XIX - 87-88 - 1998 ne ustreza. Po navedbah Igorja Brajnika je v letu 1997 opazil samo še tri gnezda na tej lokaciji. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija DLESK Coccothraustes coccothraustes HAWFINCH -About 1000 on 28th January 1997 at Mokrice Turistična propaganda vabi na grad Mokrice na razne načine, a ptic ne omenja. Grad-hotel je obdan z velikim golfiščem ali pa čudovitim parkom, kakor se vzame. Od vznožja pa do vrha griča se vrstijo številne skupine visokoraslega drevja: razne vrste iglavcev , hrasti, buk- ve, gabri, platane, topoli, sama stara, stasita drevesa. Takoj ko sem 28. januarja 1997 ob gradu stopil iz avtomobila, sem se znašel v pravem ptičjem vrvežu. Vsepovsod, na vsaki krošnji so bili dleski, nato sem drugega za drugim odkrival velike detle Dendrocopos major. Nenavadno ogla- šanje, nekakšno pačenje, sem najprej pripisal šojam (ker v tem času tu pač ni kobilarjev), potem pa sem se domislil, da ima tudi veliki detel širok repertoar. Nato v vidnem in še bolj v slušnem polju številni brglezi Sitta europaea, pa suho drdranje cararjev Turdus viscivorus. Tudi teh ni bilo malo, a jagod bele omele v krošnjah ni bilo dovolj za prezimovanje desetkrat večjega števila. Ker je ta zapis namenjen krepkokljunežem, bom od drugih ptic omenil samo še črno žolno Dryocopus martius. A nazaj k dleskom. Pri vrhu jih je bilo vsaj dvesto, ko pa sem pripešačil na obronek pod hruškovim nasadom, sem na bližnjem golfišču zagledal še dvakrat večjo jato, ki se je živčno spuščala s krošenj na tla, čez čas pa spet vzdigovala. Trata je bila zdaj posuta z listjem, zdaj spet po- spravljena. Na ravni črti, ki sem si jo zamislil na tleh, sem naštel že 80 ptic, pa so vzletele, še preden sem končal. To vedenje sem pripisal strahu pred kako ujedo. Invazijsko pojavljanje dleskov je znano (npr. Bračko , Acrocephalus 13), o tako velikih jatah pa ni veliko poročil. Ocenju- jem , da je bilo v parku okoli gradu tisoč ACROCEPHALUS dleskov. Da so se zbrali prav pri gradu Mokrice, ni naključje , saj je tamkajšni park ena sama velika zimska krmilnica. Obe jati dleskov sta se hranili na tleh (snega ni bilo), to je na skrbno vzdrževani trati, s travo visoko za prst in gosto kot preproga. Semen iglavcev in listavcev jim tu ni bilo težko najti. Martin Košir Zanimivosti odkoderkoli: Reka Mirna (Hrvaška) Interesting observations from elsewhere: River Mirna (Croatia) Prav neverjetno je, kakšna ornitološka "eksotika" se skriva nedaleč stran od slovenske meje s Hrvaško, natančneje ob izlivu reke Mirne pri Novigradu. Ta "ptičji raj" sem si ogledal 27.4.1996 v nekoliko oblačnem, vendar toplem vremenu sku- paj z dobrim poznavalcem tega območja Borutom Rubiničem. Takoj po prihodu sva na morju imela priložnost opazovati rdečegrlega slapnika Gavia stellata v zimskem perju. Na prvi pogled na samem izlivu reke ni bilo videti kakšnih posebnosti, bolj ali manj le "standardno" ptičjo zasedbo: čopaste po- nirke Podiceps cristatus (3 os.), male bele čaplje Egretta garzetta (27 os.), sive čaplje Ardea cinerea (17 os.), mlakarice Anas platyrhynchos (9 os.), liske Fulica atra (6 os.) in rumenonoge galebe Larus cachinnans (pribl. 170 os.) ter rečne galebe L. ridibundus (pribl. 330 os.), med katerimi sva pozneje opazila tudi enega (l) črnoglavega galeba L. melano- cephalus. Bolj zanimiv je bil natančnejši pregled blatnih polojev ob samem izlivu Mirne, kjer se je trlo najrazličnGjših po- brežnikov: komatni deževnik Charadrius hiaticula (3 os.), en (1) mali deževnik Ch. dubius, mali prodnik Calidris minuta (10 os.) in srpokljuni prodnik C. ferruginea (2 71