LETO XXIX. ST. 36 PTUJ, 9. septembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Sindikati o javni razpravi Na 22. redni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj, ki je bila skup^ s komisijo za samoupravljanje pri občinskem svetu, so obravnavali analizo o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v okviru občine in o pripravi na občinsko konferenco, ki bo ocenila razpravo v občini. Razpravljalci so poudarili, da so bile priprave na začetek razprave o osnutku z^ona o združenem delu, ki je začela v ptujski občini 10. m^a, sicer dobro zastavlje- na, ^'endar je potem začela aktivnost pešati. Vzrok za osiromašeno razpravo je i^ati tudi pri uvodničarjih, ki svoje naloge v večini primerov niso opravili dosledno. Ista ugoto- vitev velja tudi za sredine, kjer niso bile opravljene kvalitetne analize samoupravne organiziranosti. Ugotovljeno je tudi, da kjer so dc^odkovna razmerja na videz sicer v redu, kjer tudi odgovorno in dosledno izpolnjujejo s planom zastavljene akcije in programe, se vse preveč zadovoljujejo z dosedanjo stopnjo samoupravne organiziranosti z izgovorom, da je pri njih „vse v redu". Razprava prav tako ni zadovoljivo stekla v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajev- nih skupnostih v društvih in pri obrtnikih; poleg tega pa je bila zgolj formalno izvedena v nekaterih dru^h sredmaJi. Za te velja, da je treba razpravo ponoviti in ji dati tako vsebino, za katero smo se dogovorih že v pripravah na razpravo, ki jo zahteva tudi naš samoupravni razvoj. Problemska konferenca, ki bo 15. sep- tembra 1976, bo obenem za nekatere tudi „popravni izpit" in temelj za dograjevanje lastne samouprave. Razprava o osnutku zakraia o združenem delu ne more biti zgolj kampanja s prekinit\'ami, temveč mora neprestano teči, preobrazba samoupravljanja ni nekaj dorečenega, temveč bije vsakodnevno bitko. Problemska kcmferenca pa mora sprejeti kcMikretne in hkrati obvezujoče sklepe, iz katerih bo razvidna bodoča samoupravna pot. MG ZAGON V DRUGI DEL PRIPRAV V četrtek, 2. septembra 1976 so se sestali člani odbora za organizacijo priprav referenduma za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini. Dogovorili so se za program priprav vse do referen- duma, ki bo 21. novembra letos. V želji, da bi delovne ljudi in občane kar najbolje obvestili o težavah, Ici tarejo naše osnovno in srednje šolstvo, so sklenili k sodelovanju pritegniti vse druž- benopolitične organizacije v kra- jevnih skupnostih in v organi- zacijah združenega dela, učence in dijake ter informativna sredstva. Usmerjeno izobraževanje, o ka- terem zadnje čase tohko govo- rimo, prinaša v ptujsko občino, kjer je položaj šolstva izredno težak, 5e dodatne kadrovske, pred- vsem pa prostorske težave. Pri odboru deluje tudi več komisij, med njimi informativna komisija, ki si je v svoj program zastavila med drugim tudi delo z mladimi. Učenci osnovnih šol naj bi v teh slabih treh mesecih, ki nas ločgo od referenduma, z likov- nimi deh prikazah potrebo šolstva, medtem ko bi srednješolci posku- šaU z anketami ugotoviti, koUko so občani seznanjeni s pripravami na referendum, r.akaj referendum in kakšnega mnenja so občani. Prav gotovo ni potrebno po- sebej poudarjati, da je že po dosedanjih raziskavah mnenj med občani ugodno vzdušje za refe- rendum, kar pa ni samo posledica dosedanjih priprav na referendum. Delovni ljudje in občani ptujske občine se dobro zavedajo, da je potreba po novih oz. obnovljenih osnovnih šolah in srednješolskem centru res velika. Ob razmišljanju ali ZA ali proti referendumu je potrebno pomisliti na to, v kakš- nih prostorih šolamo naše nove kadre, v kakšnih prostorih smo jih šolali nekoč in kakšne učne programe smo imeli, kakšne ima- mo sedaj in kakšni bodo v prihodnje. C as prinaša vedno zahtevnejše učne programe, ki jih lahko učenci in dijaki obvladajo le, če bodo obiskovah takšne šole, v katerili se bodo lahko učih tako, kot to zahteva od njih naša samoupravna sociahstična družba. In ne nazadnje — šolanje želimo in moramo omogočiti vsakemu mla- demu človeku, prav šola je usta- nova, kjer uresničujemo stari, a znani izrek V ZNANJU JE MOC. O teh vprašanjih bodo v nasled- njih dneh podrobneje razpravljali organi vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, ravnatelji osnovnih in srednjih šol pa so že na posvetu v ponedeljek, na katerem so sprejeli obveznost, da za izvajanje nalog polno angažirajo vse pedagoške kolektive na šolah. N.DOBLJEKAR Ocena družbenih in gospodarskih razmer Včeraj popoldne se je sestal komite občinske konference ZKS Ptuj na svoji redni seji. Najprej so obravnavali in spre- jeli sklepe zadnje seje komite- ja, ki je razpravljal o nalogah komunistov na področju kul- turnih dejavnosti. Na podlagi razprave na seji je predlog sklepov pripravila posebna komisija. Povzetek teh sklepov objavljamo na 5. strani. Osrednje vprašanje včeraj- šnje seje komiteja pa je bila splošna ocena družbeno poli- tičnih in gospodarskih razmer v ptujski občini. Čeprav se tu in tam pojavljajo problemi, ki pa niso nerešljivi, vendar lahko na kratko povemo, da je ta ocena razmer v občini zelo ugodna, saj so na vseh pod- ročjih vidni koraki napredka. Poleg tega so na seji obravna- vali še več organizacijskih vprašanj dela komiteja, pred- vsem pa o osnutku programa dela občinske organizacije ZKS Ptuj do konca mandata, ki se bo iztekel čez dobro leto. ff Bele preproge cvetoče ajde na Dravskem polju. Foto: M. Ozmec AJDA MED/, ČEBELE BRENČIJO Ajda je strniščni posevek, pravi- jo tudi, da čisti zemljo, vendar se vse več kmetovalcev raje odloča za druge strniščne — krmne rastline. Se pred leti so v kmetijski zadrugi ,,Dravsko polje" pri Lovrencu odkupili čez 200.000 kg letno, medtem ko je bila lanska količina skoraj za petino manjša. Morda je nekaj resnice za tako majhno proizvodnjo ajde tudi v vse slabših podnebnih razmerah, kmetje pra- vijo: ,,vreme je ponorelo". Ob tem je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da je dandanes vedno manj tudi čebelarstva, ki je eden od osnovnih dejavnikov za proizvodnjo ajde. Čebele so namreč tiste, ki jo opra- šijo. Na prste bi lahko prešteli tiste •lepe dišeče pasove, ki smo jih ob našem sprehodu po Ptujskem polju lahko zasledili. Kjerkoli smo se ustavili, povsod nas je že od da- leč presenetilo brenčanje čebel, ki so pridno prašiie ajdo. Torej je le še nekaj tistih, ki ajdo pridelujejo. Če že ne drugače pa iz tradicije. Gotovo so to kmetje, ki ne pride- lajo tržnih viškov, temveč jo v ve- Čini primerov porabijo zase. Med izkopavanjem krompirja smo na njivi zmotili Jakoba Medveda iz Podlož pri Ptujski gori, ki nam je o ajdi povedal na- slednje: ,,Pri Polancih je že tradi- cija, da pridelujemo ajdo. Tudi jaz jo sejem vsako leto po hektar. Lani in predlani pa je bila letina tako slaba, da sem komaj dobil nazaj seme. Večino mojih po- sevkov imam na ravnini med Apa- čami in Lovrencem in redno sode- lujem s KZ ,,Dravsko polje". Njim prodajam viške mojih pri- delkov, le ajdo obdržim zase, za domačo potrebo. Letos bo ajda precej boljša, kot dve leti nazaj, saj je že precej visoka in lepo cveti, tako, da imajo čebele kaj delati. Ne vem, zakaj se kmetje vse manj odločajo za ajdo, ko pa je z njo skoraj najmanj stroškov. Samo preorješ strnišče, jo poseješ in ko je zrela, jo pož.anješ. Ni je treba gnojiti, kajti vse je odvisno od te- ga, kako si prej gnojil žitarico na isti zemlji. Poglejte mojo ajdo. Mislim, da je precej lepa in da nima do*;ti plevela, zato, ker sem pravilno gnojil pšenico, ki mi je le- tos lepo obrodila." Zanimalo nas je tudi, kaj menijo o ajdi mlinarji. Dejstvo je, da je na ptujskem območju dandanes le še pet mlinov, od tega je eden v družbeni, štirje pa v privatni lasti. Za naš obisk smo izbrali po naši presoji najprimernejši mlin, ki ima največjč zmogljivosti, nejgov lastnik pa je vedno nasmejan in zgovoren Vlado Korošec iz Zabo- vec. Takole nam je povedal: ,,V našem mlinu zmeljemo največ rži, najmanj pa ajde. Lani smo sicer zmleli 40.000 ton, vendar je bila to v večini ajda Intesa iz Maribora, saj sem njihov zvesti kooperant. Tudi kmetje nosijo ajdo v mlin, ali v mletje, ali pa za zamenjavo za moko druge vrste. Mislim, da je prodajna cena ajde /a kmeta nezanimiva, ker je zelo nizka, zato jo obdržijo ponavadi zase. S strani mlinarjev pa bi rekel, da se z njo prav tako neradi ukvarjamo, ker so morda prestrogi predpisi, ker jo je treba sušiti, da ima minimalen procent vlage, ker je zrnje hitro pokvarljivo. Kljub vsemu pa prisluhnemo želji potrošnika, ki ima ajdove izdelke zelo rad, zato z veseljem sprejme- mo ajdo v mlin." Recimo, da ste nam oba sogo- vornika povedala dovolj, vsaj toli- ko, da ne bomo godrnjali, če so ajdovi žganci v restavraciji ali ho- telu dvakrat dražji od koruznih, če slastne ajdove gibanice sploh ni moč dobiti in navsezadnje, če