10 r^nis
OKTOBER
1	0 Remigij
2	P Angeli var. * » 3 Terezija M. C. 4 N Roienvenska
t P Placid « T Dionizij
7	S Slav. roinv. @
8	0 Brigita
9	P Diomnizij + 10 3 Frančiiek Borg.
ti N Mater. B. Dev.
12	P Kohimbov dan
13	T Edvaid
14	S Kalist
V 0 Terezija ®
SLOV
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resUieto — od boja de emage!
GLASILO SLOV. RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 197,
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 6, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Francoski fašisti vprizorili protidemonstracije, ko so ra-dikalci napovedali svoje zborovanje. — Do 150,000 oseb se udeležilo pouličnih spopadov. — Odkritje policije, da se fašisti pripravljajo za revolucijo, podobno španski.
Pariz, Francija. — Obe
struji, fašisti in radikalci, ste hoteli zadnjo nedeljo pokazati javno svoje sile v tukajšnjem mestu in na ta način je prišlo do tega, da je po ulicah demonstrirala in se pretepala množica, broječa do 150,000 oseb. Nad 100,000 je bilo "rdečkarjev", namreč Združenih komunistov In so-Cijalistov, ki so korakali proti svojim nacijonalističnim nasprotnikom z vzkliki: "Spomnite se Španije!"
Taki in podobni vzkliki so imeli namen, da bolj tesno spoje vrste radikalcev, kajti, kakor se trdi, grozi nevarnost, da bodo fašisti podvzeli podobno revolucijo, kakor so jo njih somišljeniki v Španiji. Baje se k temu prav resno pripravljajo in policija je že napravila tozadevna odkritja. Tako so v mestu Nancy prišli na sled veliki množini orožja in drugega vojnega materija-la, ki je bilo skrito v kleteh poslopja vdove nekega naci-jonalista.
Na neko brezimensko ovadbo je izvršila policija preiskavo v tem poslopju. Žensko je ta obisk precej presejbečil in izgovarjala se je, da je bil njen pokojni mož zbiratelj raznih vojnih spominkov. Tej izjavi pa se ne posveča dosti poozrnosti, kajti ves materijal je moderne vrste in v najboljšem stanju.
Po takih odkritjih, kakor je bilo ravno omenjeno, ni čudno, da postajajo radikalci pozorni in čuječi, da ne pride še v Franciji do česa podobnega, kakor se je Zgodilo v Španiji. Odtod tudi nedeljski nemiri, izgredi in poulični spopadi, kakoršnih ni bilo v tem mestu že od februarja 1934. Na stotine oseb je bilo ranjenih v spopadih in prva pomoč ranjencem se je nudila kar v kavarnah. Policija, katera je štela 12,000 mož, je aretirala nad 1,500 oseb.
Do nemirov je prišlo, ko so nacionalisti sklicali svoje pristaše, Člane bivše organizacije Ognjenega križa, ki je bila povsem fašistična in vsled tega pred nekaj Časom razpuščena od vlade. Na Poziv so se ti somišljeniki zbrali z namenom, da vprizore protidemonstracije proti zborovanju radikalcev, ki je bilo naznanjeno, da se bo vršilo v nekem parku blizu mestne meje. Fašisti so skušali najprej korakati proti Kfobu Neznanega vojaka, toda 80 bili od policije zavrnjeni. Na-^ je prišlo do "srečanja" z mno-z{cami radikalcev.
Kakor trdijo nacijonalisti, so ti izgredi v nedeljo le nekak ^Četek, in napovedujejo, da bo . dosti nemirov vsled tega, ker J6 vlada znižala zlato vrednost
ranka. Levičarski radikalci na-sProtno obdolžujejo fašiste, da sklenili med seboj zaroto, da izzivali nered in s tem poročali neprijetnosti za vlado.
ZADNJI KLIC K REGISTRACIJI
Ta torek je zadnji dan, da se lahke registrirate.
Chicago, 111. — Kdor se še doslej ni registriral, se mora do skrajnosti požuriti, da ne izgubi svojega volilnega glasu v novembru. Kdor namreč ni registriran, ne bo mogel voliti. Za registracijo pa je še čas samo en dan, namreč ta torek. Ta dan se vrši registracija po voliščih v pre-cinktih. Povdarjeno naj bo torej še enkrat, da je ta torek zadnji dan za registracijo. Naj torej tega dne gotovo nihče ne zamudi, kdor se še ni vpisal.
-o-
AL SMITH SE POPOLNOMA IZNEVERIL New York, N. Y. — Republikanci se vdajajo neprikritemu veselju nad tem, ker je znani Al Smith javno uskočil v njih ta-
PREPIRI V
AVSTRIJI
Voditelji v Heimwehru brcajo
drug drugega.
Dunaj, Avstrija. — Avstrijske politične figure, katerim je v prvi vrsti za to, da vsakdo samega sebe postavi v ,čim najbolj svetlo luč, si pogosto med seboj izmenjujejo brce. Zlasti v fašistični privatni armadi "Heimwehr" bi bili vsi radi poveljniki. Tako je eden voditeljev, princ Starhemberg, sklical koncem preteklega tedna zborovanje ostalih voditeljev in rezultat tega zborovanja je bil, da je Emil Fey izobčen iz organizacije. Razlog za to je popol-
Z RADIJEM KONTROLIRA-\	JO RAST
Cleveland, O. — Na nekem zdravniškem zborovanju pretekli teden se je objavilo, da se u-porablja kovina radij za prepre-čenje prekonormalne rasti. Ta bolezen je povzročena vsled pomanjkljivih bezgavk.
POZIV
LANDONl)
Landon naj pretrga zveze s finančnimi magnati, ako je v resnici liberalen. — Za njim stoji "stara garda."
Decorah, Ia. — Potujoč po farmarskih pokrajinah v svrho volilne kampanje za demokratsko stranko, je imel poljedelski tajnik Wallace preteklo soboto govor v tukajšnjem
t% Jugc»$lavi|e>
Slovenija je bila zaradi sankcij proti Italiji najbolj prizadeta. Zlasti je trpel izvoz lesa, ki se je pomanjšal za skoro na polovico. — Smrtna kosa. — Razne druge novice in vesti iz Jugoslavije.
KRIŽEMJsVETA
— Berlin, Nemčija. — Nemška zapadna obmejna straža
, T>	•	, , ,	„ iKiO SOUOLO
ob Renu je zopet tako močita, I , -v	. ,,
1 -1 .	:	' mestu, pri čemer je obdolžil
kakor je bila v easy kai/.eria. r ,	i t • ■, . . .
J J Landona, da dovoljuje, da mu naš les.
Med tem, ko je prvi korak oborožitve Porenja povzročil veliko razburjenje, se je pa pozneje na to pozabilo in
ZAHTEVA MIR
Nanking, Kitajska. — Navada tukajšnjih kitajskih dijakov je bila, da so zahajali v neki park zvečer in tamkaj peli svo-
bor; smatrajo, da so z njim ve-!3'6 ^.f1*" Tf™ P+\S° °?lasti na" liko pridobili, češ, da ima Smith iP.ravlIe pretekh teden koneC' in milijone pristašev. Demokrati pa|S1Cer na pntozbo JaPonskeea P°" nasprotno niso tega mnenja in se izražajo, da je Smith med demokrati izgubil svoj vpliv takoj tedaj, ko je pričel nasprotovati
Nemčija je oborožitev na ti-
noma jasen: Fey je vplivna oseb- hom ^polnila' nost in Starhemberg se je čutil ~~ San£aJ> Kitajska. — Do ogroženega, da bi ne izgubil Ponovne »apetosti je prišlo v vodstva.	petek med tukajšnjim japon-
skim in kitajskim prebival-
NJIH JAPONSKA VISOKOST .štvom, ko so Kitajci z demonstracijami dajali duška svojemu ogorčenju, ker sta bila dva obsojena na smrt zaradi umora nad dvema Japoncema.
— Toledo, Španija. — Poveljnik uporniške vojske, general Franco, je pretekli petek objavil, da se bo 80 branilcev Alcazarja, ki so padli, pokopalo v skupni grob in se jim bo zgradila častna grobnica.
sedanjemu načelniku demokratske stranke, predsedniku Roose-veltu; navadnim ljudem pa se je še posebej zameril, ko se je pri-. . , , Čel družiti s finančnimi magnati |SV°je S6Sta^ v prosluli Liberty ligi. Kolikor" mu je pa še ostalo vpliva po vseh teh činih, ga je pa izgubil ravno s tem, ko je takorekoč izdal svojo demokratsko stranko in javno priporočal republikanskega kandidata Landona, kar je storil v nekem govoru zadnji teden. Nastopil je torej proti stranki, v kateri je svoječasno sam kandidiral za predsednika.
slanika. Omenjeni park leži namreč ob poslopju, v katerem je japonsko poslaništvo, in poslanec se je pritožil pri oblasteh, da mu petje dijakov moti nočni mir. "Da se preprečijo incidenti", so naročile oblasti dijakom, naj si izberejo kateri drugi kraj za
Širite
AMER. SLOVENCA
VESEL DOGODEK NA 22.
