La Tactica Comunista Desenmascarada Al descubrir las autoridades po- liciales argentinos el complot con- tra el Presidente y su esposa, se enredaron los dirigentes comunistas de tal manera que salio a la luz su tactica y el alcance de sus planeš escondidos. Al dia siguiente al des- cubrimiento del complot se apre- suro el diario comunista "La Hora" a condenar el complot de una ma¬ nera propia. Todos los element os de la tendencia comunista arrenga- ron sus masas para que condenen. ese acto infame de los "mercana- rios del capitalismo extranjero" y contra los "opositores de la afirma- ci6n de la soberania argentina." Pero resulta que en todos arti- culos y arengas sobresalia como objetivo exclusivo el "romper las perversas intentonas extranjeras" y "condenar el imperialismo yankee, a decir del USA". El nombre del Presidente General Juan D. Peron y de su Esposa Ma¬ ria Eva Duarte de Peron, contra quienes iba dirigido el complot. apenas si se rDencionc. Quic:~. jsc ve, que el objetivo de esa periodico y del comunismo era bien diferente del quien persiguen los autenticos y sinčeros patriotas argentinos. Ni bien transcedid que en el com¬ plot tenian metidas sus patas tam- bien el comunismo, se acallaron las filipicas comunistas como cortadas. No preveian la posibilidad de ser desenmascarados sus preparativos para echar a la Nacion en el caos mediante sus columnas preparadas para el caso. Asi se puso de manifiesto que el comunismo en la Argentina persi- gue los mismos ob jeti vos en todas parte^: hacer lo que favorece los planeš de Moscu en preparar terre- no para la revolucion comunista universal. El comunista autentico jamds puede entender primeramen- te los intereses nacionales de su patria sino que tiene que subordi- narse exclusivamente a las con- signas que le da el PC dirigido des- de Moscu. Dado que los Soviets estan cthora en conflicto con USA aprovecharon gustosos ols comunis- stas argentinos, pero no para con¬ denar el complot como argentinos sino bajo las consignas sovieticas. Asi se comprende porque las fili¬ picas comunistas atacaban prime- ramente a los yankees el enemigo sovietico principal y recien en el se- gundo lugar condenaron el com¬ plot mismo, al cual ellos mismos planeaban. La historia de los pueblos euro- peos en el ultimo decenio po- ne en evidencia de que los co¬ munistas en todos los pcdses busca- ban en todo momento como sacar provecho por su causa en cualquie- ra complicacion creada. Jamds les importaba el bien de su patria, siempre trabajaron en como escla- vizarla e la "dictatura del proleta- riado mundial". En todo pais don- de lograron imponerse los comu¬ nistas bajo el titulo del "Frente de Liberacidn" han introducido la dic- Ko se je pretekli mesec začelo zase¬ danje Organizacije združenih narodov v Parizu, se je ponovilo isto, kar že ves čas spremlja mednarodno politiko po drugi svetovni vojni, namreč tole: tisti, ki misli, da je s Sovjetsko Rusijo mo¬ goče doseči kak sporazum, se moti še manj: niti ene točke dnevnega reda -— in teh je okrog sto — na pariškem za¬ sedanju ni bilo mogoče urediti 'tako, da bi Sovjetska Rusija s svojimi sateliti ne bila drugačnega