je treba za kilogram dobre ajdove moke odšteti celo 20 dinarjev, pri tem pa moramo imeti veliko sreče če jo bomo sploh zasledili na poli- cah v naših prodajalnah. M. OZMEC Kako daleč smo krenili s poti v pripravi je občinsko delegatsko gradivo, ki bo podalo natančno informacijo o rezultatih gospodarjenja, doseienih v prvem polletju letošnjega leta. Prav tako je v pripravi gradivo o izvajanju politike na področju splošne in skupne porabe, s poudarkom na uresničevanje resolucije o druibeno-ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976. Na letošnji družbeni proizvod sta v prvem polletju udarili dve ostri puščici. Obe sta bili več ali manj knjigovodske narave. Ena puščica je zmanjšala bruto dohodek gospodarstva ali drugačne rečeno, družbeni proizvod gospodarstva se je zmanjšal zato, ker se je dohodek ugotavljal po novem sistemu, ki ga predpisujeta zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka ter zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Drugi udarec puščice pa je splošno nazadovanje gospodarstva. Kljub neugodnim polletnim rezultatom poslovanja in delitve, je novi sistem obračunavanja dohodka prinesel nekaj vzpodbudnih izidov. Tako je končno stekel proces odpravljanja čezmerne porabe in prisvajanje tujega dohodka. S temi novimi načini gospodarjenja bomo ugotovili, katere delovne organizacije delajo z izgubo in so se v preteklosti lahko izmuznile vsem ukrepom gospodarstva in tako še naprej poslovale z izgubo. V prihodnje temu ne bo več tako. Ugotoviti se bo dalo, kdo povečuje gospodarsko šibkost in inflacijo. Resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine prinaša in nakazuje vse cilje in naloge, ki bi jih v letošnjem letu uresničili. Pregled nekaterih ekonomskih kategorij in njihova gibanja prinašajo v prvih šestih mesecih drugačne izide, kot smo jih bili sicer navajeni v zadnjih letih gospodarjenja. Nekaj ugodnih gospodarskih rezultatov je vidnih. Ponekod se dogovorjena politika razvoja uresničuje in sicer na področju izvoza likvidnosti in zaposlovanja. Odstopanje od začrtane razvojne poti je opaziti pri majhni gospodarski rasti. Najkrepkeje je novi način obračunavanja dohodka posegel v industrijsko proizvodnjo, ki je sicer višja od obsega v letu 1975, vendar z 1,1 odstotno rastjo nižja od začrtane razvojne poti v letu 1976. Odstotek je začel padati v mesecu aprilu in je še nekaj mesecev padala, zato bomo do konca leta le s težavo dosegli predvideno 15,3 odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Po prvem polletju znaša ta odstotek rasti samo 9 odstotno povečanje. V prvem polletju je 37 delovnih organizacij v občini poslovalo z izgubo. To je precejšnje število, največ zaradi novega obračunavanja dohodka. Vsi imamo v mislih, da se bo do konca leta situacija spremenila na bolje in bo ob koncu leta takšna, kot smo si jo zastavili v razvojnem programu. Ugodne rezultate smo dosegli na področju izvoza, zaposlovanja, kjer smo zaposlovanje dvignili za 5 odstotkov, gostinstva, kjer je promet bil višji kot smo pričakovali. Tudi likvidnost je boljša kot lani. Ne smemo prezreti tega, da je v občini zraslo tudi nekaj novih objektov. Dobre rezultate so dosegli v tekstilni, živilski, kovinski in usnjarski industriji. Velja omeniti tekstilno industrijo, ki je znatno presegla rast proizvodnje. Na to je s 37-odstotno višjo proizvodnjo vplivala TVl Majšperk. Temeljne organizacije združenega dela so v prvem polletju letošnjega leta poslovale z okrog 69.900 tisoč din izgube. V lanskem letu, ko so organizacije združenega dela obračunavale svoj celoten dohodek po prodani ali poslani realizaciji, pa so bile izgube okrog 7.150 din. Kot smo že zapisali, je letošnja izguba izraz novega sistema obračunavanja, ki pa ima tudi pozitivne lastnosti. Da se bo situacija v prihodnje spremenila na bolje bodo vse delovne organizacije morale upoštevati nekaj stališč in ugotovitev, ki jih predlaga izvršni svet SO Ptuj: — temeljne organizacije združenega dela, ki niso dosegle obsega industrijske proizvodnje in načrtovane proizvodnje morajo do 20. septembra 1976 poslati izvršnemu svetu poročilo o vzrokih nedoseganja načrtovane proizvodnje in ukrepe za njihovo odstranjevanje; — samoupravne interesne skupnosti s področja negospodarstva morajo do 10. septembra izvršnemu svetu predložiti poročilo o izvajanju programov dela za prvo polletje 1976. Naj končamo še s podatki, da so organizacije združenega dela ustvarile skupno 3,258.786 tisoč dinarjev celotnega dohodka, ugotovljenega po plačani realizaciji, kar je za 21 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta; celotni dohodek, ugotovljen po sistemu fakturirane realizacije pa je višji za 28 odstotkov. Podatki niso pesimistični in da bo optimizem opravičen, je v delovnih in drugih organizacijah potrebno vložiti še mnogo napora, političnega in gospodarskega dela. Le tako bomo opravičili razvojno pot, ki smo si jo samoupravno začrtali. z. kodrič Srečanje pisateljev na Štatenbergu Letošnje srečanje pisateljev iz Jugoslavije in iz zamejstva na gradu Statenberg bo pote- kalo pod naslovom: ,,V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL IN V POČASTITEV 100-letnice Cankarjevega rojst- va". Že tradicionalno XIII. sre- čanje pisateljev bo začelo z de- lom danes, 8. septembra in bo zaključilo 11. septembra. Po bogatem izročilu dosedanjih srečanj, ki ga vsako leto znova dopolnjuje štatenberško sreča- nje, je pričakovati letos nove razsežnosti, nove poti naše be- sedne umetnosti. Potekalo bo pod pokrovi- teljstvom kulturne skupnosti iz Slovenske Bistrice, organizator pa je pododbor društva slo- venskih pisateljev Maribor. Udeležili se ga bodo znani književniki, eseisti, literarni zgodovinarji in drugi. MG 2. stran TEDNIK — četrtek, 9. septembra 1976 delavski svet obra- ta kooperacija. sprejel vrsto pred- logov za boljše gospodarjenje v dr ugem polletju le- tošnjega leta in skupna vlaganja Minuli petek, ?o se zbrali na 3. redni seji člani delavskega sveta KK Ptuj, obrata kooperacija ter podrobno govorili o letošnjem gospodarjenju v prvih šestih mesecih v posameznih teme^nih organizacijah združenega dela in v obratu kooperacija. Iz razprave je bilo razvidno, da so razmeroma dobro poslovali in da se obračunavanje dohodka po novih predpisih, izredno pozitivno od- laža v kombinatu. Že v mesecu aprilu so sprejeU vse potrebne pravilnike in odslej še ni bilo nobene zakasnitve v plačevanju, s tem pa tudi nobene prijave službi družbenega knjigovodstva Nekoliko slabše rezultate poslo- vanja, v primerjavi z lanskim letom, so zabeležili v TOZD Kmetijstvo, kjer je suša v mesecih juniju in juliju pustila določene posledice in bodo konkretnejši rezultati vidni šele v tem času, tudi Tehnoservis je v prvih šestih messecih posloval slabše kot lani, predvsem zaradi slabe prodaje svojih končnih izdelkov. S sprejetjem odloka o prepovedi uvoza kopirnih aparatov je pričakovati, da se bo stanje tudi v Tehnoservisu izboljšalo v naled- njih mesecih. V razpravi so ugotovih, da bi bili letošnji rezultati še boljši, če ne bi narasle tudi zakonske in pogodbene obveznosti, ki jim vezejo precejšen del finančnih sredstev. Pri zadevah si bodo, da bo vsakršna delitev sredstev odraz resničnega dviga produktivnosti in ne le navidezno dobrega poslo- vanja. Kjer teh rezultatov ne bo, bodo sredstva namenUa predvsem za razUčne poslovne sklade, šele nato za osebne dohodke. V glavnem pa letošnji rezultati niso zaskrbljujoči glede na situacijo v kateri se kmetijstvo nahaja. Delavski svet obrata Koope^ racije, je sprejel tudi prodam ukrepov in nalog za izboljšanje poslovanja, ki natančneje določa, kje in na kakšne način bo potrebno še poiskati skrite rezerve in dosledno izvesti varčevanje in racionalno uporabo vseh delovnih sredstev. SeznaniM so se tudi s sklepi 4. občnega zbora Zadružne zveze Slovenije in razpravljali o stališčih Zadružne zveze do združevanja dela v kmetijskih" zadružnih organizacijah, ki ga predvideva osnutek zakona o združenem delu. Zanimiva je bila tudi razprava o investicijskem programu razširitve vinske kleU in gradnje predelo- valnega centra „KLET PTUJ" ter sklepanje o sofinanciranju omenje- nih del. Glede na dejstvo, da so že vsi naši sosedje zdavnaj poskrbeli za sodobnejšo in kvalitetnejšo spravilo grozdja ter mošta in vina, čakajo tudi ptujske kletarje naloge, ki se jih bodo lahko lotih le ob pomoči nekaterih drugih TOZD kmetijskega kombinata. Delavski svet obrata Kooperacija bo v to skupno naložbo, prispeval okrog 9 % sredstev, kar predstavlja bhzu 781 milijonov starih dinarjev. Za ta znesek bodo najeli kredit za dobo šestih let in po o % obrestni meri. Celotna investicija bo veljala okrog 8 milijard starih dinarjev in bi naj z deli začeU predvidoma v prvi četrtini prihodnjega leta. Skupno vlaganje bo osnova za skupno gospodar- jenje in skupno dehtev