CESTI
Chicago, 111. — Raduje se, ako že ne cela Chicago, pa vsaj cela tukajšnja slovenska naselbina, z našim znanim rojakom, grocerij-skem trgovcem Joe Kukmanom, 1837 W. Cermak Rd., kajti ta mož je danes eden najsrečnejših med presrečnimi: K svoji dosedanji družini, obstoječi iz peterih brhkih hčerk, je namreč dobil pretekli petek prirastek, in sicer fantka to pot; zato tudi tako veselje,, ko je prišel prestolonaslednik v hišo. Iskrene čestitke, Mr. in Mrs. Kukman! Kdor pa želi dobro cigaro pušiti, lahko sam ugane, kje jo bo dobil zastonj te dni.
PES RESlL ŽENSKO
Chicago, 111. — 33 letna Mrs. Belle Beck, 8313 Clyde a ve., je pretekli petek javila policiji, da je prišla k njej na stanovanje neka lepo oblečena ženska in se ji predstavila, da prodaja živila. Domači pes pa je celi čas renčal nad tujko. Končno je ta "ženska" potegnila lasuljo z glave, ter se s tem pokazala, da je moški, ki je dejal Mrs. Beck, da je lahko vesela, da ima psa.
S KRSTOM V REKI NI BILO NIČ
Carrollton, Ala. — Neki tukajšnji nigrovski dekan bapti-stovske verske sekte, po imenu O. Ferguson, je hotel prav po predpisih krstiti kandidate, ki so na novo pristopili v njegovo cerkev, namreč eunaj v naravi, v reki. Oblečen v belo haljo je peljal kandidate v sprevodu proti vodi. Tedaj pa je po nesreči stopil na sršenevo gnezdo. Krsta nato ni bilo, kajti dekan se je vrgel v vodo, jo preplaval in zbežal v gozd na drugi strani.
ŽENSKA OPDOLŽENA ČAROVNIŠTVA
Woodbridge, N. J. — S pravim srednjeveškim coperniškim slučajem se je pretekli teden ba-vilo neko tukajšnje sodišče, le s to razliko, da je v tem slučaju "copernica" dobila pravdo. Neka ženska se je pritožila, da jo njene sosedje nadlegujejo in zahtevala od sodišča, da se ji zasi-gura mir. Od nje obtožene ženske, tri po številu, pa so jo nasprotno pred sodnikom naravnost obdolžile, da je čarovnica in pripovedovale o njej razne stori je, kakor, da so jo videle, da se je izpremenila v konja, druga, da je njena glava postala pasja, tretja zopet, da je nad njeno glavo videla žareč ogenj, iz glave pa so ji rastli rogovi, in podob-
pomagajo in ga podpirajo ravno isti stari gardisti, ki so že prej skrivaj vodili republikansko stranko izza kulis.
Wallace je pozval Landona, ako hoče biti v resnici liberalen, kakor se sam sebe proglaša. potem mora takoj zavrniti vsako zvezo in pomoč s temi denarnimi mogotci, ki so bili vedno sovražniki poljedelstva in splošnega blagostanja. Ti magnati so veliki industrijalci, finančniki in borzni špekula-torji na Wall streetu, ki se od leta 1933 naprej sicer skrivajo pod napačnimi imeni, kakor Liberty liga, toda so še vedno isti.
Kakor znano, stoji poljedelski tajnik Wallace prav slabo zapisan pri mogočnih finančnih mag-natih, ker jim pač ob Tsaki priliki stopa na prste. Proglasili so ga zato za komunista in na ta način dolže Roosevelta, da drži komuniste v svoji vladi. Kdor ni s temi gospodi, je pač vsakdo "komunist".
Nazadovanje izvoza lesa	Posledice reducirane plače
Ljubljana, 12. sept. — Po-; Neko ljubljansko podjetje drobna statistika zunanje tr- je svojim uslužbencem zniža-govine za prvo letošnje pol- lo plače. Bil je pa tam usluž-letje, ki jo je izdalo finančno j ben marljiv in pošten urad-ministrstvo, nam nudi sedaj nik, ki je svoje delo vestno točen pregled o tem, kam smo'opravljal, da se vodstvo pod-letos v režimu sankcij izvažali jetja ni moglo pritoževati če-
'zenj. Ko pa so mu plačo zni-Iz statistike je razvidno, da J žali, je uradnik zašel v tak je zaradi sankcij najobčutneje nevzdržen položaj, iz katere-
ga si je skušal pomagati s tem, da, je po malem pone-verjati zaupani mu denar, katerega bi moral po pošti po-
nazadoval izvoz mehkega lesa. Tesanega mehkega lesa smo letos v prvem polletju izvozili komaj 1793 vagonov, dočim je lani ta izvoz znašal .šiljati na razne naslove. Pod-4804 vagone. Po vrednosti pajjetje mu je slej ko prej za-vidimo padec od lanskih 27.6 jupalo in niti slutilo ni, da bi na 10.3 milijona Din. Tu je ,ne bilo vse v redu, tudi potem predvsem prizadeta Slovenija, jne, ko so začeli prihajati od ker smo prej v velikih količi- strank opomini za poravnavo
nah izvažali v Italijo tesan les, saj je bila ona prej skoro izključna odjemalka našega tes. lesa.
računov. Ko so pa upniki vstrajali, je podjetje izvedlo preiskavo, se je pokazalo, da je do tedaj vedno vestni urad-
Prav tako občutno je naza- nik, ponarejal podpise pošt-doval izvoz mehkega rezane- n^ga uradnika in poštni pečat ga lesa, ki je znašal letos v ter si na ta način prisvojil ne-prvem polletju le 9447 vago- kaj nad 7 tisočakov. Mož je
nov (lani 21.911) v vrednosti
opravičeval svoje nepošteno
NIŽJE CENE ZA ELEKTRIKO
Chicago, 111. — Po naročilu illinoiške trgovske komisije je morala Edison družba znižati svoje cene za elektriko, ki jo proizvaja za prebivalstvo, kar je stopilo v veljavo začetkom tega meseca. Računi za elektriko bodo s tem znižani za okrog osem odstotkov.
69 milijonov Din (lani 170 j poslovanje s tem, da ni mogel Jmilijonov.) Prevoz mehkega jveč dostojno živeti z ostnn-rezanega lesa je torej padel kom reducirane plače, na 40% lanskega izvoza. Tudi 1 to nazadovanje je predvsem Jposledica zastoja izvoza v (Italijo,ki je lani znašal 15.921 vagonov, letos pa le 1078. Povečanje izVoza' v prekomorske države pa gre predvsem na
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Anton Tominec, rojen v Črnem vrhu nad Idrijo star 42 let. — Na Jesenicah je umrl Alojzij Tratnik, upokojeni delovodja račun Bosne, medtem ko smo 'Kranjske industrijske družbe, iz Slovenije nekaj več izvozili — y Mariboru je umrla Ka-|le v Madžarsko in Grčijo. ,tarina Smerdel, soproga žele-! Izvoz hrastovega rezanega ;zničarja v pokoju stara 60 lesa pa se letos ni zmanjšal, iet. .temveč se je povečal od lan-	__—0
'skih 1905 na 2263 vagonov, odnosno od 26.1 na 33.7 mili-
'jona Din. Slavonska industri-
no. Na sodnika pa vse te stori je niso vplivale in je zagrozil ženskam, da jih bo dal zapreti, akp bo slišal še kako pritožbo proti njim.
UPORNIKI PROSLAVLJAJO ZMAGO
Vstrajne delavke
Pred kratkim se ie poslovilo od dela v tobačni tovarni v ja trdega lesa torej zaradi '.Ljubljani 100 delavk, katere sankcij ni prav nič trpela. so šle v zasluženi pokoj. Kar 1 Občutnejše je nazadoval iz- 'ginljivo je bilo slovo od so-vez bukovega rezanega lesa, 'delavk, ko so, se poslavljale, ki je padel od lanskih 7500 l_ Dolga leta se je delavstvo na 3919 vagonov, odnosno od iborilo da si je izboljšalo po-(65.8 na 35.7 milijona Din,jkojnino in končno je tudi do-ipredvsem, ker se je zmanjšal seglo s pomočjo ministrov dr. izvoz v Italijo od lanskih 36111 Korošca in pa dr. Kreka. Lepo je bilo videti, ker je bilo to slovo kot mala slovesnost, ko
Fašistična španska vojska, ko je nedavno zmagoslavno vkorakala v ..zavzeto mesto San Sebastian, ki so ga prej zapustile vladne $ete. Kakor v vladno armado, je tudi v uporniško stopilo več žensk.
na' komaj 9 vagonov.
Sto let stara ženska
Središče, 10. sept. — Včeraj smo imeli v Središču redek jubilej. Terezija Čurino-va, rojena Kolaričeva, je obhajala svojo 100 letnico. Rodila se je namreč 9. septembra 1863 v Vodrancih, št. 16, občina Sv. Bolfenik na Krogu. Oče ji je umrl že v 45. letu starosti, mati je pa dosegla celo samo 32 let. Jubilantka, ki je dosegla tako izredno starost, je še zelo čila, le noge so ji precej odpovedale. Spomin ima pa izreden in njeno pripovedovanje je zanimivo. Spominja se tudi veliko važnih zgodovinskih ' dogodkov in ve povedati o Madžarih, ki so leta 1848, na svojem pohodu proti Dunaju, korakali skozi Središče.
so starejše delavke prepustile svoja mesta mlajšim močem.
-0-
Pod vez je padel Anton Kocmut, 32 letni vi-ničar od Sv. Urbana je bil zaposlen pri vožnji gramoza. Med vožnjo mu je na cesti nesrečno spodrsnilo, da je prišel z nogo pod kolo, ki mu je nogo zelo poškodovalo.