mnenja. Prelom med zahodom in vzhodom je tedaj popolen in vse kaže tako, da je možen le še zadnji in odločilen “pogovor”, ki ga pa ne opravljajo več diplomati, ampak gredo v ospredje glavni stani raznih vojska. In čudno! Edino v tem oziru je zahod pred vzhodom, kajti za'bodočega glav¬ nega poveljnika oboroženih sil na zaho¬ du je bil pred dvemi tedni imenovan po¬ veljnik angleških vojnih sil med vojno, maršal Montgomery. Ta bo poveljeval vojskam, ki bodo branile takozvane države zahodnega bloka, to je Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg-, Francijo in Anglijo. In to je tudi eden redkih ukrepov, ki jih je bil zmožen zapad. Sicer se pa iz tega zasedanja Združenih narodov v Parizu vidi, da so zahodne države ved- dno samo še v obrambi. Sovjetska Ru¬ sija je še tista, ki lahko iz razgo¬ vorov in posvetovanj ustvarja tako stanje, kakor si ga želi in ki diktira ka¬ ko se naj razvija razprava o kaken vprašanju. Pri treh glavnih točkah te¬ ga zasedanja in sicer pri obravnavi o atomski energiji, pri vprašanju berlin¬ ske blokade in v vprašanju razorožitve mora vse čakati na to, kaj poreče so¬ vjetski delegat. Ta pa na sejah varno¬ stnega sveta, kjer je bila Sovjetska Ru¬ sija obtožena, da je zaradi berlinske blo¬ kade postala napadalka, sploh ni spre¬ govorila besede in se Višinski vsem dru¬ gim, ki govore tehtne besede, le na¬ smiha; kadar bo prikipelo do viška, bo rekel “veto” in varnostni svet bo v taki zagati, kakor si to želi sovjetski dele¬ gat. Pri obravnavi vprašanja atomske energije je sovjetski delegat onemogo¬ čil sleherni napredek glede bodoče sve¬ tovne kontrole nad tem najstrašnejšim orožjem. V vprašanju omejitve obrože- vanja pa je Višinski ponudil, da delno pristane na pregled sovjetskih oborože¬ nih sil, če se poprej vsi drugi odločijo na objavo podatkov o delni svoji razo¬ rožitvi — in pa če Amerikanci objavijo točne podatke — o svoji atomski obo¬ rožitvi. Tako se v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, sovjetska delegacija ne¬ prestano vrača le na eno in isto: odpra- tadura mas brutal que jamds se habla visto. La mitad de Europa gime ahora en la esclavitud por que no hubo quien quite al comunismo el dis- fraz con tiempo. Lo mismo puede tocar tambien a los pueblos ame- ricanos si no escarmentaran de la desgracia europea. vo atomskih bomb ali pa na objavo vseh podatkov o tem, kaj je s to atom¬ sko energijo. Edino v tem je torej za soyjete bistvo vsega in v tem se tudi opaža, da je še vedno njihova največja slabost. Vse zadeve ženeje samo zara¬ di tega tako na ostrino, ker sami še ne vedo, kako daleč je napredovalo načrtno oboroževanje z atomsko energijo. Možno je iz tega tedaj sklepati s precejšnjo gotovostjo, da sovjeti atomske bombe še nimajo; sicer jo bodo čez nekaj let lahko imeli, toda atomska energija je danes že tako posplošila izglede za no¬ ve načirte oborožitve, da bo Stalinova vojska (verjetno) zelo v ozadju, kadar bo izbruhnil trenotek zadnjega obraču¬ na. i, In strah pred obračunom je tisti,» ki žene zahodni svet v tako dobo skraj¬ ne potrpežljivosti in v neko podrejenost sovjetskih napadalnosti, ki bi je sicer drugače ne bilo mogoče