ustvarje- nega dohodka, je bilo rečeno na petkovem dogovoru članov delav- skega sveta Kmetijskega kombi- nata Ptuj - obrata KOOPE- RAajA. M. S. Podpora dinamiki cestnega razvoja v četrtek, 2. sept 1976 je v Mariboru zasedala regionalna skupnost za ceste, ki povezuje občine pomurske, mariborske in koroške regije. Na seji so obravnavali dinamiko cestnih del v srednjeročnem obdobju. Delegati so dah enotno podporo dinamiki cestnega razvoja po pr^ramu, ki ga je izdelala republiška cestna skupnost in so se odločno zavzeh za čim hitrejšo gradnjo in modernizacijo cest. Program so sprejeli tudi z zavestjo, da bo potrebno za uresničitev tega programa iskati še dodatna sredstva iz posojil, ki jih morajo zagotoviti posamezne občine v okviru regionalne skupnosti za ceste. Kx)t je znano, se v okviru tega programa izvajajo tudi dela pri modernizaciji ceste čez Ptujsko goro proti Majšperku v vrednosti 8,900.000 dinarjev, vendar ne bodo zadostovala za dokončno ureditev ceste, zato bodo z deli nadaljevali tudi v letu 1977. MG Kako do lastnega telefona v Ptuju je že nekaj časa velik problem, kako priti do lastnega telefona oziroma do telefonske številke, ker so vse zmogljivosti ptujske telefonske centrale zasede- ne. Čez sto naročnikov, ki so že prijavili zahtevo po telefonu, bo moralo še nekaj časa počakati, da bo nova telefonska centrala na pošti v Ptuju v celoti montirana in ko bodo opravljeni priključki Predvidevajo, da bodo dela v glavnem končana v prvi polovici prihodnjega leta, kar je odvisno predvsem od tovarne Iskra v Kranju, če ob izpolnila svoje obveznosti, ki bi jih po naročUu morala že zdavnaj opraviti, mš. .. KAKO IZ OBSTOJEČEGA VODOVODA DOBITI VODO? v zadnjem času večkrat slišimo ali beremo po časopisih o delov- nih akcgah oz. pomoči nerazvitim področjem v naši republiki. Veseli smo lahko, da se na razne načine pomaga ljudem, zato zaslužijo pohvalo vsi, ki so že ah še bodo kakor-koh pomagali pri tem, ah sodelovali v akcijah. Tako je bilo že veliko 2grajenega, da bi bilo življenje boljše, vzporedno s tem pa se dviga tudi zivgenjski stan- dard. Za Haloze je bila velika prido- bitev gradnja novega vodovoda. Ta je bil za mnoge družine in za nadaljnji razvoj gospodarstva pre- potreben. Vse to je lepo in pohvalno. Žal pa se dogaja tudi v Halozah, kjer vodovod ze toliko in toliko let imajo, pa ga ne morejo v celoti koristiti, ker je tam pač nekdo, ki lahko vodo skoraj sleherni dan zapre za uporabnike. Ker pa pri tem ta nekdo niti ne uporablja sredstev obveščanja, da bi ljudje vedeli, kdaj jim bo v hiši lahko voda pritekla iz pipe, morajo ti ljudje imeti doma dežurstvo, da si lahko vodo priskrbijo, ko je le-ta odprta za uporabnike. Pišem o Zavrču, to je lepo naselje ob robu Haloz tik ob hrvatski meji. Večkrat grem tja na obisk, zato sem se letos prepri- čala, da tam ljudje iz obstoječega vodovoda res ne morejo ob vsakem času natočiti vode. Ra- zumljivo je bilo to v času suše, so mi rekli nekateri, ker bi se lahko zgodilo, da bi zmanjkalo vode, pa je res bilo potrebno števditi z njo. Toda zdaj, po tolikšnem deževju se to še vedno dogaja. Pravijo, da ne vedo, kam bi se lahko obrnili, da bi reših problem vode. Ja, kdo pa je v Zavrču pravzaprav odgo- voren za vodovod in preskrbo z zdravo vodo? Pravijo tudi, da pa takrat, ko je treba kasirati, pa ni nikoli izostankov. Gledati bi bilo potrebno na vsakega posameznika. Marsikje imajo otroke ali onemogle starce, ki so potrebni skrbne n^e, te pa brez ciste vode ni mogoče opra- viti, saj je voda v Zavrču odprta navadno ponoči in še morda kakšno uro podnevi, samo kdo naj bi vedel, ob kateri uri bo to. Sprašujem se, sprašujejo p^a se tudi ljudje iz Zavrča in bližnje okoUce, ali je to v skladu s predpisi in ali je to dovoljeno. Mishrn, da bi jim bilo potrebno pojasniti, zakaj vodo tako pogosto zapirajo in kdo je za to dal nalog. Upam, da nisem šla predaleč in da bo problem lahko kmalu rešen, vsem prizadetim in ostalim pa pošiljam pozdrave! m. i. PROMET V CANKARJEVI ULICI v imenu prizadetih občanov predlagam, da če že ne povsem zapreti za avtomobilski promet Cankarjevo ulico, bi bilo umestno določiti vsaj ENOSMERNO vožnjo. Enako bi naj veljalo tudi za Kremljevo ulico. Pred par dnevi je za las man_pcalo, da ni prišel pod kolesa 8 letni učenec v tej ulici. Mnogo otrok hodi po ulici in jim preti nevarnost. Morda bi se kaj ukrenilo predno se zgodi nepopravljiva nesreča. Prav tako predlagam, da avtomobilov ne bi parkirali pod okni na Cvetkovem tirgu. Eden v imenu mnogih ZA LETOŠNJO SADNO LETINO SLABO KAŽE Stari, ekstenzivni sadovnjaici že več let nazaj ne morejo konkurirati sodobni sadjarsiackovih strelcev: z minulega strelskega državnega prvenstva se vračajo z dvema naslovoma vicešampiona in vrsto drugih odličnih rezulta- tov. Ekipa strelcev iz Ptuja je v disciplini MK pištola Standard osvojila odlično drugo mesto. Zelo je presenetila odlična mladinka Jelka IJčakar, ki je segla po najvišjem naslovu v državi v mladinski konkurenci; mladinec Branko Skrt je s ptujskim rekordom 536 krogov v disciplini MK pištola serij- ska, osvojil 2, mesto. V disci- plini MK pištola proste izbire pa se je Franc Tominšek s 532 krogov uvrstil na odlično 15. mesto v seniorski konkurenci. Odličen je bil tudi Zdenko Medved, ki je s 530 krogi zao- stal za tretjeuvrščcnim samo za en krog. Mladinci Janko Pe- tek, Zdenko Medved in Jelka Lčakar so v konkurenci MK pištola Standard postali vice- šampioni Jugoslavije in tako občinskemu in republiškemu naslovu, dodali še drugo uvr- stitev v Jugoslaviji. Lackovim strelcem za nji- hove izredne športne dosežke tudi naše iskrene čestitke. S. Ivanovič TEDNIK - četrtek, 9. septembra 1976 5. stran Prizadevno društvo v Gaberniku Prosvetno društvo Gabernik je bilo ustanovljeno leta 1973. Društvo deluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na območju KS Juršinci. Čeravno šteje le 20 članov, je zelo aktivno, saj ima vsako leto nekaj pripravljenega za domačine. Kljub težkemu delu na kmetijah še najdejo prosti čas za razne prireditve in dramske uprizoritve. V pretekli sezoni so naštudirali kmečko igro ,4Creflova domačija". Za to sezono pa pripravljajo „Krefle". Tudi na zabavo ne pozabijo. Tako bodo v nedeljo 12. septembra pripravili veliko vrtno veselico in tekmovanje mož v molži krav. Obenem vabijo ljubitelje sladkega grozdja na vinsko trgatev, ki bo med veselico. Ves dobiček bo namenjen za dograditev gasilske prosvetne dvorane v Gaberniku. J. Roškar Vandravček že druga plošča Ime Vandravček je med ptujskimi poslušalci narodno-za- bavne glasbe že znano, saj bo ta ansambel naslednje leto praznoval 10. obletnico skupnega igranja. „Deset let je dolga doba", pravi vodja ansambla Janko Podlesnik, , in v tem času je naš ansambel dosegel uspehe, ki jih pravzaprav nismo pričakovali, kajti člani so se večkrat menjavah in od prvotnih sem ostal sam. Pred tremi leti smo Janko Podlesnik izdali prvo veliko ploščo z naslovom „Ko prihajam v rojstno hišo," pred nekaj dnevi pa je izšla že nasa druga plošča „Vzami, "zami iz roke prstan". Na obeh ploščah nastopa poleg članov našega ansambla še pevski kvartet Haloski fantje. Nova plošča, ki je že v prodaji, je vsebinsko razgibana, saj na eni strani posega v pnstno ljudsko izročilo, na njej je tudi nekaj skladb, ki jih je napisal naš član ansambla Janko Horvat, nekaj pa jih je tudi izpod mojega peresa. Naš cilj je: zadovoljiti čim širši krog poslušalcev in če bomo uspeh to, bo naše zadovoljstvo še toliko večje, saj navsezadnje se z glasbo vsi ukvarjamo le amater- sko." O uspehih klarinetist Janko sicer ne govori rad, vendar je vseeno zadovoljen ob izidu te plošče in potiho je povedal, da je njegova želja, da bi desetletnico obstoja svojega ansambla okronal še z novo vehko ploščo. Tudi glede tradicionalnega ptujskega ansambla je Janko Podlesnik spregovoril nekaj besed: , S svojimi fanti sem že nastopal na ptujskem festivalu in dosegel tudi nekatere uspehe.Naši posnet- ki so tudi na festivalskih ploščah. Žehm, da bi bil festival takšen, kot je bil prva leta - pravo prijateljsko srečanje vseh ansamb- lov, kar pa se je zadnje čase precej izjalovilo. Veliko je tudi ansamb- lov, ki so se prav na našem festivalu uveljavili, nato pa jih v Ptuju ni bilo več, kar pa je v nasprotju z likom glasbenika. Tudi novim ansamblom bi morah dati nekoliko več možnosti za uveljavitev, ne pa da jih odvračamo na avdicijah. Prav tako bi lahko v času festivala posvetili več pozornosti članom ansamb- lov. Ugamo, da bo Vandrovčkom plosca šla kar najbolj v prodajo in vsem članom želirno še več uspeha. B.Vodušek KUL TURA KOT POSODICA ZA ČAJ pod tem nena vad- ni m naslovom se lotim vprašanj O gledališču, glasbi, likovnih razsta v ah in arheoloških najdbah poskušam vsa vprašanja ne- kako povezati s ptujem in okolico in doseči neki skupen rezultat, seveda ne matematičen, ni- ti