-o-
Lep dar Za rojstni dan kralja Petra II. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen razde'lil med državne in banovinske uslužbence ki služijo pri ban-ski upravi precej podpor v skupnem znesku 20.000 dinarjev. Višina darov se je merila po številu otrok v posameznih družinah uslužbencev.
Stran 2
»AMERIKANSKI SLOVENEC*
Torek, H. oktobra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1649. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ________________________~------------$5.00
Za pol leta ______________________________— 2.50
Za čeirt leta_________________________________— 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _________________________$6-00
Za pol leta_________________________3.00
Za četrt leta -----------------------1-75
Posamezna številka _______________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ---------------------
For half a year
...$5.00 ... 2.50
For three months _______________________ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________________$6.00
For half a year _____________________ 3.00
For three months ________________ 1-75
Single copy ____________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani rta. uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
ignoranco ie hud in večen, in pade hudo na možgane, da slik enemu ali drugemu orose^
m -, i i -u	le oči. Da bi se mi v polni me-
marsikdo celo malo pobesni.	1
Meritorično bi pripomnil, da g. Molek vse črno vidi pred seboj, ko se večno bojuje z ignoranco. Eh . . er . . čakala črna svojat.. Ako je prišlo v Ameriko, kakor pravijo, da 150 tisoč Slovencev, je črna svojat zmogla v župnijah vplivati prav do danes morda vse skupaj ne več ko na kakih 20 tisoč in čakala "na žulje", in dodajmo še 30
ri zavedali kako veliko delo vrši Mr. Anton Grdina za naš slovenski narod, potem bi ne bilo nobenega, ki bi manjkal pri predstavi in tako vsaj nekoliko pomagal pri tem truda-polnem delu, katerega mož
tisoč poleg.. in ostane še vedno 100 tisoč takih, katerih tal™ iz ljubezni do naroda, črna svojat do danes ni dosegla, in prav g. Molek se trudi	Ztul
že 30 let, da bi jih ne dosegla. Pa tako jamranje m tako ogorčenje. Boj z ignoranco ne gre na žulje, gre pa na možgane. Še v župnijah je polovica takih, ki jih črna svojat ne doseže, in jaz sem zaposlen prav pri tem črnem svoja-tarstvu, poznam, kako je.
Saj se poznamo. Katoliška vera, kolikor je je bilo tam, in je je ostalo še tu, ta je g. Moleku trn v peti, da bije "večni" boj z ignoranco.
Morda je pa le tudi slepa kura našla — zrno. Zapisal |njimL Ce giedamo na to s te-je, česar ni hotel zapisati. Ako je katolicizem resnica, in|ga staiišča, potem lahko sponi nobena ignoranca, in katolicizem je najčistejša resnica, j znamo njegovo plemenito de-potem mora kak boj zoper to resnico biti le — večen, res lo ki ga vrši. Zato hvala vam
bodo slike, katere ima Grdina, ali jih bo še pričale našim naslednikom o nas, ko nas že zdavnej ne bo več med živimi. Kakor mi z zanimanjem gledamo reči iz pradavnine, tako bodo naši potomci s še večjih zanimanjem gledali te, saj bodo videli, kakor bi bili mi živi med
let polnih zdrav.
zdravja.
Po-
M Klucevsek
AMERIKANSKO-SLO VENSKI CITIZEN KLUB
Barberton. O.
J. M. Trunk:
Cankar prihaja
Dolgo se je sukala borba okoli Cankarja posebno v naši slovenski metropoli v Clevelandu, ko je šlo za vrt. Mi prav nič ni znano, kako zdaj zadeva stoji. Zdi se mi pa, da se je vsaj pri onih, ki se ponašajo s Cankarjem, kakor bi bil popolnoma njih, vsa zadeva skristalizirala v idejo "Cankarjevega Glasnika", ki bo baje nekako leposloven in znanstven mesečnik. Kako se bo vse izpeljalo, pokaže bodočnost, saj gre vse pod firmo naprednjaštva, in hude čase napovedujejo — klerikalcem. Sam g. Molek je pomočil pero in zagotovil, da bo prav Cankar sam in na vsaki strani z lastnimi besedami pobijal ta šmentani klerikali-zem. Ker je tudi v meni nekaj nekega klerikalca, sem moral na gore po malo korajže. In ker smo zdaj v dobi raznih — front, kjer se objemata pes in mačka, se je naredila fronta tudi okoli Cankarja in se strnila kot napred-njaška fronta za pobijanje v prvi vrsti amerikanskega slovenskega klerikalizma.
Tukaj smo zdaj in pri — kolektah, in vsaj danes nimam drugih vesti o tem Cankarjevem prihodu. Zabeležiti bi mogel kvečemu le, da je g. Milan Medvešek precej uščipnil slovenske amerikanske duhovnike. Tako-le nas štokne pod nos: "V ameriški Sloveniji imamo okoli 150 duhovnikov — to so osebe, ki imajo akademsko izobrazbo — toda vsi skupaj niso toliko doprinesli na prosvetnem polju svojega ljudstva kakor je nam svobodomiselcem samo Ivan Molek, dasiravno je prišel v Ameriko brez tistih slavnih latinskih šol. Razumljivo, naši gospodje brezskrbno in udobno sanjarijo, medtem si pa "rdečkarji" napenjajo možgane." In potem našteva po imenih vse, ki napenjajo možgane, in jih ni malo, duhovnikov pa nič, da-si jih ie 150. Eh .. er . . g. Medvešek, malo usmiljenja bi pa le lahko imeli s temi duhovniki, ki so take klade, saj so jim lahko latinske šole možgane posušile, da jih ne morejo napenjati, dočim so drugi prišli s "frišnimi" možgani sem.
večen, ker prav nikoli ne bi končal, ko je resnica enako večna. To je povsem enostavno in ni treba ničesar več pristaviti.
Ako je "napredna misel" napram katolicizmu v vsem obsegu resnična, ni treba nobenega večnega boja, laž ima kratke noge, in zmota vsaj polagoma izgine. Ne gre za to pri boju, ignoranca je šment, in kjer je ignoranca je še večji šment.
--o-
Ampak špas na stran
g. Grdina za vaš poset, kakor tudi vašemu spremljevalcu Mr. Dolcicu. Želimo, da nas še obiščete in nam pokažete še več slik.
Zadnje dni sem obiskal rojake naročnike. Katerih nisem obiskal, ali jih ni bilo doma, naj se oglasi pri meni, ali pa pri č. p. Snoju, ali pa pošljite naročnino; naravnost na upravo lista Amerikanski Slovenec. Vedite, da s tem, da ste točni s plačevanjem naročnine, lajšate itak težko delo upravi lista.
Oprostite, ker vam želim povedati še o 'suprajz party.' Hodeč po naselbinah za naročnino, obiščem tudi znanega rojaka M. Rovanšeka. Ko pri
Registracija je v našem mestu vseh tistih državljanov kateri so dosegli Starosti 21 let ali ki bodo toliko stari na posnel, |dan volitev meseca novembra.
Še( nikdar poprej niso bile volitve tako važne za nas delavce kot letošnje. Denarni mogotci napenjajo vse sile, da se ustavi vsako že za-početo progresivno) delo in le-gislacija v korist vseh tistih, ki si služijo kruh z delom rok in da se upeljejo1 zopet razmere ki so bile v tej deželi pred nekaj leti, ko so nas pitali le z obljubami pa nič storili. Vsak, kateri letos ne stori svoje dolžnosti kot volilec in tako ne pomaga sedanji administraciji da humanitarno
Govorite o "prosvetnem polju" in dvignete g. Moleka na svetilnik. Tu se pač nepremostljivo loči naše pojmovanje "prosvete" od — prosvetnega delovanja n. pr. v "Prosveti" in drugje v naprednih vrstah. Tu je med nami prepad. Ker pa govorite tudi o "leposlovnem in znanstvenem mesečniku", bi sicer nekaj bilo, ako bo, ampak zopet ni vse leposlovno, kar se štuli, da je, in "znanstvo" je zopet vrlo kočljiva roba. "Cankarjeva družba" izdaja |de"m pred hi&0 omenjenega ro menda po pet knjig na leto, kar bi bilo nekaj, pa sem či-tal oceno in ta se je glasila: tendenciozna propaganda, leposlovno brez vrednosti. Tiska se lahko vse in mnogo, in "pisateljev" je lahko cela obilica, pa ostane pri vsem tem leposlovje in znanstvo uboga Jerica. Sredstva imate v jednotah, kolektate in zbirate in bote morda zbrali, da izdate mesečnik, kakšen bo pa ta — Cankar, na to moramo pa počakati, bojim se pa, da bo vse skupaj le farška gonja, in to — prosvetno polje je pristno vaše.	—
DOGODKI'
med Slovenci Ameriki
po
Rev. Plevnik bolan
Kakor poroča našemu ured-ništvu jolietski zastopnik Mr. Kramarich, je jolietski župnik Rev. John Plevnik že par tednov bolan. — Obolel je tudi Mr. Math Golobich iz Center Street in sicer opasno, da se nahaja v bolnici Sv. Jožefa v precej resnem stanju. — Obema želimo ljubega zdravja.