razumeti. In najnižjo stopnjo je zahodni blok dose¬ gel v trenotku, ko je predsednik USA Truman hotel v sredi pariških bojev po¬ slati na neposredni razgovor s Stali¬ nom vrhovnega ameriškega sodnika Fre¬ da Vinsona. Toda državni tajnik gene¬ ral Marshall je odhitel iz Pariza ▼ Washington in kmalu nato je bilo objav¬ ljeno, da Vinsov v Moskvo ne pojde. Na obeh krilih zahodnega pa sta dva spre¬ govorila velike govore: v Angliji je go¬ voril Churchill, ki je rekel, da je treno¬ tek tak, da se lahko svet ohrani v svo¬ bodi pred rdečo tiranijo samo tedaj, če USA svojih skladišč atomskih bomb ne uniči, v Španiji je pa govoril general Franco, da more Španija v boj proti ko¬ munizmu postaviti en miljon vojakov. Posredovalni poskusi argentinskega zunanjega ministra Bramuglie, ki je skušal najti kak dogovor za odpravo berlinske blokade, so obtičali v neuspe¬ hu zaradi sovjetske nepopustljivosti. Za¬ hodni zastopniki že govore, da bo bloka¬ da Berlina trajala čez vso zimo. Na vzhodu pa se napoveduje, da misli Sta¬ lin vse države svojega bloka povezati v nekakšno vzhodnoevropsko federacijo. Tam, kjer stoji danes sovjetski vojak s svojo puško, bo torej ostal še naprej in čakal na povelja. Na mirovno pogodbo z Nemčijo nikdo več ne misli, na to jpa, da je treba nato skleniti še skupno mi¬ rovno pogodbo z Japonsko pa sploh ni treba več misliti. Angleška kraljevska družina verjet¬ no nq bo mogla nastopiti svojega napo¬ vedanega potovanja v Avstralijo v za¬ četku prihodnjega leta, ker bojna ladja Vanguard zaradi napetega svetovnega položaja ni več na razpolago. Tridesetletnica slovenske osvoboditve izpod - Avstrije 29. oktobra 1918 — torej pred tridesetimi leti — so Slovenci raz¬ drli 600 letno odvisnost od av- stroogrske monarhije ter po tisoč¬ letju zopet zadihali v svobodi. Od tedaj je ta dan slovenski narodni praznik. In ne bi Slovenci v tujini storili prav, če se ga ne bi spomni¬ li, predvsem še letos ob pomembni obletnici, in zlasti še, ker smo pad¬ li v novo, še hujšo odvisnost in ča¬ kamo hrepeneče podobnega dne, ki bi zopet za trajno — ne samo za nekaj mesecev, kot tedaj — osvo¬ bodil vso in združeno Slovenijo.. . Majniška deklaracija leta 1917 je začela to gibanje za “združitev vseh južnoslovanskih pokrajin v monarhiji v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsake¬ ga gospodstva tujih narodov in zgrajeno na demokratskem teme¬ lju”. Ta monarhični okvir pa se je v prihodnjem letu vse bolj odmi¬ kal. kolikor bolj je šlo gibanje v širino in globino. Ko pa je ame¬ riški predsednik Wilson sprejel v svojih osnovnih “14 točkah” tudi zahtevo po “samoodločbi Južnih Slovanov”, so se ti ločili od Avstri¬ je po zgledu Čehov, ki so 28. ok¬ tobra razdrli vezi z monarhijo, Slo¬ venci pa drugi dan 29. oktobra, že par mesecev preje ustanovljeno v ječe v Zagrebu pod predsedstvom dr. Korošca je pripravilo vse po¬ trebno za prevzem oblasti; 30. ok¬ tobra je bila imenovana prva slo¬ venska vlada s predsednikom Po¬ gačnikom na čelu, imenovana sicer od Narodnega v ječa v Zagrebu, toda s posebno oznako, da ima po¬ polno oblast nad vsem ozemljem kjer prebivajo Slovenci, le niad Istro V zvezi s tamkajšnjim hrvat- skim društvom! Tako je tedaj po¬ stala resnična in prva Združena Slovenija po tisočletnem preneha¬ nju pod slovenskimi knezi. Toda dogodki na to so jo začeli ckrnjevati ob mejah: po italijan¬ ski “zmagi” (ko so slovenski voja¬ ki zapustili bojišče) pri Vittorio, so Italijani prišli prav do Vrhnike, kar so .iim v tajnem paktu v Lon¬ donu 1. 