umetnosten, umetniški, temveč vsa ta vprašanja kulture in umet- nosti navezati na ljudi in na odnose, ki so med človekom in kulturo. do ljudi je umetnost skrbna in občutljiva, Ha teli bl da bi ljudje do umetnosti prav tako biu tanko- čutni sprejemljivi in dobrodušni Ckikod pravzaprav ideja o tem? Morda od kustosa Jevremova, morda od shkaija Lugariča, morda celo od kiparja Gojkoviča, fotografskega mojstra Kerblerja, ah koga drugega. Morda prav od teh ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s tistim delom, ki me zanima in ki se imenuje umetniško delo, ah drugače, umetniško izražanje, ponavljanje in čutenje. Gora razhčnih občutkov mami človeka, ga spremlja, navdušuje, uči in kar naprej obdaja. Ideja, zamisel torej od same umetnosti. Pisanje je torej nastalo ob misli na neko zvrst umetnosti, na neko kulturno dogajanje. Bodisi to arheološko izkopavanje, ki je za Ptuj tako značilno, na gledanje v preteklost, ah pa natančno in ostro obUkovanje razhčnih skulptur. Eno in drugo se dopolnjuje, eno je z drugim povezano in živi neko skupno življenje. Tako mesto Ptuj živi z ljudmi in ljudje z umetnostjo, ki pa žal ni takšne obhke in nima takšnega živega ter polnega življenja kot si to zamišljamo mi ah kdo drug. Prav gotovo si želimo nekaj drugega, boljšega in zanimivejšega. Ptuj je že dalj časa v znamenju 4. kulturnih srečanj. Videh smo jjlese s Tahitija, shkarje, satirični kabaret in še nekaj drugih drobnih kulturnih dogodkov. Zakaj vse te prireditve, razstave, vsi ti plea, nastopi, vsa ta glasba in drugo. Zakaj? Samo zato, da se polnijo časopisni stolpiči in polnijo magnetofonski trakovi? Najbrž ne. Mislim, da zaradi Ptujčanov in okohčanov. Odgovor je jasen. Na temelju starega se včasih gradi tudi novo. Ptujska kultura sega daleč nazaj. Gledališče je bogato tradicij in u^ehov, a v tem hv^n ne moremo trchti, daje temu res tako. Gledališka sezona še ni v polnem delovnem zamahu, je pa pred vrati ta zamah. Gledališča predstava je za Ptuj neizogibna, njena zapisana tradicionalnost vsako leto bruhne na dan, vsako jredsezonsko leto se sprašujemo, cako letos gledahšče. Spiš, se prebudiš, sploh živiš, ali pa že trdno stojiš in pripravljaš presene- čenje za občinstvo. Praviš, da se bojiš praznine, praznih stolov, praviš, da ni ljudi v teater, da jih tudi za odrom in na njem ni. Morda je res tako, a rešitev je, vedno se najde tista rešilna bilka v hudo deročem tolmunu, napol- njenem z bisto vodo. ICultura, bodisi tudi umet- nost, ni kakor posodica za čaj, kj?r se za sladkorjem in vodo skriva malenkost čajne raztopine. Kultura je sod, kamor lahko natočimo litre in hektolitre čistega, rujnega in zdravega vina- Nočemo tujega priokusa, želimo si domačnosti, poštenosti in lepote. Kaj je prvo, kaj drugo in kaj tretje, je vprašanje. Vse združeno je košček umetnosti na koščku kulturnih tal Ko steče beseda smo vsi za kulturo, za animatorje kulture, za umetnost, za umetnike in kulturnike, a ko nastopi beh dan, ko je predstava, razstava, najdba in glasba pripravljena, obsedimo za domačo mizo in nebodigatreba kritika leti z jezika, da je joj!. Kakor da hvala ne obstaja No, na koncu koncev pa kričimo in vpijemo: kruha in iger! Vemo, kdo si je zaslužil kruh, ne vemo, kdo si je prislužil igro. Igralec, kipar, slikar, fotograf, glasbenik so res tisti, ki „vlečejo" občinstvo, a vseeno niso venomer maignetne igle za vsakega, še tako skritega človeka. Kulturna dediščina je bogata, ponavljamo iz dneva v dan. Ali jo znamo ceniti in izkoristiti? Kdo ve? Morda umetnostni zgodo- vinarji, glasbeniki, kiparji. Morda oni to vedo. Morah bi to vedeti. Ob koncu bi bilo najbolje tako zaključiti: Kultura živi, ptujska 4. kulturna srečanja so bogata, drugo leto bodo še bogatejša, še bolj pisana, raznovrstna. Ko bodo srečanja mimo, se bodo odprla gledaUška vrata, narodni dom, glasbena šola ter vse tiste znane in neznane dvoranice na ptujskem območju in vsa dežela bo živela za kulturo. z. kodrič Čakanje na obiskovalce Povezati nosilce kulturnega življenja Poročali smo že, da je komite občinske konference ZKS Ptuj na zadnji seji, skupno s komunisti s področja kulturnih dejavnosti, razpravljal o problemih kulture v ptujski občini in o nalogah komu- nistov na tem področju. V skladu z ustaljeno prakso je komite na 28. redni seji, ki je bila včeraj popoldne, sprejel sklepe, katerih predlog je pripravila komisija na podlagi razprave in predlogov na zadnji seji. Na kratko povzemamo nekaj nalog iz teh sklepov. Ustanovljen je aktiv komuni- stov-delavcev v kulturi, ki bo povezoval vse člane ŽK v kultur- nih zavodih in skupnosti, v vod- stvih ZKPO in v drugih organiza- cijah, ki delujejo na tem področju. Skhcatelj prvega sestanka tega aktiva pa bo komisija za organizi- ranost in razvoj ZK pri komiteju. Posebej pa so zadolžih komuniste v kulturni skupnosti, da skupno s SZDL in s sindikati preučijo možnosti in pogoje za ustanovitev TEMELJNIH SKUPNOSTI ZA VARSTVO KULTURNE DEDI- ŠČINE v občini Ptuj. Na seji so ugotovih, da sploš- ne delegacije v TOZD m v krajevnih skupnostih ne delujejo tako kot bi bdo želeti, zato so zadolžih komuniste, da na tem področju pomagajo, obema pa je potrebno razmishti o možnostih obhkovanja posebnih delegacij za posamezne samoupravne interesne skupnosti. Posebej je treba preu- čiti sistem samupravljanja v po- khcnih kulturnih zavodih in vlogo članov, ki jih v svete zavodov delegirajo organizacije združenega dela in skupščina kulturne skup- nosti. Vse temeljne in druge organi- zacije združenega dela so dolžne sprejeti program kulturnih dejav- nosti, v njih opredehti vsebino, potrebe in sredstva za kulturni razvoj delavcev in širše družbene skupnosti. Ti programi morajo postati sestavni deh razvojnih načrtov. Ker je v združenem delu kulturna vzgoja delavcev posebne- ga pomena, zato je potrebno imenovati in izobraževati anima- torje (navduševalce) kulturnega življenja, v delovnih kolektivih z nad 500 člani pa bi naj ustanovili stalne komisije za kulturo, izobra- ževanje in družabno življenje de- lavcev. Prav tako bi se morali komu- nisti v krajevnih skupnostih zavze- mati za kulturni program in povezati vse nosilce kulturnega življenja. Zaradi tega bi naj pri krajevnih konferencah SZDL usta- novili posebne koordinacijske od- bore, ki naj zagotovijo enotnost Eri oblikovanju in izvajanju socia- stične samoupravne kulture. Pri tem ima pomembno vlogo tudi šolstvo, zato velja skrbno preučiti vlogo šole na področju ku turnega živ^enja. V konceptu usmerjenega izobraževanja je treba v šolskih programih posebej zagotoviti me- sto kulturi. Spričo kritičn^a stanja na področju kulture v ptujski občini je treba čimprej napraviti program obnavljanja obstoječih prostorov, nakazati potrebo po novih, zdru- ževati vsa možna finančna sred- stva in izdelati plan potreb kadrov v kulturi. Že vrsto let ugotavlja- mo, da problem financiranja ohra- nitve kulturne dediščine ostaja nerešen, zato je treba s kulturno skupnostjo Slovenije najti ustrez- no rešitev za financiranje vzdrže- vanja starega dela mesta, ki je zgodovinsko zaščiteno. Na seji so tudi ugotovih, daje vphv zborov uporabnikov v skup- ščini kulturne skupnosti pre- majhen, ker delegacije prepogosto delegirajo na seje skupščine izva- jalce, ne pa uporabnike. Zato je treba v bodoče pri kadrovanju v zbore uporabnikov posvetiti po- sebno skrb temu problemu. Glede na očitke, da v kulturi neracio- nalno trosijo sredstva, ki jih delovni ljudje združujejo za kul- turne potrebe, so na seji predla- gaU, da naj delavska kontrola v kulturni skupnosti posebej pre- gleda, kako trosijo sredstva. Med sklepi je tudi naloga, da naj komunisti preučijo možnost izvedbe kulturnega tedna (občin- ska revija prosvetnih društev), da bi s tem popularizirah amatersko dejavnost in prispevali k dv^u kulturne zavesti občanov. Pou- darih so tudi, da morajo odgo- vorni ljudje v delovnih organiza- cijah pokazati več razumevanja do tistih delavcev, ki se amatersko ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Ugotovitev seje komiteja je tudi, da sindikati že vrsto let uspešno izmenjujejo kulturne do- brine z delavci iz drugih socia- hstičnih republik, zato je temu treba tudi v bodoče posvečati vso skrb, da se s kulturnim sodelova- njem krepi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narod- nosti. _ F. Fideršek Slovenska Bistrica „ARMIJA ZMAGE - ARMIJA SVOBODE" Med pomembne svobodne dejavnosti -vojakov v garniziji JLA Pohorski bataljon Slov. Bistrica, spada tudi kulturno-zabavno področje v katerega je praktično vključen vsak posameznik. Med vsakoletnimi srečanji vojakov in mladine mesta in celotne občine Slov. Bistrica so tudi šštevilni kvizi ob pomembnejših praznikili. Pestra je tudi zbka tekmovahiih tem, med katerimi je prav gotovo najbolj privlačna zgodovina NOB in sociahstičnega razvoja naše domovine. Ena od sicer