Mr. Urajnar naš zastopnik obolel
Mr. Frank Urajnar, naš zastopnik za Indianapolis, Ind., in okolico je obolel in se nahaja na bolniški postelji. Vse naročnike, ki želijo poravnati naročnino prosi, da ga lahko nadaljuje svoje obiščejo na domu 743 No. delo, bo poma-'Holmes ave., in mu izročijo
Večen boj
Vsak boj je nekaj hudega in težkega. Boj zahteva napore in žrtve. Ampak kak boj je lahko nekaj več, celo nekaj vrlo vzvišenega, ko gre pri borbi za vzvišene namene, kadar boj konča in sledi zmaga. Prej je bilo morda res hudo, potem je lahko vrlo sladko.
G. Molek govori o — večnem boju, toraj o boju, ki ne bo končal, ker le to je večno, kar ne konča nikoli. Že izraz pove, da bo to boj posebne vrste, tudi precej obupljiv bo ta boj, ker pač večen, ko ne bo ga nikoli konec.
Z ignoranco bo ta boj menda večen. Tako g. Molek. Ignoranca mu je zašla za nohte, se zdi, in dasi mora na ignoranco biti vsak malo hud, vsaj on je na to ignoranco prav posebno hud. Zdi se, da namigava na pojave, ko nekateri nočejo za naprednjaštvom skozi drn in strn in se postavljajo na noge, in se je treba zoper nje in njih — ignoranco boriti, in celo večno boriti, ker te ignorance menda nikoli ne bo konca . .. dosledno toraj tudi nikoli ne bo zmage, in tu popolnoma pritrdim g. Moleku, da pravilno govori o —»večnem boju, samole da se on z menoj ne bo strinjal, radi česar me pa ne bo bolela glava.
"Fronta ignorance med nami je naš klerikalizem", tako razglašuje. Ne bomo se ravsali za kake izraze. Oblika je lahko taka in taka, in oblika tudi meni pogostoma ne ugaja, pa je vse to v zvezi z bojem, in vsak boj je hud. Ako pa se g. Molek hudo izkašlja nad — klerikalizmom, ima pred seboj pač — katolicizem, ne morda obliko kake borbe. Izkašlja se pa tako-le: "Klerikalizem je že stoletja in stoletja največja nesreča, največje prokletstvo za naše ubogo ljudstvo. Klerikalizem je naredil iz slovenskega kmeta in delavca (tudi dr. Krek je bil — klerikalec, kaj ne g. Molek . .) v starem kraju ponižne hlapce vseh mogočnih izkoriščevalcev (ali morda potom — klerikalnih hranilnic. .?). Ko pa sta naš kmet in delavec hotela jl.e-žati izkoriščanju in revščini v deželi rojstva in sta pribe-žala v Ameriko — sta tu našla isto črno svojat, ki je tu že čakala na njihove žulje". Več ni moglo iz grla. Boj z


-um

KOŠ NOVIC IZ JOHNSTOW NA
Johnstown,, Pa.
Slovenska naselbina v John-stownu zaostaja prav tako, kot vse druge naselbine po Ameriki. S svojimi dopisi ne moremo dohiteti tednov, oziroma gesla 'po en dopis na teden.' Smo pač postali skopi z dopisi, kot smo skopi z denarjem. Seveda bi imeli vedno kaj poročati, pa smo včasih zaposleni, kakor pač pride.
Sezona piknikov je pri kraju, sedaj argumentiramo in politiziramo kako bomo' volili meseca novembra. — Dne 13. septembra smo imeli pri podružnični cerkvi sv. Ane veseli piknik, katerega uspeh je bil nad vse pričakovanje. Zato izrekam v imenu predstojnikov najlepšo hvalo vsem ki ste delali, kakor tudi onim, ki ste se piknika udeležili ter
takoi pripomogli do uspeha. — Zopet dne 20. septembra je bila pri fari lepa slavnost. Blagoslovili smo namreč spominsko kapelo in soho sv. Don Boska. Kapela je krasno delo našega rojaka, kateremu bo v trajen spomin in ob enem v ponos slovenskim faranom. — Zvečer istega dne ob sedmih pa je bil med nami vneti narodni delavec. Mr. ^Anton Grdina, iz slovenske Metropole. Kazal nam je premikajoče slike iz slovenskih naselbin, kakor tudi slike iz domovine. Reči moram, da smo imeli vsi udeleženci pravi resnični duševni užitek, saj so nam slike živo predstavljale razne dogodke, da smo pri tem mislili na naša prejšnja leta. Osebe, ki so nam bile drage, jih ni več med nami, krije jih že hladna ruša, zato ni prav nič čudno, če so se ob pogledu teh
jaka, me njegov sin vpraša, koga [bi rad. 'Povem mu, da bi rad videl M. Rovanšeka. pa mi reče, naj grem zadaj na vrt. Ubogal sem, toda tam ni bilo žive duše. dasi sem klical na vse grlo, Majka ni bilo od nikoder. Pač pa pride na moje vpitje neka mlajša ženska ter mi vrže v obraz, kaj da taka kričim če se mi je morda zmešalo, ali kaj. Povedal sem ji da kakor upam, do sedaj še ne, pač pa bi rad Mr. Rovanšeka. Tedaj je pa ona začela klicati mesto mene. Radi najinega kričanja priteče vsa prestrašena Mrs, Ro^ vanšek, pogiedat kaj se je neki zgodilo. Ko ji povem, da ni nobene nevarnosti in da se u zgodila nikaka nezgoda, se je potolažila. Podava se pa v pogovor, v katerem mi Mrs. Rovanšek razloiži, da obhaja Mr. Rovanšek 60 letnico svojega rojstva, da pa je na to popolnoma pozabil. Sedaj da je šel za kravo, katero je izpustil iz hleva. Krava, ko je občutila da je prosta, pa hoče to svobodo izrabiti v svoj prid in sicer s tem, da skuša svojo hitrost z Majkovo. Kateri je bil hitrejši ne vem. Naročil sem pa gospej, naj mu častita v mojem imenu, nakar sem se poslovil. Se danes, ko to pišem ne vem, če sta se M. Rovanšek in krava vrnila na dom, ali ne. Vendar upam, da ni prišlo do večje nesreče, ker šem. Mr. Rovanšek je kljub svojim 60. letom še vedno trden mož in mu želim še mnogo srečnih
gal, da namesto tega, zopet naročnino slišimo samo o dveh kokoših : v loncih in dveh avtomobilih v garaži in o prosperiteti za vogalom, katere vse te obljube in samo obljube so pred leti finančno uničile miljone ljudi v Ameriki in povzročile silno gorja, stradanja, obupa-nja in izgubo domov. V našem mestu se vrše zadnji dve leti sem, hudi delavski boji. Rabilo se je že orožje, plinske bombe in drugo, vkljub temu pa je delavstvo tukaj bolj kot kedaj prej odločeno, da nadaljuje boj za izboljšanje živ-ljenskega standarda. Kot vselej in povsod pri tem, se tudi tukaj dobe taki, ki, čeravno so sami trpini, nočejo stopiti v vrste borilcev ter tako ovirajo organiziranje v veselje delodajalcev.
Anton Okolish, ta j.
--o-
za list, ali pa naj isto pošljejo direktno na upravo lista. Mr. Urajnarju želimo skorajšnega okrevanja.
K ZBIRKI
za sirotišnico na Dolenjskem so prispevali še sledeči po zaključku zbirke:
Mr. Anton Bahor,
Chicago, 111.................$ 1.00
Miss Kathie Triller,
Whiting, Ind............... 2.00
Mrs. Mary Arch,
Whiting, Ind............... 1.00
Mrs. Josephine Hochevar,
Chicago, 111................. 1.00
Zadnji izkaz, objavljen
22. sept...........................45.25
Skupaj........................$50.25
Ta znesek smo odposlali na odbor za zgradbo Sirotišnice za Dolenjsko v Šmihelu pri Novem mestu v čeku štev. 2279. in je s tem ta akcija od naše strani zaključena. Vsem blagim darovalcem, ki so prispevali v ta blagi namen naša iskrena zahvala in Bog plačaj!
—_o-
PAR ZDRAVNIŠKIH V bdečem stanju dihamo pred vsem s trebušno mreno, v spanju pa pred vsem s prsnim ko-
Trakulja izleže na leto do 42 milijonov jajčec!
Stavka premogarjev
Lawrence, Pa. — V premogovniku Montor ki je last Pittsburgh Coal Co., kjer so zaposleni tudi naši rojaki, je stopilo v stavko 800 premogarjev in sicer iz vzroka, ker so delovodje odslovili dva priletna premogarja. Premogarji so si edini, da jih mora kom-panija zopet sprejeti na deio. Kakor se čuje, če jih kompa-nija ne sprejme nazaj na delo, bodo zaštrajkali delavci tudi v drugih premogorovih, ker simpatizirajo z odpuščenimi delavci.
Zabod&n do smrti
Cleveland, O. — Slovenski gostilničar Anton Novak, ki je imel v bližini 53 ceste svoj lokal, je bil v noči od 25. in 26. septembra zaboden od 23 letnega Josipa Wojcincha, katerega je Novak zapodil iz svojih prostorov, ker je izzval prepir. Novak je poškodbi podlegel. Anton Novak je bil doma iz Št. Jurija, pošta Loka na Štajerskem, star je bil 40 let in je živel v Ameriki 25 let. Zapušča ženo, hčerko in enega sina, v starem kraju pa brata in dve sestri.
