hrovatič, Djakovar — Udučič, Rečica. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: MeseĚue doneske zft december s» dali: G. JftkSe Jatiea 20 kr., goKi»[k jI. FicliteiiHU 1 gW., ^'"isrfi Q^'ia Muriju 'i gM., goal»» Frankov S Ana 1 gld., i^ospudu'iia Pollack Faiii TiO kr., gospa Poljaueu 1 gld.^ gonjia Bergmaiiii 1 glŠtllO V4Hl)siV(K s hišno opravo in pustit-žh« je taknj dobiti v TrenčevI hisi nati mestnim mlinom. — Več se izve ravno tam. • A ■ .-ť\ j-ťM.g. rt g ■ /rcm i* FlCCrVf W--Li^ JTiCJU^ C Josip Lorber-jeva | Ima za Železo i bine, ill toma za slfoje, $ v Žalec L (Sachsenfeld) na Štajerskem, vliva iz in kovin vsakLere zmesi, vse predmete za žage, mline in tirufle potrebe; ^ napravlja cele transmisije po najndvejšib i sistemih itd. — Posebno pa pripuruta svoje tniviiiílío brano, katere do sed;-j v praktični rabljivosti in ^^ , nizki ceni (mala brana istane samo 26 flld., L I velika pa 32 glil ), se noben izdelek te vrste S ^ ni prekosil. (l 5—(i) j; ^ J-*-^ iT __ f^ /TTl J xT__Jr\ J'V^.IT ^ ^nra. ^^ VKXJ^ ^^TBCr^ FiTXJ — Uí^ rtCLr U— 'fii^ V \ po 8 gld. 100 kilogramov, postavljeno na postajo Trebnje ali pa Sevnico ima na prodaj Josip Krriitli v Mokronogu. Ravno tam se kupujejo Tedno po najvišji ceni (23^-2) in dobijo pošteni prekupovalci denar naprej ri.iuiWTTvmiii* Hiša in pekarija È| se proiJa v (•! Krškem. Več pove Jakob Simon, 1». št. 27. I Mm \ /a dvoje oseb je takoj dobiti ' v Novem mestu jk leg k^pi-J teljfike cerkve št, 154. (233-2) Cinto nova liisa št. li)l, tukaj, blizo znane Brnnner-jeve gostilne, se da koj za stanovanje v nujem. Več pove iz prijaznosti gosp. Vinko Umek, mizar v Novem Mestu. {S37-a) StaeaFaîîje, v pritliřjii, obstoieňe iz petih ali šestih sob in velikega vrt^, je v najem za o(blatÍ z mesecem januarjem 1895. v Školovi ulici v Novem Mestu._(ih:i- 5) îiiap^a, kateri tndi dela pri žagi razume, vzame takoj v sinžbo gospa Zofija SkedI, (240—1) poř!i;Htiiica v Št,. Kuijertu. Slu/bo viivpta iili tudi vincarja ieli pn novem letn iiastí>piti lanez Bradule iz Studenca, pošta Radna pri Sevnici. Skazati se zamore z dobrimi spriievaJi v dolgoletni službi.___ (218-4) iri Samoboru, pod trg spadajoče je na prodaj, iiša z gospodarskim poslopjem — hiša in hlevi zidano; k temn 3 njive, travnik, 2 vinograda, zdaj od filoksere tiiiičena, vrt s sadjem, pašnik in hosta bukova in kostanjeva, skoraj večina arondirano. .skupaj 15 oralov, se iz proste roke za 2500 gld. proda. Polovico sknpnine bi se moralo precej, a polovico pa po dogovoru tudi v letnih obrokih plačati. Posestvo je posebno za vinogradarstvo in živinorejo ugodno. Dopise in poizvedbe sprejema lastnik Janko Klcsčic, Gradišče 8., Samobor na Hrvatskem. Posestvo NoTomMia : OdgoTomi nrednik Joalp Benkovl«. - «»loinik in tiskar J. KrBjiO. •»■.A-'' . ■ ' •• • - • • »i - y . . . v--- - > ^ ^ • • ? •Vv- T.: ■ ■ • / • ■ A ■i-' •• .1 4 i i • • > -in. 'y*. • J . 7" : , . V- V- ■t-- : . • . » - ' ■ / ..X ■ J • - . • . t • • ; < ■ • • I * - 'i- »•." ' ■'■•V Or• ' ' • «f .V" - ' ».. N ■ -v ' -V '• -, % TJ-' ^ -N > I : V « . s • » : - • i ^ • » ; -.v-.:- Q r