številnili skupnih manifestacij mladine in pripadnikov JLA je bila pred dnevom v dvorani garnizije, kjer so se pomerile na posebnem kvizu znanja najboljše ekipe garnizije in OK Na nedavnem kvizu v bistriški garniziji JLA ZSMS Slov. Bistrica. Kvk je nosil naslov „Armija zmage - armija svobode". Najuspešnejša ekipa je bila iz vrst enote JLA starešine Martina Peterkoviča, kateraje osvojila največ točk in si tako zagotovila udeležbo na regionalnem tekmovanju, ki bo to jesen-v Mariboru. Sledile so še ekipe starešin Džolovča, Turoviča in Jakovljeviča. Kviz so dopolnjevah tudi 7. glasbenimi, redtacijskimi in pevskimi točkami Besedilo in slike: V. H. PTUJSKI BORCI V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI, KI JE IZBRUHNILA PRED 40. LETI J. PRVA PTUJČANA V ŠPANIJI — ŽNIDARiC IN RAITAR \ Alhaceti, na sedežu mednarodnih španskih bri- gad, sta vpisana Žnidarič in Rautar kot prva ptujska "prostovoljca. Prispela sta marca 1937. Naj napišem o vsakem, kar je znano o njunem življenju v Španiji in najvažnejše iz njunega življenja! Tone Žnidarič. ki so ga zaradi komunizma izklju- čili iz 7. razreda ptujske gimnazije že leta 1934, je od- šel leta 1936 na svetovno konferenco delavske mladine v Moskvo. Nato je tam ostal v politični šoli kominter- ne in obiskoval še vojaški oficirski tečaj. V Španijo je prispel, kakor je v dokumentu navedeno, 26. marca 1937. Ker je bil ob prihodu v Španijo že vojaško izobra- žen, so ga imenovali za komandirja voda v četi Matija (iubca, nata pa je čez nekaj tednov postal komandir fete v bataljonu Djura Djakoviča. Do junija se je ver- jetno bojeval pri obrambi mesta Bilbao v severni Špa- niji. Julija je sodeloval v napadu na območju mesta Brunete. Tu sla se odlikovali 13. in 15. mednarodna brigada, 15. je poveljeval Jugoslovan Vladimir Čopič. Bilko pri Brunete so zaključili 25. Julija 1937 in se utr- dili na obeh straneh na postojankah, ki so ostale skoro do konca vojne. Bitka Je trajala 20 dni in v njej so so- delovale vse mednarodne brigade razen štirinajsta. Od 24. avgusta do 6. septembra Je trajala saragon- ska operacija. Ofenzivo Je začela republikanska voj- ska, da bi osvojila glavno mesto pokrajine Aragona— Šaragozo. V orožju premočen sovražnik ni dovolil zmage republikancem. Republikanski bataljoni so se prebili do Asturije. Toneta Žnidariča vidimo spet v republikanski ofenzivi pri meslu Belchile. Fronta seje vlekla od Pi- renejev do Teruela. Republikanci so sprva prebili fronto med Kintom in Belchite in prodirali proti Sara- gozi, zajeli 1500 fašistov, padlo pa Jih Je 2000. Oktobra 1937 se Je bojeval Žnidarič pri Saragozi. Hudi boji so divjali do 21. oktobra 1937, ko Je padla Asturija v sovražnikove roke. I>eta 1938 so povišali Toneta Žnidariča v kapetana in poveljnika bataljona v XII. mednarodni brigadi. Že decembra 1937 pa seje udeležil verjetno bojev na območju Teruela, kjer se Je zbralo 10 republikanskih divizij, ena tankovska in enote letalstva. Toda Franko Je tu mobiliziral velike sile. napadal republikance z močnimi ekskortami nem- ških in italijanskih avionov, da so morali republikanci 31. decembra 1937 popustiti in preiti v defenzivo. Sre- di februarja 1938 pa Je sovražnik Teruel zavzel. Ko Je pričel Franco 9. marca 1938 veliko ofenzivo ob reki Kbro. da bi presekal republikansko ozemlje na dvoje, vidimo Toneta Žnidariča spel v neprestanih bo- jih, ki so se vlekli do 15. aprila. Tedaj so fašisti dosegli svoj cilj. V bojih Je bilo na obeh straneh veliko smrt- nih žrtev. Republikanci so znova prešli v ofenzivo 25. Julija 1938 in boji so Irajali do 15. novembra. V prvih bojih, ko so republikanci zavzeli položaje na desni strani Fhra, se Je odlikoval Franc Rozman-Stane, poznejši komandant slovenske osvobodilne vojske. V bojih se je odlikoval tudi Žnidarič. Septembra 1938 so morali mednarodni borci zapustiti bojišče po mednarodnem dogovoru. Spet pa Je posegel Žnidarič v boj 26. janua- rja 1939. ko so mednarodne borce znova poklicali na pomoč in so se enote bojevale pri obrambi Katalonije do njenega padca v prvih dneh februarja. Toneta Žnidariča vidimo 12. februarja 1939 že v taborišču Saint Cvprien pod Pireneji na francoski strani med mnogimi španskimi begunci. Veliko poma- njkanje je preživljal nato v tem in še dveh taboriščih, nakar je odšel maja 1941 na delo v Nemčijo in od lam zbežal v domovino. Njegovo pot v osvobodilnem boju do njegove smrti 18. decembra 1944 pa že poznamo. Dušan Rautar. rojen 1917 v Kandiji pri Novem mestu Je obiskoval pred odhodom v Španijo ptujsko gimnazijo. Njegov oče Je bil živinozdravnik v Kamni- ku. Rautar Je stanoval skupaj s Poldetom Mendašem, tudi dijakom ptujske gimnazije na Vičavi pri Toplako- vih. Rautar Je prišel na ptujsko gimnazijo 2. marca 1936 iz Kočevja. Svoj iztop iz gimnazije pa je Javil 17. maja 1936. nekaj tednov pred koncem šolskega leta. V Ptuju Je obiskoval sedmi razred. Rautarjevo delovanje v Španiji po prihodu marca 1937. ni znano. Dalje prihodnjič (V.Rojic) 6. stran TEDNIK — četrtek, 9. septembra 1976 mladi dopisniki Da se je s prvim septembrom začelo novo šolsko leto, to itak vsi vemo, še bolj pa vsi čutimo. Naši spoštovani roditelji na svojiii žepih, na katere mlada generacija vse bolj pogosto trka, mi mladi pa to čutimo na svoji težki psiho-duševni obtežitvi z novimi skrbmi, predvsem pa pod težkim bremenom papirnate učenosti v obliki učbenikov, zvezkov in druge take strokovne Literature, s katero so naše torbe maksimalno obremenjene. O vsem tem pišejo resni, zlasti pa zabavni in humoristični časniki, zato ni nobene potrebe, da se stem problemom ukvarjam še jaz, kot posebno rresni posebni dopisnik, kot osnovnošolski obveznik pa vse to praktično občutim na svoji koži Zaradi tega se bom danes specializiral bolj na problematiko PRAV VESEL V ŠOLO GREM Res se lahko zgodi, spričo džungle na naših cestah, da prav vesel zjutraj od doma greš, prebudiš se pa v bolnišnici ali pa v kakšni mrtvašnici (tam se l-ahko znajdeš, ne prebudiš!). Tu bi res morali nekaj narediti za večjo varnost naših otrok na cestah, ki so tudi naše in pred vozniki, ki so tako naši kot tuji, pa bolj divji naši kot tuji. Zapisal sem ,,morali nekaj narediti" čisto namenoma zaradi tega, ker tako pravimo v vsaki diskusiji in v vsaki resoluciji in se zavoljo tega še nikomur ni skrivU las na glavi Tisto „morali nekaj narediti" pa smo ponavljali in ponavljamo tako dolgo dokler se ne naveličamo, ali pa se naveliča problem sam kot tak in neha obstajati, oziroma se včasih tudi sam uredi Za zavarovanje nas, šolarjev, nič manj pa še bolj nebogljenili cicibanov pa je resnično treba na naših cestah nekaj ureditL Na vseh glavnih prometnicah sirom naše domovine, zlasti pa na Ptuju, kjer so prehodi čez ceste,' proge ... je treba ob šolskih špicah zagotoviti varnost prehodov s tem: - da jih opremimo z znakom ,,splošna nevarnost",' - da šolarje in voznike cepimo s semmom avtomatičnih zaviralnih dejavnikov, ki bodo samo prometno naravnani, ker bi sicer zaviralni dejavniki lahko močno ogrozili naš hitrejši razvoj, - da tudi vse šolarje opremimo z ,/migavci", da bodo tako vozniki vedeli, kam kdo misli skočiti To je potrebno že zaradi tega, ker naravno mežikanje z levim aH desnim očesom in kazanje z roko ah s prstom uporabljamo za druge vsakdanje stvari, - in najvažnejši predlog, ki ga imam je ta, da glasom zakona o zavarovanju plačil tozadevno sprejmemo tozadevni odlok o sprotnem plačevanju ali vsaj 'sprotnem obračunavanju. To z drugimi besedami in po moji osnovnošolski 'logiki pomeni, da bi glasom tozadevnega odloka, tozadevni organi smeli kar na licu mesta ■oziroma bi morali na licu mesta obračunavati vsak' prekršek, kajti takojšnje plačilo je najboljše zdravilo ... To sem napisal precej zamotano učeno, pač v stilu naših predpisov; ki so tudi učeni, še bolj pa včasih zamotani, da sijih lahko vsak tolmači tako, kot mu to njegova pamet in predizobrazb^adopuščata. Zaradi tega tudi dopuščam širokim množicam bralcev, da si po svoje tolmačijo tako sprotno plačevanje na Ucu mesta.' Kot vzorec naj povem samo svoj primer: Igrah smo se na cesti Skočil sem za žogo. Privozil je mimo avtomobil, ki me je skora povozil. Voznik je bM besen; Skočil je ven. Drl se je in mi eno piimazal na Uce (desno, ker je bU voznik levak). Tedaj sem dojel, kaj pomeni sprotno plačevanje. Dokaz, da sem dobil za prekršek na cesti sprotno plačilo pa je bila rdeča maroga, z odtisi moške šape .J. . Od takrat vedno pazim, kadar se igram na cesti ■ Ce se bo kdo zgledoval po mojem primeru, dajem častno pionksko besedo, da ga ne bom tožil zaradi prilaščanja mojih avtorskih pravic. Vam priporoča in vas pozdravlja, vaš posebni dopisnik! SONCE IN SENCE MOJEGA OTROŠTVA Senca mojega otroštva je drob- na Zgodbica. Nekoč, ko sem bil majhen sem prinesel domov majh- nega ježca. Nenadoma pa sem zbolel, imel sem ošpice. Odpeljali