1915 dovolili tudi veliki zaščitniki Slovanov — Rusi! Na Koroškem smo izgubili plebiscit največ po zaslugi — italijanskega svetovalca pri komisiji. V Jugosla¬ viji nam je notranjo moč oslabil 1. 1921 uzakonjeni centralizem. V sedanji na zunaj samostojni “re¬ publiki Sloveniji” pa ne samo, da nismo dobili nazaj svojih zgodo¬ vinskih ali vsaj etnograsfkih mej, še zapravili so nam jih s svojim zagrizenim pristaštvom komuniz¬ mu, pa tudi sicer se je ponovil stvarni centralizem v še hujši kot predvojni obliki. V tridesetletnico (Nadaljevanje na 2 strani) SE VEDNO BREZ RAZČIŠČENJA SVOBODNA S L O V C NIJ A Stran 3. Štev. 20. Novice iz Smrtna obsodba v Ljubljani. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem so ko¬ munisti obsodili na smrt Kovačiča Aloj¬ za. Očitali so mu, da je bil med vojno pomagač poveljnika “Črne roke”. V Črnomlju so nedavno začeli popra¬ vljati med vojno porušen most čez Do- blicko. Dela so pa sedaj morali usta¬ viti, ker ni delovnih moči. “Vzor načrtnega gospodarstva”. V Črnomlju so pred petimi meseci s pro¬ stovoljnim delom izkopali po glavni uli¬ ci jarke za kanalizacijo. Jarki so pa še sedaj nezasuti in delo ne pride nika¬ mor naprej. Skupno obdelovanje zemlje. V Ko¬ mendi pri Kamniku so 29. avgusta u- stanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Dali so ji ime “Dan vstaje”. Prav tako zadrugo so ustanovili v Mirni na Do¬ lenjskem. S skupno obdelavo zemlje; ho¬ če komunizem doseči samo to, da bodo ljudje še bolj odvisni od njegovega re¬ žima. Komunisti ne poznajo pietete do umr¬ lih. Na Rabu je pokopanih ok. 5000 Slo¬ vencev, ki so umrli med vojno od lakote v .tamošnjem koncentracijskem tabori¬ šču. Pokopališče je sedaj silno zanema¬ rjeno. Grobove je že prerasla trava, s križev sta pa dež in -sonce že tudi izbri¬ sala imena pomrlih Slovencev. “Proč od Rima”. S tem geslom titov- ci doma že nad eno leto izvajajo pritisk na katoliško pa tudi na pravoslavno du¬ hovščino, naj bi ustanovili skupno “na¬ rodno cerkev”, ki bi sodelovala s komu¬ nisti in katero bi komunisti seveda tudi podpirali. Kakor drugod tudi ta komu¬ nisti nimajo prav nobenega uspeha. V Novem mestu je veliko nezadovolj¬ stvo, ker ljudje ne morejo nikjer dobiti jajc, čeprav jih krajevna zadruga ima na zalogi. Z jajci namreč razpolaga “Perut¬ nina” v Ptuju, ki pa ne da potrebnih nakazil. Tako leže jajca v posameznih skladiščih po več mesecev in jih navad¬ no prično deliti potem, ko so že vsa pokvarjena. V Celju so komunisti obsodili skupino baptistov. Komunistični tožilec jim je očital vohunstvo, izkoriščanje verskih sestankov za blatenje “ljudske oblasti”, zbiranje gradiva o položaju v državi in dostavljanje teh podatkov vohunom tu¬ jih držav. Glavni obtoženec Kunšec Ve¬ koslav je bil obsojen na 11 let, ostalih 6 obtožencev pa na zaporno kazen od 1 — 6 