Žalostna vest iz domovine
Sugarite, New Mex. — Rojak Josip Pintar je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Topolu pri Rakeku umrl njegov oče Peter Pintar v starosti 82 let. V starem kraju zapušča ženo, dva sina in hčer, v Ameriki pa že omenjenega sina in dva sina v Kanadi.
Bolniki
Cleveland, O. — V St. Alexis bolnico je bil odpeljan Mr. Joseph Srn el, Jr., ki se bo moral podvreči operaciji. —-Zopet domov iz bolnišnice se je'vrnila Mrs. Gertrude Kolar, kakor tudi Mr. Joe Marn, l<i se sedaj nahaja pri bratu.
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(128)
(Metropolitan Newspaper Servicfcji Napisal: Edgar Rice Burroughs
SS
Ni še vedel Tarzan, kakšen utis so napravile na ljudstvo njegove besede, katere je tolmačila Lady Beth, a je vendar rešil dr. Jonesa vezi, nato se je postavil pod drevo in govoril kot poveljnik: "Sedaj moram moje poslanco izpeljati od tukaj." Lady Beth je zopet Masscdonu in vt;em razložila Tarzano-vo povelje,
Ko jim je povedala in so pritrdili, je Tarzan obema rekel naj mu sledita, da ju popelje na varno. Takoj so se vsi trije odpravili na pot, za njimi pa cela ekshorta suličarjev. Nekoliko nejevoljen je potem Tarzan vprašal Masse-dona, zakaj to spremstvo, ko ga pa ne potrebuje in E3 ni zahteval.
Massedon je bil po tem nekoliko presenečen in je odgovoril Tarzanu, da je to častno spremstvo, ki mora spremljati vsakega poveljnika. Na to pojasnilo ni Tarzan ničesar odgovoril in tudi ni ničesar več vprašal. Molče je peljal dr. Jonesa in Lady Beth do izhoda iz te doline, vojaki pa so mu sledili.
• "Dolgo že nisem bil pri gvojih ljudeh," je Čez nekaj Časa spregovoril Tarzan. "Toda, če pojde vse po sreči, bomo kmalu zopet na vafnem." — Komaj pol ure po tem je Tarzan naenkrat obstal, kajti začutil je ..nevarnost. V njegov nos jc udaril znan duh in je za-klical: "Garettovi pomagači so tukaj!"
KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive
P. Aleksander Urankar.
2. NEDELJA V OKTOBRU
Kar nas je iz domovine, se še dobro spominjamo naših fantov nabornikov. Vse ceste so jih bile polne. Rože v gombnici, rože v glavi, ukali so in vriskali skozi mesta, iz vasi v vas. Zakaj so vriskali? Izvoljeni so bili. Izmed premnogih nekateri da služijo cesarju ali kralju. Odtod veselje. Nasprotno je pa žalost odsevala z obrazov onih, ki so bili nesposobnim spoznani. Škarte smo jim rekli. To je bila edina beseda zanje, zaničljivka. Pač ni imel dovolj zdravja, moči ali je pa bil kako drugače pohabljen.
Pravijo in pišejo, da smo kristjani Kristusovi vojaki. Kristus Bog nas je poklical, da mu služimo in se borimo zanj in njegov nauk na fronti življenja. Poklical nas je, poklical vse. Toda kdo je izvoljen? V današnjem evangeliju govori o teh svojih izvoljencih. Pravi, da jih je malo. Ali ima tudi Kristus svoj nabor? Ne rabi nobenega nabora. S tem, ko ti je utisnil pečat križa potom svetega krsta, s tem te je že poklical, od tebe samega pa je odvisno ali boš izvoljen. Od, tvoje volje je odvisno, ali boš spoznan sposobnim, ali boš škarta.
Bog mi je dal prosto voljo, da bi bil sam svoj gospodar v vsem, tudi v dušnem in duhovnem življenju. Toliko večje vrednosti sposobnostno spričevalo, ker si ga sam s svojim prizadevanjem zaslužim, toliko sramotnejše spričevalo, če bi bil izvržen, ker sem iste sorte, kakor fant, ki se je nabora bal in se je medicine tako napil, da je bil bolan, samo da ga ne bi potrdili.
Tako razumimo besede Jezu-v. današnjem evangeliju: Poklicanih je mnogo izvoljenih je malo.
Zemske službe in svetske svetinje si lahko kupiš, prikradeš in prigoljufaš. Koliko imamo teh stricev v privatnem in publičnem življenju. Samo malo se po Ameriki ozri in drugod po svetu poglej. Na stotine je mož, ki nosijo kolajne hrabrosti in vrše službe, za katere sploh sposobni niso, toda pririnili so se do njih po zvijači. Bog se ne da pretentati, ker ne pozna nobenih privilegijev in tudi nobenih izvoljencev. Pri
Bogu šteje, kar si kdo zasluži s dobrim delom, storjenim iz proste volje. Pri Bogu ne šteje nobena številka, pri Bogu ne štejejo knjige, pa četudi bi imel vso znanost v malem mezincu, navadna ženica, ki ne zna ne pisati ne brati bo morda prej izvoljena, ker zna moliti in krepostno živeti, kakor pa general, ki ima polno oprsje svetinj ali človek, ki je vso znanost požrl.
Milost mi je dal Bog, uporabiti jo moram. Prosto voljo mi je dal, udinjiti jo moram duhovni službi. Ravno ta prosta volja me napravi j a odlikovanca mimo vseh ustvarjenih reči. Kamen nima proste volje, potočil se bo, kamor ga boš brcnil. Rastlina nima proste volje, upogneš jo, zlomiš kakor hočeš, kljubovati ti ne more, kvečjemu lahko kopriva kljubuje, pa tudi ta ne dolgo, žival sicer grize in divja in se ti upira, pa tudi ona proste volje nima, prav lahko jo ukrotiš. Tebi je Bog prosto voljo dal in s to 'odliko ti je dal naslov "krona vesoljstva". Ta odlika poveča tvojo žrtev in tvoje dobro delo, ta odlika pa lahko poveča tudi tvojo odgovornost, kadar kreneš na stranska pota in jo ubiraš za i slabim in zlom.
I Moral nam je dati prosto voljo Bog, če je hotel, da bodo naša dobra dela zaslužna in slaba dela kaznjiva. Toda ne igrajmo se s tem božjim darom. Dan nam je bil v dobro. Je kakor nož. U-porabi nož, za kar je bil namenjen, služil ti bo. Igraj se z nožem, urezal se boš. Prosta volja ti lahko nebo zasluži, ali pa te pogubi v večno nesrečo. Za božje izpričevalo izvoljen j a je treba delati trdo, pred vse, P a svojo voljo vpreči v jarem duhovnosti.
Blagor ti, če boš kedaj lahko zaukal, da te bo slišal dom in svet: sposobnim sem bil spoznan za Kristusovo armado poveliča-nih. Gorje ti, če bo moral Bog zapisati: Škarta — izvrženec Kristusov.
Bog nobenega za lase ne vleče v nebo, pa tudi satan ne v peklo. Ce bom pogubljen, sem pa sam kriv pogubljenja, ker nisem znal trgovati s talenti milosti in kupčevati z zakladom svoje proste volje.
EKSPLOZIJA V HAVANI
bitke v svetovni vojni. Cesta bo narejena zaradi velikega prometa, ker mnogi stari bor-
ci iz Italije in inozemstva še vedno prihajajo obujat žalostne spomine v te kraje.



v
i TO IN ONO IZ DOMOVINE
DOLENJSKA MLADINA SV ROKU
Preostanki nekega tovornega avtomobila, ki je bil napolnjen z dinami-tom in je eksplodiral na cesti v Havani, Kuba; eksplozija je znatno poškodovala neko cerkev in poslopje nekega časopisa, pretresla pa je hiše na deset blokov daleč okrog.
teku osmih šolskih let mor-[javnemu organu in mu gr
cer v
da odtujili svojemu maternemu jeziku in narodu, toda po končanih študijah živijo kot odvetniki, profesorji ali v drugih po-klicah daleč od svojega rojstnega kraja, dočim bi absolventje kmetijske šole ostali v domačem kraju in bi tako najlepše podpirali raznarodovalno akcijo.
Je pa še drugo pereče vprašanje, namreč zaposlitev slovenskih deklet, ki ne morejo ostati na domu. Pred vojno so taka dekleta hodila predvsem v Trst, sedaj pa skušajo taka dekleta z vsemi sredstvi spraviti čim dalje od doma in domačega kraja. V tem smislu prihajajo zlasti iz južnih krajev Italije Neaplja in Sicilije, na županstva in župne urade številne prošnje s pozivi, da bi šla naša dekleta tja v službe, češ, da se tamošnja dekleta ne morejo odločiti za službe v mestu. Baje je samo v Cataniji 6000 d'eklet iz Julijske Krajine, večina njih iz Furlanije in itali-
ter ovirali njegovo delovanje. Jakob pa je bil še posebe obtožen, da je zasramoval, in Ivana, da je žalila karabinjerskega brigadirja Antona Spado. Sodišče je obsodilo Jakoba na 15 dni zapora, oprostilo ženo Marijo, a sinovi so dobili od 3 do 7 mesecev pogojno.
-o-
Slovenci so slabi fašisti
Disciplirani so bili te dni zaradi "nepojmovanja svojih moralnih dolžnosti" med drugimi sledeči fašisti slovenske krvi iz tržaške province: Ivan Grlica, Franc Trebič, Ivan in Anton Cerkvenik, Jožef Nedoh, Andrej Dujič, Ivan Trebeč in Rudolf Počkar. Rečeno je, da nimajo fašističnega duha .