so me v bohiišnico, jež pa je ostal doma na podstrešju. Ko sem se vrnil, sem se začudil, ker sem ga še našel in je bil že kar velik jež. Hranil se je najbrž z mišmi in jabolki, ki so bila spravljena na podstrešju. Prinesel sem ga v kuhinjo, a se mi je nekam skril. Mislil sem, da je zbežal ven, v prostost. Pustil sem vse in odšel k sosedovim. Ko sem se vračal, sem zashšal mamin krik. Jež je namreč zlezel v njen škorenj in ko se je mama hotela obuti, da bi šla na polje, je nenadoma začutila bole- čino. Tedaj se je vrnil še oče in sem bil tepen. Ježka pa sem moral odnesti v gozd in upal sem, da mu bodo manjkajoče bodice kmalu nadomestile nove. Od tistega časa ne smem več prinesti nobenega ježa k hiši. Milan Vogemut, OŠ Markovci V CUNJE ODET SKELET V šoh preživljamo veselje in težce trenutke. Bilo je pri uri biologije. Učili smo se o človeškem okostju in tovarišica je prinesla plastičen skelet. Ob pogledu nanj so se nekateri sošolci stresli, saj je strmelo v nas dvoje pošastno grozljivih oči. Vso uro smo bili bolj nemimi. Zazvonil je zvonec in naznanil konec ure. Ker smo imeli nasled- njo uro kemijo, smo ostali v učilnici. Tovarišica je dejala: ,Mi- shm, da lahko pustim skelet tukaj. Saj ga ne boste zlomili? !" Nato je odšla v svoj kabinet. S Helenco sva odšli v avlo. Ko sva se vrnili, so se nekateri sošolci valjali po tleh in se gromko smejali. Tedaj sva opazili, čemu se smejejo. Skelet je bil oblečen. Na glavi je imel čepico, ogmjen pa je bil s suknjičem. Za krilo so mu nataknih pisano cunjo za brisanje table. Celo obuh so ga. Nekdo se je spomnil, da so iz papirja zvih cigaro in jo vtaknih v usta. Na prsni koš so pritrdih rožico. Zdaj smo se še bolj anejah. Iz oči so nam tekle solze. Preshšah smo zvonec, ki je naznanil konec odmora. V razred je stopila tovarišica. Ko je zagle- dala našemljeni skelet, se je tudi ona od srca nasmejala. Povedala nam je, da se povsod, kjer imajo učenci smisel za humor, dogaja nekaj podobnega. Ko se je smeh polegel, smo nadaljevali s po- ukom. To je bil prijetni trenutek iz šolskega življenja. Jelka Horvat, 7 a razred, OŠ Franca Belšaka, Goriaiica KO SESTAVLJAM SPIS Kadar moram napisati spis, si najprej naredim načrt: uvod, jed- ro, zaključek. Potem se v mislih sprehodim po deželi besed, "ejic, vprašajev, khcajev, pomišljajev in podobnih nadlog. Na sprehodu po tej deželi je polno nevšečnosti. Kadar iščem primemo, posebno lepo besedo, se pošteno utrudim, preden jo naj- dem. Zgodi se, da me tudi premaga lenoba. Besede in zna- menja uhajajo na papir, primerne in neprimeme, brez zveze in truda. Potrudi pa se potem tova- rišica in mi zniža oceno, ker je za nepravibiosti precej občutljiva. Besede postavljam v vrste, daje podobno stavku. Potem prenašam besede z enega konca na drugega, kakor se mi zdi najbolj prav. Ce se mi zdi, da mora biti povedek pred oseMcom, zamenjam, da bolje zveni. Ko premagam te nadlog, te, lotim ločil. Z njimi se največkrat skregam in napišem približno takole: , Oblekla sem se in šla na sprehod na glavo, sem dala novo čepico na noge, rumene čevlje na roke, tople rokovice na oči, ker sem kratkovidna . , ' Kako postavljam ostala ločila? Cisto preprosto. Postavim jih pač tja, kjer je kaj prostora. Ce prostora ni, pa jih enostavno ne postavim. Kadar pa so besede preveč narazen napisane, postavim med nje kakšno ločilo zaradi lepše oblike. Nato vse to prenesem v zvezek. Naloga je napisana s črnilom. Ko tovarišica pregleda zvezke, ni naloga vec napisana samo s črnilom, temveč tudi z rdečilom. In vsako delo se obrestuje. Helenca Bezjak, 7 a, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica PLANINCI NA DONACKI GORI Na planinskem sestanku smo se zmenili, da bomo pred koncem šolskega leta priredili izlet s piknikom. Odločih smo se za Donačko goro. Pot nas je privedla do avtobusne postaje. Po nekaj minutnem čaka- nju je pripeljal avtobus. Vstopili smo v skoraj prazen avtobus in se odpeljali v poletno jutro. Peljali smo se po gramozni cesti, po kateri je kar precej ropotalo in nam obračalo želodce. Proti Že- talam je gramozno cesto zamenjal asfalt. Skozi okna smo opazovah Žetale, ki so ležale med hribovjem z rahlo meglico, ki se je počasi dvkala v višine. Cez nekaj^časa smo se pripeljali v središče Zetal in tam izstopili Napotili smo se do trgovine, ki pa je bila še zaprta. Tu smo se tudi prešteli. Naša planinska skupina je štela petnajst članov. Zraven pa sta bila še mentor in vodnik. V načrtu smo imeli piknik, zato smo morah nesti s seboj raženj in še razne druge pripomočke. Pogle- dah smo, če je mesnica odprta, da bi si kupih še nekaj mesa. A ta je bila žal zaprta. Vodiča in še sošolca smo poslali k mesarju na dom. Ostali z mentorjem pa smo se odpravili po markaciji na pot. Kmalu smo prišh do roba gozda, kjer smo naleteh na jagode. Malo više v gozdu smo se še najedli borovnic. Včasih se je kateri tudi spotakrul ob korenino in se komaj obdržal na nogah. Zaverovani v gozd in travnike lepote smo kmalu zašli in izgubili markacijo. Neka ženica nam je pokazala pot naprej. Ker pa nam je poti zmanjkalo, smo se napotili po gozdu naravnost v hrib. Ko smo prišli malo više, smo zagledali gamsa, ki je tekel po gozdu. Kmalu smo se utrudih in počivali V želodcih nam je že pošteno zavijalo. Po majhnem počitku, smo zopet nadaljevali pot in čez nekaj časa smo ponovno našh markirano pot. Ugotovih smo, da smo si dosti poti prikrajšali. Pred nami pa se je dvigal najbolj strmi del poti. Tudi ta del smo počasi premagah, čeprav je sonce že pošteno pripekalo. Držeč se za jekleno vrv, smo priplezali na vrh in vrh osvojili Nekaj časa smo plezali po skalah, gledah na vse strani v doline in opazovali pre- lepe slovenske lepote. Nato smo počivali Potem pa smo se odpra- vili na domenjen prostor, kjer sta nas že čakala onadva z mesom. Tudi tu smo se najprej odpočih. Ker pa smo bili lačni smo kmalu začeli s pripravo piknika. Pripra- vili smo raženj in meso in začeh peči Ko smo si napekli nekaj mesa, smo se pošteno n:yedli. Po jedi nas je začela mučiti žeja Poslali smo dva fanta k prvi kmetiji po vodo. Ostali smo počivali in občudovali lepote narave. Dan je počasi mineval, mi pa smo imeh na vrsti krst, zatoker nas je bilo precej prvič na planinah. Mentor in vodnik sta dajala razna vprašanja, tisti, ki pa sta ga krstila, je moral odgovarjati. Ce odgovor ni bil pravilen, jih je dobil z jermenom po tazadnji. Po krstu je dobil vsak krščenec svoje ime. Cas je hitro m.ineval in morah smo se posloviti od Donačke gore, kjer smo preživeli prijeten dan. Polni vtisov in občudovanj smo se razšli in si na tiho v srcih obljubili da bomo tudi v naprej obiskovah naš prelepi planinski svet. Jožica Svenšek, 7.b, OŠ Martina Ko resa, Podlehnik Uspešen začetek f otokinokluba Delo fotokinokluba DPD Svoboda Ptuj, ki smo ga ustanovili letos a- .prila, je uspešno steklo. Najprej smo s skupnimi napori uredili temnico, ki je bila prvi pogoj za nadaljnje delo. V naši redni dejavnosti bomo ta mesec prvič izbrali fotografijo meseca in upamo, da bo tudi objavljena v Tedniku. Število članov našega kluba se povečuje, predvsem pa bi radi vanj pri- tegnili nekoliko več mladincev. jf JUDO Judo klub „Drava" Ptuj organizira TECAJ ZA ZAČET- NIKE. Vpisovali bomo: - ponedeljek, 13. septembra ob 18. uri - v sredo, 15. septembra ob 19. uri - in v petek, 17. septembra ob 19. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju. Začetek tečaja bo v isti dvorani v ponedeljek, 20. septembra 1976, ob 18. uri. Vabljeni! Ptujčani na MDA »Brkini 76" Letošnje MDA „BRKINI 76" se je udeležila tudi brigada „Dušan Kveder - Tomaž iz Ptuja.