let. Ljublj. kom. tisk napada nekatera podjetja in jim očita, da premalo skrbe za svoje ekonomije. Tako je tovarna usnja v Konjicah prevzela 18,35 ha zem¬ ljišča, ga zasejala z raznimi žiti, povrt¬ nino ted nasadila krompir in fižol. Zem- mlja pa ni bila pravočasno obdelana. Ko¬ ruzo in krompir je prerasla trava, fižo¬ la pa iz plevela sploh ni bilo mogoče videti. Plevel ja zadušil tudi koruzo, za¬ to so jo morali podorati in njive zase¬ jati z repo in ajdo. Tega pa tudi niso izvršili ob pravem času. Tovarna obu¬ tve v Ljubljani ima posestvo na Bregu. Veliko njivo s krompirjem je tudi pre¬ rasel plevel, na rodovitnih njivah so vse- jali peso, je pa niso presadili in tudi ne razredčili ter je sedaj debela kot vrtni korenček. Na več njivah, kjer je ,bilo proso, raste sam plevel. Žito so mo¬ gli požeti samo na eni njivi, snopi so pa potem zopet ležali več dni na dežju. — Takšni so uspehi kom. “načrtnega go¬ spodarstva” v praksi! V krškem okraju so do sedaj skleni¬ li pet pogodb za strojno oranje. Kom. krajevni tajnik se izgovarja, da ni mo¬ gel doseči večjih uspehov zato, ker ni¬ ma “papirja za uradovanje”,- ker refe¬ rent “ne rešuje aktov” in ker “20 % Slovenije traktorskega parka leži zaradi pomanj¬ kanja nadomestnih delov”. Kom. listi v Ljubljani napadajo du¬ hovnika Vodopivca iz Sv. Gotharda, ker je šoferju, ki je v nedeljo vozil opeko, pa se mu je pokvaril avto, dejal, da “je že prav tako!” Vedeti bi namreč moral, da so ob nedeljah prepovedana težaška dela. “Fizkulturniki” v Kranju so popolno¬ ma odpovedali. Kom. listi jih napadajo in zahtevajo preiskavo. Učiteljske premestitve. Kom. oblast v Sloveniji je izvršila velike premestitve učiteljstva. Kom. listi branijo te pre¬ mestitve in priznavajo, da je v nekate¬ rih krajih bilo zaposlenih na šolah do 70% “tečajnikov”. V OZNI za Slovenijo imajo večino ljubljanski in tržaški pokvarjenci. Ostali kraji Slovenije v njej niso zastopani. Med ljudmi nimajo prav nobenega ugle¬ da in so povsod silno zasovraženi. Delavstvo v Sloveniji, ki se je včasih precej navduševalo za komuniste, je da¬ nes razočarano in skrajno nezadovoljno z razmerami, ki jih je ustvaril njihov lastni režim. Ponekod je prišlo že do stavk, toda povsod je nastopila zloglas¬ na OZNA ter postrelila organizatorje stavk. V Sloveniji je v zadnjem času priče¬ lo primanjkovati tudi kruha. Na deželi ga dobivajo le delavci najtežjih katego¬ rij. Prehrana je stalno slabša. Sladko¬ rja v prosti prodaji že več mesecev ni. Ljubljanski Ivan Bonač, lastnik zna\ ne kartonažne tovarne, je sedaj delavec v svojem bivšem podjetju. To je dobil za nagrado za težke milijone, ki jih je med vojno podaril komunistom. Slika iz Ljubljane. Promet malenko¬ sten. Avtomobila skoro ni videti, le pro¬ metnikov je na ulicah mnogo, ki ureja¬ jo promet s kolesarji. Pri Sv. Petru na Krasu so v tamošnji kolodvorski restavraciji štirje name¬ ščenci: dva natakarja, eden za blagajno in ena natakarica. Imajo pa le štiri ko¬ zarce in v zadnjem času prodajajo sa¬ mo Radensko vodo. Gostje morajo čaka¬ ti drug na drugega, da izpijejo in tako pridejo do pijače. V Sloveniji je veliko pomanjkanje kos. Kar jih pa dobe, so slabe, ker so nareje¬ ne iz pločevine ameriških konzerv. Franc Koblar, ravnatelj biv. socialisti¬ čne Zadružne zveze, je v svoji kom. ka- rijeri zasedel nov položaj. Komunisti so ga postavili za predsednika Vrhovne kontrolne komisije za Slovenijo. Slovenci v Buenos Aires, 12. oktobra. KOLEDAR “SVOBODNE SLOVENIJE” bo prva knjiga slovenskih protikomuni¬ stičnih beguncev v Argentini in v vseh ostalih državah. Poleg koledarskega dela, pregleda ar¬ gentinske zgodovine in zemljepisnih ter gospodar, podatkov naše nove domovine, bodo objavljeni tudi podatki s slikami o dosedanjem življenju in udejstvovanju slovenskih beguncev po raznih taboriš¬ čih v Italiji, Avstriji in Nemčiji ter ra¬ zmere, v katerih sedaj žive v raznih dr¬ žavah, ki so jih sprejele. Protikomunistični slovenski begunski pesniki in pisatelji bodo v koledarju objavili svoja najnovejša dela. Knjiga bo stalna priča strahotnega razdobja, ki ga je v svoji zgodovini pre¬ življal naš narod med drugo svetovno vojsko in po njej pod komunistično dik¬ taturo ter zvesta spremljevalka v tuji¬ ni, budeč nam spomin na dom in vese¬ lje pri delu za lepšo bodočnost. PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA Že doma in pozneje v taboriščih, smo Slovenci kolikor mogoče slavnostno pra¬ znovali ta praznik; koliko bolj ga mora¬ mo zdaj, ko želimo mi, kakor ves vet, da bi zavladal v domovini in povsod Kristus Kralj. Letos bo ta proslava v nedeljo 31. oktobra ob 5 uri popoldne v dvorani salezijanske gimnazije, - Ave- nida Belgrano 3861 (kjer je sedaj slo¬ venska sv. maša ob nedeljah). •— Spored bosta izvajala pevski zbor in igralska družina “Narte Velikonja”, ki bo pred¬ vajala Geonovo “Sultanova hči in dobri vrtnar”. — Vabljeni vsi Slovenci, tako novi, kakor stari. Prihov novih Slovencev. “Northking”, 3. oktobra 5; “Philippa”, 8. oktobra 1. Za ta mesec sta napovedana še dva ve¬ čja transporta Slovencev. Med njimi bo tudi prva skupina slovenskih beguncev iz Avstrije. Najmlajši Slovenci v Argentini. V družini Ferda in Marije Martinčič so do¬ bili v sredo 29. sept. sinčka, ki je pri krstu dobil ime France. V družini Fran¬ ceta in Olge Korenčan je pa bila roje¬ Argentini v sredo 6. oktobra hčerka. Srečnim staršem naše čestitke. Slovenski poroki. V soboto 2. oktobra, sta se poročila v cerkvi Sv. Julije g. Nikolaj Jeločnik, vnet delavec v naših kulturnih društvih in pisatelj ter gdč. Marija Kutnar, pravtako navdušena de¬ lavka v naših organizacijah. Oba sta tu¬ di odlična pevca ter ju je zato pevski zbor pod vodstvom g. dr. Savellija spre¬ mil z našo lepo pesmijo pred oltar in v novo življenje. V nedeljo 10. oktobra sta pa stopila v zakonski stan v cerkvi sv. Roze gdč. Angela Hladnik in g. Mirko Špacapan. Poročne obrede je opravil in poi*očno sv. mašo daroval nevestin brat č. g. Janez Hladnik. Za priči sta bila nevestin brat g. Nace Hladnik in bratranec g. Jože Hladnik. Za starešino je bil tudi g. Na¬ ce Hladnik, za teto pa nevestina se¬ strična gdč. Marija čuk. Na Paternalu, pri slovenskih šolskih sestrah, kjer je bilo ženitovanje, je ves čas lepo prepe¬ val pevski zbor iz San Martina, ki ga vodi g. Boris Paušer. V zboru, ki tudi sicer redno prepeva pri slov. sv. maši