KRATKE NOVICE — V Dclgem polju pri Vipavi sta se 18 letni Milan Skapin in 5 Tonček Ščuka
Ncvomssto, Jugoslavija Lani se je naša mladina novomeške dekanije zbrala pri Materi božji na Trški gori, letos so se pa dne 5. avgusta Marijini vrtci ter druga mladina novomeške dekanije zbrali ob šmihel-ski podružnici sv. Roka ter naT polnili vso tisto ljubko dolinico, ki se razteza nekoliko pod cerkvijo. To je bilo otrok iz vse dekanije od Soteske do Šmarjete, od Mirne peči do Podgrada! Z otroci njihovi katehetje in voditelji Marijinih vrtcev, učitelj-stvo, pa tudi skrbni starši ter rozili drugi številni prijatelji otrok. Vso to množico pa je počastil s svojo navzočnostjo prevzvišeni gospod škof ljubljanski, ki je u-stregel prošnji dekanijske duhovščine ter prihitel med naše dolenjske otroke.
Šmihel je bil določen za zbira-
Vodovcd
V Šmarju pri Jelšah grade vodovod in dela precej napredujejo in upati je, da bo še letos dograjen.
-o-
Obsojena
J Mariborski kazenski senat PRI ito pa nastopi, deklamacije, petje, ;Je obsodil na 4 leta strogega 'pozdravi. Župnija je tekmovala f zapora 28 letno poljsko de-z župnijo; občudovali smo pri-lavko Gizelo Sabotinovo iz jetne glaske dečkov in deklic, po-jMostja, ker je že meseca apri-gumne nastope, pristno dolenj-^ia v skledi vode utopila svo-skc šegavost, zrli v duhu narobe jega sedem mesecev starega svet, slišali primero med vodo in j nezakonskega sinka Ladisla-vinom ter z zanimanjem poslu- :va. truplo pa potem skrila v šali pravo dolenjsko pripovedo-.drvarnico. vanje--Pozdravil nas je de-1	-o--
ček iz Francije, ki je prejel letos v Ljubljani zakrament sv. birme, ter mu je kumoval sam gospod ban, slišali smo salezijan-ske trobentače, ki so ravnokar taborili na Otočcu, ter poslušali učenost učenjakov majhnih tako, da je skoraj "knjiga fanta nesla".
igrala z granato, ki je kmalu janskih mestec v Istri in nekaj eksplodirala. Težje je bil ranjen Tonček, ki so ga morali
h Z DEŽELE SUŽENJSTVA IN
TRPLJENJA



Ncvi raznarodovalni načrti
Trst, septembra. 7- Kakor običajno tudi letos, ob otvoritvi Šolskega leta, objavljajo fašistični listi razne članke, ki se bavijo z vzgojo mladine v Julijski Krajini. Tako je "Piccolo della Sera" objavil v nekem članku daljšo razpravo o kmetijskem šolstvu. Iz tega članka izvemo, da je vlada vzdrževala jska kmetijska šola. Kot glavni trinajst dvoletnih kmetijskih šol. ^razlog se navaja dejstvo, da se Konzorcij za tehniško izobrazbo -profesorji le s težkim srcem od-Vzdržuje v tržaški pokrajini j ločijo, da nastopijo službo v Tol-
predvsem izučijo v govorništvu, da potem doma lahko nastopajo kot govorniki na raznih patriotskih in fašističnih manifestacijah.
Načrt se še ogreva na predlog, ki je bil že omenjen od več strani, da se naj ukine italijanska gimnazija v Tolminu in se namesto nje otvori posebna gof-
Slovenk iz Vipavske.doline. Najmanj je pa med temi deklet s Krasa. Ta dekleta, ki služijo v starih pokrajinah Italije, se ali tam omože in so tako popolnoma izgubljena za naš rod, ali pa se nauče raznih italijanskih dialektov, s katerimi se potem doma pačijo.
-o-
Slovenščina v tržaških in goriških cerkvah
Po štirih mesecih je bilo v Trstu zopet vzpostavljeno slovensko bogoslužje. Policija je zadnje dni avgusta obvestila prizadete župnike, da je v maju izdana prepoved slovenskega jezika zopet odpravljena. Tako so imeli prvo nedeljo v septembra zopet
prepeljati v
bolnico.
*
— V Jamljah ste dva zli-kovca napadla Pahorja Ivana,
ko je šel zvečer v vinograd s puško varovat grozdje. Po kratkem pretepu sta neznanca zbežala.
*
Ponesrečeni pastirček
V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 8 letni pastirček Cvetko Mihelčič iz Kresnic. Ko je doma pasel krave, si je najbolj svojeglavo navezal na vrv okoli svoje roke. Krava se je nenadno spašila in vlekia
'pastirčka čez drn in strn, da Zopet škofova beseda, beseda ie dobil pray nevarne poškod-0 Ameriki, pozdravi iz Amerike, o naših slovenskih otrocih v A-'
meriki, nato pa kratek odmor.
Še so sledile pete litanije Matere božje, po dolinici in gozdu so odmevale pesmi evhar. kon-
lišče. Razna dvorišča so komaj £resa> evharistični Bog je blago-obsegla vse ozaljšane vozove, ki slovil nad 1300 dolenjskih otrok, so pripeljali otroke. Po vseh v Novo mesto in Šmihel vodečih cestah so gledali te okrašene vozove, poslušali petje otrok, ki so hiteli proti Šmihelu. Dolga je bila procesija otrok in drugih, ki se je iz Šmihela vila proti Regr-či vasi in svetemu Roku: župnija za župnijo.
V vzornem redu so se postavili otroci na točno jim določena mesta. Ko pa je nastal mir,-se je začela ob kaj okusno in skrbno postavljenem oltarju sv. maša, ki jo je daroval veliki prijatelj mladine, naš nadpastir. Pri sve-
Nesreče pri eksploziji
Ko je 23 letni hlapec Anton Trbovšek iz Sclč&ve basal možje naboj predčasno eksplo-
nar.
diral ter razmesaril Trbovška po obrazu, prsih in rokah. — V rud-dolenjskega cvetja, zbranega ob niku Pečovniku se je pa ponesrečil 26 letni rudar Jože Bogo-jin iz Zagreba. Šel je v rov s svetiljko in ko je stopal mimo soda napolnjenega s karbidom, ?e je karbid vnel in puhnil vanj, da je dobil težke opekline po obrazu, prsih in rokah. Oba so spravili v celjsko bolnico.
sv. Roku, pa smo se razšli: Peš oni, ki so prišli peš, na ozaljša-nih vozovih so oddrdrali otroci nazaj proti Št.Petru, Šmarjeti in Beli cerkvi, Mirni peči, Vavti vasi, Toplicam in Soteski, vsi, vsi pa z najlepšimi spomini, z najbolj srečnimi vtisi: lepo je bilo, ko je dolenjsko cvetje ob-sulo sv. Roka na praznik Marije Snežne 1936 ter je med to dolenjsko, preprosto in revno pa tako mehko mladino prišel sam škof ter ji lomil kruh življenja.
Po "Križu" -o--
ti daritvi petje, ljudsko petje,
peli so otroci!	Nevihta in strele
Prišel je trenutek obhajila. Z Nad Mariborom je nedavno ljubečo, toplo, vsakemu otroku divjala nevihta, med katero je docela umljivo besedo je pre- ivečkrat udarila strela. Tako je vzvišeni pripravil vse te številne |treščilo v hišo posestnikov vrste otrok na prejem sv. obha- Šturma in Kobeja, kjer pa ni
jila. Kazal je z besedo na božjega prijatelja otrok in Njegovo ljubezen do mladine, na kar se je pričelo obhajanje.
Tedaj je poslušala smreka, poslušali so krilati gozdni pevci, j poslušala je cerkev sv. Roka, po-Dve novi kasarni so zgra- [siušali so spremljevalci otrok, v Tolminu. Imenujejo se posIušalo je nebo besedo otrok:
dili
"Re d' Italia" in "Monte Nero" (Krn). V njih bodo nastanjeni 1. regimenti infante-rije "Re" in 4. grupa artileri-je. Stavbi je delate tvrdka Chini iz Milana.
— Zaradi eksplozije patro-
običajne pobožnosti in pridige vine je bil ranjen 12 letni Mra-slovenščini pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Rojanu, v Ščedni in
dvajset kmetijsko nadaljevalnih šol, Ustanova Faina 40 nadaljevalnih šol na deželi in društvo "Italia Redenta" pripravlja za to leto kar 500 kmetijskih tečajev, ^amen teh šol ni morda ta, da dali slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu potrebno strokovno ^obrazbo, temveč mu prisilno vtepajo v glavo italijanščino in skušajo navduševati za Ita-'*Jo in fašizem. — Nadalje pisec predlaga, da naj izmed slovenske hrvatske dece na deželi izbe-ejo fašistični veljaki najbolj Podarjene dečke in naj jih pojejo na kmetijske srednje šole, *J°r naj jih vzgajajo v takem uhu, da postanejo v domačem j^&ju zaupniki fašistične stran-V šoli naj se radi tega ne uče Stlm° poljedelstva, marveč naj se
minu in da je njihova edina želja, da bi bili čimprej premeščeni. Jasno je, kakšni morejo biti potem uspehi pri učenju od takega učiteljskega zbora. — V kmetijsko šolo preokrnjena tolminska gimnazija bi imela na zunaj namen da vzgaja potrebni kmetijski naraščaj, v resnici pa da bi zasledovala namen, da bi poitalijančevala slovenske otroke.