* Sestavljalo jo je 34 mladincev iz V Ptuj so se vrnili s številnimi priznanji. ptujskih OZD in srednjih šol. Brigada je bila kljub malošte- vilnosti uspešna pri delu in v popoldanskih aktivnostih. Pro- glašena je bila za udarno in je prejela najvišje priznanje ^plaketo MDA Brkini 76' . Posamezniki so osvojili 16 udarniških značk in 16 priznanj. Čeprav je bila večina mladincev prvič v brigadi, so se hitro vživeli v brigadirsko življenje in navezali zelo prisrčne stike z domačini in ostahmi brigadirji na akciji. Prav zaradi teh odnosov med domačini in brigadirji si vsi želijo, da bi se še vmiU na Brkine, čeprav so pogoji za delo in življenje slabši kot na drugih akcijah. Odnosi med bri- gadirji so bih zares prijateljski, zato so sklenih, da se vse tri brigade pobratijo. Pobratenje brigad »Jeseniško bohinski odred" z Gorenjske, ,J'ranc Pasterk - Lenart" s Koroške in „ Dušan Kveder - Tomaž" so opravih v soboto 28. avgusta 1976. Brigadirji so skle- nih, da bodo stike s pobratenimi brigadami vzdrževali skozi vse leto Ptujčani v MDA Brioni. in na akcijah prihodnja leta. Stike bodo vzdrževaU na ta način, da bodo organizirali srečanja v krajih odkoder so posamezne brigade. Po prihodu v Ptuj so imeh brigadirji zadnjo brigadno konfe- renco, na kateri so sklenili, da bodo kot brigada delovali še naprej. UdeleževaU se bodo lokal- nih delovnih akcg. Sklenih so, da je potrebno brigadirsko življenje predstaviti širšemu krogu mladih in s tem povečati število briga- dirjev za akcijo v naslednjih letih. Padalka Glažarjeva na svetovno prvenstvo v Rim Zdenka Glažar. članica pa- dalske sekcije Aerokluba Ptuj je članica državne reprezentan- ce. Te dni je bita na uradnem treningu v Paračinu, kjer se pripravljajo državne reprezen- tantke v padalskih skokih na svetovno prvenstvo, ki bo v Rimu. To je vsekakor velik us- peh padalske sekcije AK Ptuj in vloženega veliko truda Gla- žarjeve za dosežen takšen uspeh. V Rim odpotuje danes 9. sep- tembra. mk Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš novi izdelek montažno troprekatno greznico in prihranili boste pri denarju in času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materia- lom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic, odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek pri ceni, času in delu je od 40—60% v primerjavi s kla- sično izvedbo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, telefon št. (063) 7722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame, omice, sestre, tete, svakinje in tašče Marije Serona iz Spolenjakove ulice 5 v Ptuju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prija- teljem, del. org. Agrotransport, Ptuj, Službi družb, knjig. Ptuj, Krajevni skup. Ptuj za pomoč in nego v težkih trenutkih bolezni. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, govorniku ob odprtem grobu, č. g. župniku za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali, nam izrekli so- žalje in z nami sočustvovali. Žalujoči: sin Stanko z družino in ostalo sorodstvo. TEDNIK - četrtek, 9. septembra 1976 7. stran Na obisku v domu upokojencev vPtuju Bil je lep sončen dan, ki je pripomc^el, da se je vse predsta- vilo s prijaznim obUčjem. Ze pred domom sem opazila na udobni klopci v lepem okolju tri zado- voljne, starejše žene, ki so mi veselo odzravile. Povprašala sem jih, kje bi našla moje znanke in takoj so mi vse tli hkrati uslužno raztolmačile, kje jih bom našla in še pokazale okna njih sob. Zah- valila sem se in brž stekla po čudovito opremljenem, sončnem hodniku v dom. Zagledam tri mlade negovalke, ki so mi na moje vprašanje takoj ljubeznivo povedale in pokazale, kje bom našla, kar želim. Najprej moram poiskati sobo 22, kjer biva moja sorodnica Marija. Ne pridem še do vrat, že me veselo pokliče, ker je tačas ravno bila na hodniku pri igri s kartami. Ker sem opazila, da je soigralec nekam z žalostjo zaslutil, da se bo morala ^ra prekiniti sem jima svetovala, naj kar nadaljujeta, jaz grem pa medtem še poiskat znanKO v sobi Upc^ojend pred svojim domom v Ptuju. Foto: B. Vodušek 222 in se pozneje vrnem. Z navdušenjem sta moj predlog sprejela, jaz pa sem pohitela, da obiščem drugo staro znako, ba- bico Avgusto. Veste, 87 let že ima, pa je nikakor ne morem nasloviti s tovarišico. Tako zelo jo spoštujem, tako zelo jo imam rada, da jcakršenkoh naslov bi ji dala, ne bi mogel izraziti časti, la ji gre. Že piibhžno 35 let je nisem videla. Ko vstopim v sobo, prvi hip nisem bila prepričana, da sem v pravi in plaho vprašam: stanuje mogoče tu gospa Avgusta, ba- bica? Živahno mi odgovori: j a seveda, jaz sem. Predstavim se in ne morem popisati, kako zelo seje razvesehla. Pravkar je odprla po- šiljko, ki ji jo je poslala hčerka Gustika. In vsa srečna mi je začela pripovedovati, kako lepo ji je tu in da za to, kar ji nudijo, 80 din dnevno nikakor ni preveč. Ima lepo pokojnino in še ji od preskrbnine precej ostane. Polna je bila hvale na račun družbene ureditve za skrb ostarehh in onemoglih. Sama opazim, kako je vse dobro oskrbovano inkako so tudi oskrbovanci negovani. Ker se je bhžal čas obeda, sem se morala hitro posloviti, kajti obiskati sem hotela še ostah dve. Obljubila sem ji, da pridem še in zaprosila meje, naj ji prinesem kaj za citati. Zagotovila sem ji, da ji bom to željo lahko in zelo rada izpolnila. Prisrčno sva se poslovih, s solz- nimi očmi. Pred menoj je živo stopil pred oči čas, ko sem mlada žena pričakovala prvega otroka in so mi privedli to odlično, ljubezni\k) babico v pomoč. Spričo groznih bolečin je znala tako prepričljivo tolažiti in bodriti, da sem takoj spoznala, da sem trenutno njena edina skrb in da se ji lahko zaupam. Ob tej prihki se vprašam, ah vemo dovolj ceniti pokhc babice? Dandanes večina mater rodi v porodnišnicah. Tam imajo babice na razpolago vse, kar za svoje odgovorno delo potrebujejo, poleg tega pa še ob strani strokovno pomoč zdravnika. Ah v tistih starih časih je vse breme, predvsem na deželi ležalo v rokah babice. In kako smo jih spo- štovali! Spominjam se, da sem bila že gimnazijka, ko je prišla k nam domov na obisk stara babica, ogmjena v velik suknjen plet, v rokah pa je držala v eni palico, v drugi pa lepo pleteno košarico s pokrovom. Mamika so mi jo predtavili češ, da so to babica, ki so meni pomagali pri tvojem rojstvu (1911). Spoštljivo sem se priklonila in starki poljubila roko. In ko sem uprla svojem hvaležne oči v njene, sem opazila, da so bile polne solz. Danes, se je moje življenje nagnilo daleč čez poldne in se ozkam na prehojeno pot, z zadovoljstvom ugotavljam, da sem na tem težavnem popotovanju srečala mnogo dobrih ljudi in med te štejem med najboljše vse tiste babice, ki so tudi meni pomagale ob rojstvu mojih številnih otrok. Vrnila sem se k Mariji, ki meje že težko čakala. Razkazala mi je prijazno sobico z balkonom, ko- palnico s sanitarijami, odprla shrambo za živila in omaro za obleko in vsa navdušena povedala, da ima lep. novi komplet, da si ga bo oblekla, ko gre na obisk k svojim. Zadovoljna je tukaj, ni- česar ji ne primanjkuje, razveseh pa se, če jo kdo obišče in tudi sma gre rada malo ven k znancem. Morala sem sesti m postregla mi je s kozarcem vina in pedvom, nato me je prijela za roko in rekla, sedaj pa greva še hitro k Ivanki v sobo 31. No, ta je bila že v sobi sosede z namenom, da gresta supno- v jedilnico. Vesela sem bila, ko sem opazila, v kakem prijet- nem sožitju žive tukaj v sicer novem bivahšču, ki pa jim je postal pravi dom. Ko sem odhajala, mi je nehote Dri šlo na misel, da le malokatera cmetica si bi lahko privoščila tak varen počitek na jesen svojega avljenja spričo neznatne pokoj- nine, ki znaša komaj za 5 oskrbnUi dni v mesecu. Imam pa trdno zaupanje, da bo naši sociahstični družbi s svojim vztrajnim priza- devanjem uspelo doseči tudi v starostnem zavarovanju kmetov pravično rešitev. Ema MeSco Tradidonalno sprejemanje novih strojnih stavcev Obred v trenutku ko zlijejo vodo iz veder na krščenca. i V Ptujski tiskarni so tudi letos na tradicionalen način sprejeli v svojej vrste novopečenega stavca Danila Krajnca. Obred tiskarskega krsta — gauča je bil 28. avgusta 1976 na dvorišču- Ptujske tiskarne v navzočnosti sodelavcev in Krajnčevih svojcev. Nanj so i povabili tudi dosedanjega direktorja Viktorja Tomaniča in novega direklo-.j rja Stanka I.epeja. \ Za novopečenega stavca in za sodelavce je tradicionalen sprejem pose-i bno doživetje. Nanj se vsi skupaj dolgo pripravljajo. Besedilo nagovora je- napisano na dolgem pergamentnem traku. 4 Tokrat je čital nagovor Bogo Veber, tehnični vodja tiskarne, asistiral i pa mu je Vinko Širovnik, vodja ročne stavnice. Za tiskarski krst po proto-; kolu ni le pokropitev novega stavca z vodo, temveč za ta obred porabijo: navadno 2—3 vedra mrzle vode. Krščenec je pripravljen na to, da bo ; popolnoma premočen, to tem bolj, ker mora sesti med čitanjem nagovora i na stol, na gobo, polno vode. Pripravljen je tudi na temeljito umivanje ob- \ raza, saj ga biriča pred obredom namažeta po licu s tiskarsko barvo. ; Gledalci spremljajo obred s sočutjem do novega stavca, pa tudi s sme- ■ hom, saj se smeje tudi sam novi stavec, čeprav do niti premočen, vendar^ vesel, da je s tem za njegovo strokovno priznanje vse mimo. Po končanem \ obredu je novi stavec popolnoma svež, in ko se na novo preobleče, sedel skupaj s povabljenimi na priložnostno družabnost, ki se vedno veselo kon-1 ča. Besedilo in slika: J. V. j Zbori občinske skupščine 24. septembra Predsedstvo skupščine občine Ptuj je sprejelo sklep, da bodo zbori občinske skupščine zasedali 24. septembra. Na seji predsedstva 2. septembra 1976 so obravnavali tudi gradivo za delegate vseh treh zborov. Najvažnejša točka dnev- nega reda je informacija o tekočih gospodarskih gibanjih in uresniče- vanju resolucije v občini Ptuj v prvem polletju letošnjega leta. Prav tako bi naj bila dana ocena o izvajanju te resolucije in ocena izvajanja resolucije o družbeno- ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v prvem polletju 1976. Predsedstvo je pregledalo gradi- vo za prihodnjo sejo zborov in sprejelo več sklepov in sicer, da zbori razpravljajo o poslovniku skupščine občine Ptuj, o soglasju o pripojitvi nekaterih osnovnih šol k matičnim šolam v občini, o imeno- vanju nekaterih ravnateljev na osnovnih šolah in o osnutku sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa šolskega prostora na ob- močju občine Ptuj. Referendum bi naj bil v mesecu novembru. Seveda pa bodo o datumu izvedbe refe- renduma razpravljali na zborih skupščine občine Ptuj, ki bo 24. septembra 1976 in na seji, ki bo v oktobru. zk VOLILNE KONFERENCE MLADIH 00 SREDINE SEPTEMBRA S statutarnimi določili, ki so jih mladi sprejeli na 9. kongresu ZSMS pred dvema letoma, je potrebno v vseh' organih ZSMS opraviti programsko^ volUne^ konference. Predsedstvo OK ZSMS Ptuj je na seji'določilo datum občinske programsko' volilne konference, ki bo 1. oktobra 1976. Za uresničitev statrutarnih določil zveze sociahstič-ne mladine Slovenije je bilo potrebno v osnovnih organizacijah preiti več faz. Prva faza je bilo evidentiranje vseh' kandidatov za nova vodstva v osnovnih organizacijah in občmski konferenci Faza evidentiranja je bila od 31. maja do 15. avgusta. Naslednja faza je bilo kandidiranje v osnovne organizadje, tretja faza pa kandidiranje v organe občinske' konference ZSMS. Zadnja faza poteka do 30. septembra 1976. Poudariti je potrebno, da morajo vse osnovne organizacije v krajevnih skupnostih', delovnih orga- nizacijah in šolah imeti vohlno programske konfe- rence do 15. septembra 1976, kajti le tako bo mogoče občinski konferenci napraviti točno analizo in oceno dela mladine v ptujski 'Občini Prav tako tudi oceno dela same občinske-konference ZSMS. V programsko-volilne konference je potrebna vključitev vseh' družbenopohtičnih dejavnikov, ki bodo mlade usmerjali in dah oceno o kandidatih za vodstvo mladine. V krajevni skupnosti se morajo v to akcijo vključiti SZDL in ZK, v delovnih organizacijah in šolah pa sindikat in ZK. Na podlagi evidentiranja iz osnovnih organizacij bo občmska'konferenca ZSMS Ptuj lahko sestavila kandidatno Usto-za prihodnje vodstvo oz. predsed-" stvo OK ZSMS Ptuj. Mladi iz komunalnega podjetja Ptuj stopajo po brigadirskih poteh Brigadirji mladinske delovne ak- cije so odložih kramp, lopato; odšh so na delovna mesta, v šole, novim nalogam naproti. Za njimi so ostali še metri nezasipanega jarka. Mladi v komunalnem pod- jetju Ptuj so se zato odločili, da bodo nadaljevali delo brigadirjev in v več zaporednih delovnih akcijah zasipali jarek v dolžini pribhžno 2,5 km. SkleniU so, da se bodo khcu akcije odzvah polno- številno. Prva akcija, bila je zelo ušesna, je stekla že 1. septembra, ostale pa bodo v prihodnjih dneh. To je dokaz več, da postaja delovna akcija sestavni del pro- grama dela mladinskih organizacij in kraj, kjer se kah bodoči brigadir za nove ^cije sohdarnosti. ^q STRAN ČRNE KRONIKE V Borovcih se je, zaradi nepazljive vožnje mimo stoječih kolesarjev, zgodila težja prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana (kompliciran zlom leve podkolenice). V nesreči so bili udeleženi Peter Bezjak in Franc Kostanjevec, kolesarja, doma iz Borovec in Vekoslav Krabonja, ki je vozil kolo z motorjem. Hudo telesno poškodovan je bil kolesar Peter Bezjak. V petek, 3. septembra je Z. B. (roj. 1962) iz Zamencev vozil kolo z motorjem proti znanemu nezavarovanemu železniškemu prelazu v Dornavi in ni upošteval prometnega znaka ,,stop". S prednjim delom kolesa je zadel v lokomotivo. Otrok se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Ponovno opozorilo na previdno vožnjo čez nezavarovane železniške prelaze. Vpis V srednje poklicne šole v šolskem centru za gospodar- stvo in upravo ,,Jože Lacko" v Ptuju, so v letošnjem šolskem letu vpisali 318 novincev, od tega 80 v ekonomsko srednjo šolo, 78 v upravno administrativno šolo, 60 v poklicno administrativno in 120 učencev v poklicno šolo za proda- jalce. Ob letošnjem šolskem letu je za- nimivo tudi to, da so odprli po en oddelek administrativne šole s 30 učenkami tudi v Ormožu in v Slo- venskih Konjicah. Šolski problem rešujejo letos tudi s tem, da gostu- jejo njihovi učenci v učilnicah gimnazije, v šolskem centru za ko- vinsko stroko v Ptuju in v športni dvorani ,,Mladika", kjer imajo nekateri pouk telesne vzgoje. Dokaj uspešno so se lotili še kadrovskega vprašanja in pridobili pet novih učnih moči. Letos bo poučevalo v šolskem centru za go- spodarstvo in upravo ,,Jože Lac- ko" v Ptuju 30 strokovnih uči- teljev in profesorjev tako, da bo več pozornosti usmerjene tudi v kvaliteto pouka na šoli. Tudi iz šolskega centra za ko- vinsko stroko ,,Veljko Vlahovič" poročajo, da so uspešno startali v novo šolsko leto in da se je letos šolski kolektiv povečal za 100 vpi- sanih novincev, kar je za 30 učen- cev več kot v lanskem letu. Ob tem pa imajo na šoli še oddelek delo- vodske šole in oddelek za pridobi- tev kovinarske kvalifikacije, ki ga bodo letos odprli v Kidričevem. V poljedelsko živinorejski šoli na Turnišču je bil letošnji vpis ne- koliko uspešnejši kot lansko leto, saj bo prvi letnik obiskovalo 22 učencev, kar je glede na potrebe kmetijske proizvodnje še vedno premalo. Z vpisom, na oddelek za kmetovalce pa še niso končali in prijave še vedno sprejemajo. šm ORMOŽ ZAČETEK ROKOMETNE SEZONE Ormoški rokometaši, ki sodelu- jejo v slovenski republiški ligi, so pričeli s tekmovanjem. V nedeljo so se rokometaši Ormoža srečali z Jadranom iz Kozine in kot gostje tekmo izgubili z rezultatom 20:25. Ormož se je predstavil z nasled- njim moštvom: Ožeg, S. Perger, S. Bezjak, Sulek, Turin, Polak, Handželič, Grivec, Kolarič, Žnida- rič, Pavlovič in Zidarič. Novinci v ligi so sicer igrali borbeno, vendar so morali priznati boljšo igro domačinov. Strelci za Ormož so bili: Pavlovič 5, Hand- želič 6, Bezjak 4, Perger 3, Sulek in Polak 1 zadetek. V drugem kolu se bodo or- moški rokometaši srečali s Šošta- njem na domačem igrišču. zk VLOn/IILEC SE ŠE VEDNO SKRIVA Na območju občine Ormož in KS Gorišnica se že več mesecev potika vlomilec An- ton Palčič, ki je osumljen, da je v tem času storil več vlomnih tatvin -v škodo zaseb- nega in družbenega premo- ženja in si tako pridobiva sredstva za preživljanje. Palčič je visok 170 cm, star 25, ovalnega obraza, kostanjevih ^adkih precej dolgih las in nosi dolgo brado, možno je tudi, da si je brado obril. Ker predvidevamo, da bo s kaznivimi dejanji nadaljeval UJV Maribor prosi vse obča- ne, da vsak, ki bi videl osumljenega Palčiča to takoj sporoči najbližji enoti milice ali neposredno na UJV v Mariboru - Majstrova ul. št. 2. Iz pisarne UJV osebna Uroniha RODILE SO: Nana Murko, Pobrežje 152 — dečka; Silva Lačen, Kvedrova 5 — Vida; Kristina Klemenčič, Rakovci 52 — Roberta; Cilka Vidovič, Hajdoše 38 — Davorina; Jožica Ilešič, Anželova 7 — Edvarda; Marjana Gaiser, Ob Grajeni 1 — deklico; Zlatka Zabavnik, Gomila 24 — Natašo; Cvetka Anušek, Kog 65 — Tomaža; Marija Bedrač, Sturmovec 20/b — dečka; Kristina Breški, Dravska 49 — Ivico; Maj- da Ivanuša, Frankovci 5 — dekli- co; Elizabeta Kozel, Tržeč 44 — Stanka; Margareta Vidovič, Trubarjeva 13 — Heleno; Jožica Zaranšek, Zg. Pristava 53 — deklico; Marija Skledar, Apače 57 — deklico; Magdalena Rašl, Trnovska vas 60 — dečka; Marija Pernat, Skorba 63 — dečka; Martina Kocjan, Zasavci 25 — Bojana; Marta Kaučič, Juršinci 111 — Natašo; Zdenka Zafošnik, Sp. Nova vas 8 — Katjo; Ivanka Fras, Cirkovce 68 — deklico; Šte- fanija Zaje, Grajena 45 — Manjo; Ana Kmetec, Kidričevo 13 — deklico; Marija Šarkezi, Dežno 17 — Danijela; Dragica Kralj, Lacko- va 5 — dečka; Danica Špendija, Vinski vrh 47 — dečka; Marija Alič, Srbski trg 3 — dečka; Irena Petek, Paradiž 1 — Mirka; Ana Kneževič, Kidričevo 1 — Marijo; Kristina Grnjak, Vogričevci 3/a — Suzano. POROKE: Jurij Cucek, Podvinci 62 in Dragica Mesaric, Draženci 88/b; Andrej Cafuta, Ložina 6 in Štefa- nija Krajnc, Ložina 4; Dušan Kle- men, Zg. Hoče 67 in Silvestra Vi- dovič, Pobrežje 145. UMRLI SO: Ludvik Stergar, Gomila 6, roj. 1909, umrl 28. avgusta 1976; Fran- čiška Šoštarič, Pavlovci 7, roj. 1902, umrla 29. avgusta 1976; Ja- nez Kancler, Pleterje 54, roj. 1905, umrl 30. avgusta 1976; Ignac Raj, Štuki 1, roj. 1909, umrl 31. avgusta 1976; Marija Korošec, Zu- pečja vas 30, roj. 1893, umrla 1. septembra 1976; Elizabeta Kuko- vec. Cesta Olge Meglic 12, roj. 1893, umrla 2. septembra 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, .ošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do neddje, 9. septembra 1976. Včerajšnja polna luna, bila je ob 13. uri 53 minut NAPOVLD: proti koncu tega tedna bodo rahle ohladitve in predvsem v hribovitem svetu tudi dež. Ves prihodnji teden, od 12. dalje bo lepo, suho in še kar toplo jesensko- vreme. Kakš- no vreme pričakujemo za to jesenin za zimo 1976/77 bomo pogledali v Tedniku v četrtek 23. septembra, na prvi jesenski dan. Alojz Cestnik /