Po tako nacionalno izprijenih slovenskih absolventih te šole bi se izpodrivali vsi slovanski izrazi za kmetsko življenje in bi se pospešilo poitalijančevanje slovenskega prebi ralstva. Uspeh take šole bi bil po mnenju predlagatelja nedvomno večji kakor dosedanji uspeh gimnazije, kajti absolventi ginniavje so se si-
Barkovljah. Med Slovenci je zavladalo povsod veliko veselje in so tudi v velikem številu prišli v svoje cerkve. Mir in red se ni kalil. V Barkovljah je zaenkrat še izostalo petje, ter bivši pevski zbor baje še ni dobil zagotovila, da bo smel nemoteno zopet peti.
Glede slovenske besede po goriških cerkvah je stvar nekam negotova. Župnika Ignacijeve in stolne cerkve sta dobila od policije ukaz, da morata slovenščino odpraviti. Vendar se ta ukaz ni še izpeljal, predvsem menda zato, ker je formalno protizakonit, zdi se pa, da je bil tudi izdan v neprimernem času in v nasprotju z nameni osrednje vlade.
Črncvrška družina pred sodiščem
Gorica, avgusta 1936. — Dne 8. julija t. 1. se je vršila dražba pri Miklužu Josipu v Črnem vrhu. Na prisilni prodaji je bil njegov vol. Med njim, njegovo družino in izvršilnimi organi je prišlo do burnega incidenta, ki jih je privedel pred goriško sodišče. Dne 28. avg. so se morali zagovarjati Mikluž Josip, njegova žena Marija, sinova 27-letni Jakob in 22-letni Josip ter 20-letna hči Ivana, da so se zoperstavljali
kič Anton iz Bovca. Dobil je več opeklin in morali so ga peljati v bolnico.
—	V Abesiniji je umrl avgusta meseca za boleznijo Mihelj Angelo iz Rihemberka.
—	Asfaltirana cesta bo peljala od Sredipolja (Rediptg-
Moj Bog, žal mi je, da sem grešil ---besedo stotnikovo, ki
so jo ponavljali otroci: Gospod
nisem vreden — —--nato pa
od otroka do otroka: Telo našega Gospoda---Škof sam,
gg. kanonika Šesek in Kek ter drugi gospodje so šli ter nesli Evharističnega prijatelja otrok otrokom, vrsto za vrsto, otroka za otrokom so obhajali.
Kako so bili otroci prevzeti velikega trenutka, kako je bilo slovesno to nasičevanje otrok z angelskim kruhom! Izredno spodbudno in lepo so se obnašali ti dolenjski otroci! Tu in tam pa je ob otroško vrsto pokleknila mati, da je tudi ona bila delež-
napravilo posebne škode. Budo je pa oškodovan posestnik Franc Malajner na Pbbrežju, kjer je strela udarila v njegovo gCispodarsko poslopje in ga zažgala, da je z njim zgorelo tudi veliko sena in slame ter povzročil škode nad 30.000 dinarjev.
-o-
Nesreča Ivan Drupelnik z Dobrne, 29 letni mesar, je hotel dvigniti z voza vreče, pri tem pa je padel in se močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
Slovenski licenziran električar
Prevzemam vcakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam \-3e vrste Električne ''Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na
telefon :HAYMARKET 4065
MILAN MEDEN
1823 W. Cermak Rd.
CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
NAROČILA ZA STENSKI
KOLEDAR SPREJEMAMO
lia) na vrh Šmihela pri Opat-j na pojedine, na katero je bil pojem selu. Šla bo mimo vseh .vabljen njen otrok---
važnih mest, kjer so bile hude Po svetem opravilu odmor, na-
DENARNE P0ŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za ? 9.55.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10-85
Za $15.00 pošljite..........$16-00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41-25
Za $50.00 pošljite..........$51-50
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9.00....................100 lir
Za $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois
DO 1. NOVEMBRA 1936.
Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer.
Slovenca" za leto 1937.
Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj.
Napravite jim to veselje zopet letos!
Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil.
Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več.
Koledar stane s poštnino vred 20 centov
kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4

Torek, 6. oktobra 1936


4 f
USODNA ZEN A
Ivan Slivnlk.

2ŠEI
Mama bo strmela. Med tem, ko je ona mislila, da se klati samec po svetu, je bil nepridiprav zdavnaj oženjen. Vsa ta stvar bi bila kaj zabavna, ako me ne bi jezilo, da sem žrtvovala zanj toliko truda. Škoda, škoda! Nu, zdaj vsaj vem, pri čem sem. Kaj hočem, izgubljeno je izgubljeno. Bog ž njim! A Romana—?"
Ob misli na svojo polisestro se je Bea-trika odurno zasmejala.
Romana naj se le trudi za Viktorjevo naklonjenost. Le naj se zabava ž njo, kolikor mu drago, in naj se vozi v tovarno, kolikorkrat se mu zljubi. Romana bo mislila, da mu je res kaj do nje, in bo gojila nade v svojem srcu. In ko bo mislila, da že drži srečo v rokah, pride žalostni konec! Le naj se zaljubi vanj, potem bo vsaj razočaranje tem grenkejše. Privoščila ji je to, grdobi. Naj pase Viktor tudi na nji svoje donjuansko poželjenje. Ah, to bo uteha, ko jo bo videla ponižano! Beatričine oči so se iskrile od nizkega sovraštva. Stresla je vsa pisma iz listnice. Bilo jih je šest, vsa iste roke. Razen njih sta bili v listnici še dve fotografiji — slika prav čedne mlade žene in amaterski snetek ljubkega majhnega dekletca.
Beatrika si je površno ogledala sliki in datume na pismih. Bila so očividno že dokaj stara. Zelo rada bi bila videla tudi zadnje pismo, tisto, ki ga je sama prinesla Viktorju; videla bi vsaj, kaj mu je pisala žena takrat! Ali ni ga bilo zraven.
Ravno je hotela potegniti pismo iz ovitka, ko se je zdajci spustila težka roka na njeno ramo. In jezen glas je rekel tik zraven nje: "Tega miss sahib ne sme."
Beatrika se je prestrašeno ozrla. Za njo je stal Kaluta-Baj z jeznim obrazom in sršečimi očmi.
V prvem hipu ni vedela kaj storiti. Nato se je ohrabrila in stresla njegovo roko raz sebe.
"Kaj mislite? Kaj se predrznete?" je zavpila s kar moči samozavestnim glasom.
Toda Kaluta ji je brez ceremonij potegnil pismo iz roke, ga položil v predal k listnici ter obrnil ključ.
"Kaluta ostane tu, a miss sahib pojde," je dejal nato in oči so se mu zablisnile tako preteče, da se mu ni upala ugovarjati.
"Sirovina je zmožen, da me pobije na tla," je pomislila sama pri sebi.
# Posmehljivo ga je premerila in se obrnila k vratom, skozi katere je bila prišla. Na pragu se je ozrla ter siknila zaničlji-vo: "Hlapec, nesramni!"
To rekši je naglo zaprla vrata za seboj. Vendarle jo je bilo strah Kalutove jeze.
Indijec pa je le prezirno gledal za njo. Nekaj časa je upiral oko v zaprta vrata, kakor bi jih hotel predreti s pogledom. Nato je stopil k njim, in ker ni videl ne ključa ne zapaha, je vzel močno vrvico ter privezal kljuko k bližnji omari.
"Kače se plazijo tudi skozi zaprta vrata," je zamrmral. "Plavolasa miss sahib je kača."
Srdito je odšel na hodnik in spet nastopil stražo pred vrati.
Njegov tanki, ostri sluh, ki je bil vajen streči na potuhnjene stopinje tigra v
džungli, je bil začutil v gospodarjevi sobi šum. Tiho je stopil vanjo ter zasačil Beatriko pri njenem vohunskem početju.
Ko se je vrnil gospodar iz tovarne, mu je takoj povedal, kaj se je zgodilo. Viktor je bil prišel zelo vesele in razigrane volje, prebil je v pogovoru z Romano nekaj ur, polnih užitka.
Ob tej novici se mu je stemnil obraz. Stopil je k pisalni mizi in odprl predal; nato je vzel iz njega listnico in jo poteh-tal v roki.
"Ali je imela miss sahib listnico v rokah, Kaluta?"
"Ne, sahib — samo pismo miss-sahibe Suzane."
Viktor je mrko pogledal pred se. "Teh pisem naj ne vidi nobeno tuje oko. Čuvaj jih dobro, Kaluta, dokler ne odpotujeva!"
"Kaluta zdaj ve, da preže kače ob poti, sahib. Kaluta pazi."
Viktor mu je pokimal. Pismo, ki je ležalo zraven listnice, je spravil v žep. Nato je zaklenil predal in spravil ključ. "Ne omeni tega nikomur, Kaluta!"
Indijec je široko pogledal gospodarja. "Kaluta molči, sahib!"
S tem je bila zadeva med gospodarjem in Kaluto opravljena.
Viktor je sedel k pisalni mizi ter se zastrmel tjavendan.
Sklenil je, da ne ukrene v tej stvari ničesar. Beatrika naj ostane v negotovosti, ali jo je Kaluta zatožil ali ne. On ji vsaj ne omeni niti besedice. Kalutova paznost je bila očividno preprečila, da ni čitala pisem; s tem je bil Viktor zadovoljen.
Njegovo mnenje o Beatriki je bilo vse-kako zapečateno. Bila je podel značaj — drugače se ne bi lotila tako nizkotnega podjetja.
"Romana ne bi storila tega," je pomislil; in ni se začudil samemu sebi, da je ne imenuje več "gospodične Severjeve".
Prav za prav bi bil Viktor zdaj lahko odpotoval, da ga ni priklenilo' stoprav zbujeno zanimanje za Romano. Njen tako jasni, mirni, in opredeljeni značaj se ga je dojmil čedalje globlje, zlasti odkar se je podajala njegovemu vplivu in se ni več tako zatajevala pred njim. Takšne ženske ni pomnil med vsemi, katerim se je bil kdaj približal za daljši ali krajši čas. Pri vsej jasnosti svojega bistva mu je zadajala ne malo ugank, ki jih je hotel razrešiti. Že davno ni več verjel, da bi bila res tako grda skopulja, kakor sta mu jo naslikali Beatrika in njena mati. S takšnimi očmi in tako globokim mišljenjem in čuvstvovanjem ni mogel biti človek malenkosten in skop.
A kaj je bilo neki gnalo Beatriko, da se je skrivaj splazila v njegovo sobo in brskala po pisalni mizi? Gotovo nič drugega nego podla radovednost. Njegovo čuvstvo do nje je bilo ugasnilo prav tako naglo ter temeljito, kakor je vzplamtelo. Dasi ni imel o ženskah bogve kako visokega mnenja, vendar ni mogel ljubiti tam, kjer je moral zaničevati in kjer je sreča-val nizke lastnosti srca. Njegovo čuvstvo do Beatrike je bilo pokopano pod molčečim zaničevanjem njenega ležnive-ga in neodkritosrčnega značaja.
PISANO POLJE
J. M. Trunk
'Črna svojat."
vrlo
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD, : : CHICAGO, ILLINOIS
G. Molek je zapisal ljubeznjivo: "...ko sta naš kmet in delavec hotela ubežati..in sta pribežala v Ameriko, sta tu našla isto črno svojat, ki je tu že čakala na njihove žulje."
Gre pri tem za amerikan-ske slovenske duhovnike, kolikor so ti vplivali potom raznih župnij ali vsaj nekih mi-sijonov na priseljene Slovence, in kot pristna črna druhal žulili te Slovence.
Dre 30. nvjra Ja t. 1. jo imela federacija društev SNPJ. za južni del Kolorada in Nove Mehike neko sejo v Walsen-burgu, kamor je bil povabljen tudi g. F. Godina. V "Prosve-ti" opisuje svoje vtise. Piše le o .Slovencih (Jugoslovanih,) socializma ne omenja, kar je najmanj diplomatično in stra-tegično, da se lepo ohrani tako hladilna slovenska edinost, saj je bil marsikdo slep naj manj za rdečo stran, in bi ga bila morda rdeča barva od-strašila, ko bi se bila kazala na zunaj, pa je le vse šlo v bistvu za — rdečo barvo in nje namene.
G. F. Godina pravi: "Kn se je zmračilo, je prišel Shuster-jev orkester, ki je izvrstno igral angleške in slovenske komade. Povedali so mi, da so bili vsi muzikantje sami naši mladi fantje in možje Slovenci. Na plesišču se je nabralo toliko ljudi, da je izgledalo, kakor bi bile sardine v škatlji, in prav nič ne bom pretiraval, ako rečem, da je bilo najmanj kakih 800 ljudi na plesišču. Vprašal sem, ako so vseh narodnosti, pa so mi povedali, da so to sami naši Slovenci oziroma Jugoslovani iz raznih bližnjih in do 150 milj oddaljenih mest in naselbin."
Opozorim na število 800, pa niso bili na plesišči' vsi, nekaj tisoč jih je ostalo na
domovih, mislim. Število, kakor je navedeno, kaže, da je tam doli dosti Slovencev, in sam vem, da jih je dosti. Pri tem Pueblo ne pride v poštev, Walsenburg, Trinidad., in Mehika je popolnoma iz puebl-škega območja glede črne svojati. Lahko trdim, da so bili Slovenci tam doli vsaj brez slovenske črne svojati, in so tako večinoma še zdaj, pod kako tujerodno črno svo-jatjo jih bo komaj kak odstotek, ki izgine Ko kafra med tolikim številom. Noben slovenski duhovnik ni "čakal na žulje," vse so Slovenci lahko porabili za — se; za kako cerkev je pripadla kaka kapljica...in vse je pod izključnim vplivom — socialistov.
G. Grdina omenja, da imajo delo, kar je O.K., tudi zadovoljni so, kar je enako prav, jaz bom šel enkrat dol gledat, ker bodo tudi imeli ^ pod palcem, ko črna svojat ni čakala na njih žulje.
takoj v bolnico.
i7 jvwm/wF
Otrok utonil
Mlinarju in posestniku Francu Rozmanu v Spodnji Koreni pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je utonil v mlinskem potoku 18 mesecev stari sinček, ki je bil sam doma s svojo 6, letno sestrico brez nadzorstva. Starši so, ko prišli domov, našli otroka že mrtvega in se bodo morali zagovarjati pred sodiščem radi malomarnega	nadziranja
otrok.
--o-
Pod avtom
Na šentpeterskem mostu v Ljubljani je neznan avtomo-bilist povozil 25 letnega stru-garskega pomočnika Antona Janutko iz Zalokarjeve ulice. Avto mu je zlomil roko in ga tudi drugače močno poškodoval, da so ga morali odpeljati
Okraden župnik
V	poljčansko župnišče se je prikradel dosedaj še neizsle-deni zlikovec in odnesel župniku iz predala pisalne mize nekaj stotakov v gotovini.
-o-
Nadškof dr. Jeglič med romarji
Nadškof dr. A. B. Jeglič kaj rad, kljub svoji starosti, še vedno pohiti med ljubljeni narod. Tako ga vidimo, da se je Udeležil slavnosti katoliško mladine na Jesenicah in teden pozneje je zopet pozdravil romarje pri starodavni božji poti na Dobravi pri Ljubljani, kjer so ga romarji navdušeno pozdravljali.
-o-
Nevaren padec
V	Spodnjem Velovleku si je 29 letni kočar Franc Sicijan, dal opravka na jablani Po nesreči je padel doli in se tako nevarno pobil, da so ga morali odpeljati v ptujsko bolnico.
Sreča v nesreč?
v nekoliko vinjenem stanju je 38 letni Mirko Novak v Ko-šakih pri Mariboru stal tik ob železniški progi, po kateri ie prihajal vlak, katerega baje pa ni slišal. Prihajajoča loko-
motiva ga je podrla in na srečo odrinila daleč stran, da je obležal s hudimi poškodbami, katere si zdravi v mariborski bolnici. Srečo je imel, da &a lokomotiva ni ubila.
-o-
Dva požara
Pri Sv. Križu nad Mariborom je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Skrbinšku. — Žrtev požara 'je postalo tudi gospodarsko poslopje posestnika Franca Pen ca v Spodnji Gorici pri Parah. Oba trpita občutno škodo.
Prometna inesreča
Žrtev avtomobila je postal v Ljubljani 25 letni delavec Rudolf Vidmar iz Ljubljane. Ko je korakal preko ulice ga je zadel neki avtomobih'st, m podrl na tla s tako silo. da mu je raztrgal žile na rok1'-Vsega krvavega so pripeljali v bolnico.
-o--
Pr^e*- vašega naslova In imena V datum, kedal vam. na ■očnina ©oteče. Obnovite n«> očnino pravočasno.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
'Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Fra»k Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme^ Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
i Kranjsko-Slovenska f|S Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrarta 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri,- pošteni in solventni podporni or-> ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacijo, proti bolezni
[ in onemoglosti.	. ...
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 16. do 55. leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko ! /a $250 00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otfoci lahko zavarujejo v raz-» redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 iri SOc na dan ali $5.00 na teden. Asesinent primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno.te", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nfcsi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli ie nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le »sem oseb v starosti od 16. do 15. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
^^ Jif im uif n E31T1IIH i iiiic3itiriiiiiiftc3iiiiiiiiiiiic3ririMti;ijiC3i)iiriiiiiiir3iiiiTruiiiic3TiiriiiifiiiE3iiiiTi3iii]iC3riiiiiiiitirc:3iiiiiF i rt f o ca i etiii i imm ^^ S	^
I SLOVENSKI MOLITVENIH 1
— g.
| praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi |
Knjigarna "Amerikanski Slovenec": i	s
I DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno, vezan .......................................................... 85c g
Lepo vezan, zlata obreza ...................................-..........-.....................$1.25 i
i	S
| MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza..................................—....... 75c I
Zlata obreza ...........................................................................................$1.00 |
| MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapo-| vedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c |
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00
Fino šagren usnje, vatiratie platnice, zlata obreza........................$1.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25
I NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50
1 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. 95c
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza..................................................................$1.50
Rdeča obreza ........................................................................................ 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato ebrezo, stane ......................................................................................$1.51)
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza ..................................:............................................. 75c
Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen niolitveuik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razn« cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo........... $1.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...............................................$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza..............85c
Zlata obreza ...................................................
.....$1.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejša ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95o
Zlata obreza
....11.50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois .............................................