v San Martinu, je bilo veliko pevk, ne¬ vestinih sovaščank iz Rovt. Mladima pa¬ roma naše iskrene čestitke! Prireditev “Duhovnega življenja”. Ka¬ kor smo že poročali bo v nedeljo, 17. ok¬ tobra ob 15. uri popoldne v salonu San Jose, Azcuenaga 164 letošnja prireditev tuk. mesečne revije “Duhovno življenje”, ki te dni slavi 15. obletnico svoje usta¬ novitve. Naj ne bo nobenega slov. pro- tikom. emigranta, ki se te prireditve ne bi udeležil. Spored je zelo pester. Kot prva točka je argentinska narodna him¬ na v spomin 17. oktobra 1945, v počasti¬ tev predsednika republike generala Juan Dominga Peron, katerega je ta dan narod otel iz ječe in ga nato posta¬ vil za predsednika republike. Med osta¬ limi številnimi točkami navajamo samo nastop odličnega pevskega zbora slov. protikom. emigrantov, ki nam bo pod vodstvom g. dr. Savellija zapel več na¬ rodnih in umetnih slov. pesmi, glasbene točke bo izvajal orkester slov. fantov pod vodstvom g. Borisa Paušerja. Spo¬ red bo zaključila Jalnova ljudska igra “Dom” v režiji g. Špeha. Scenerijo je pa pripravil g. Petkovšek. Da ne bo ne¬ potrebnega prerivanja v dvorani pi - ed začetkom prireditve, si omislite pravo¬ časno vstopnice. Dobite jih predvsem na Victor Martinez 50, ali pa na Pascu 431. Prošnja. Kdor ve na naslov Vinka Kunaverja v Rosariu, naj ga sporoči u- redništvu lista. Tucuman, 10. oktobra. Tucuman, mesto 700.000 prebivalcev, je menda najsevernejše argentinsko mesto, v katerem so se naselili slov. protikom. emigranti. Silna vročina je najbrže vzrok, da se jih je dosedaj še tako malo zateklo v to področje. Tuk. slov. kolonija namreč šteje dosedaj sa¬ mo še 9 članov. Domačini so povečini kriolci z malo izjemo belcev. Vsa de¬ lovna sila je v glavnem osredotočena v industriji sladkorja, ki ga izdelujejo iz sladkornega trsa. V mestu je poleg slad¬ korne industrije še nekaj mizarskih in mehaničnih delavnic. Klimatične razme¬ re so spremenljive: zjutraj mraz, vro¬ čina čez dan, noči so pa tople in sopar¬ ne. Vreme je nagajivo. Deževja ni bilo že leto dni. Klima in večkratni napadi kobilic ovirajo razvoj poljedeljstva. Za¬ to je draginja večja kot v Buenos Aire¬ su. Posebno zelenjava je draga. Pereč je tudi stanovanjski problem. Oblasti ga rešujejo z zidanjem novih stanovanj¬ skih hiš. Slovenski naseljenci so se do¬ bro vživeli v razmere ter so vsi zapo¬ sleni v inteligenčnih poklicih. Spomine na staro domovino, obujajo v cerkvi Presv. Srca Jezusovega, kjer deluje ča¬ stiti padre Juan Urbanč, ki je tudi pri domačinih zelo priljubljen. Njegova de¬ sna roka pri vsem dela je agilni g. Glavan, ki se vsestransko udejstvuje in nam v cerkvi skrbi tudi za lepo petje. Mendoza, konec septembra. V Mendozo je v zadnjem času pričelo prihajati vedno več emigrantov. Tudi slovenskih beguncev je že precej pri¬ šlo, ki so že vsi dobili razne zaposlitve. Emigranti ob prihodu v Mendozo do¬ be zatočišče v novem imigrantskem ho¬ telu. Stanujejo v lepih sobicah in ima¬ jo dobro hrano. Ker bo tudi v bodoče prihajalo vedno več emigrantov v te kraje, Vam nava¬ jamo nekaj splošnih podatkov. Plače: Po dekretu „Aumento de jor- nales, autorizado por la Delegacion de la Secretaria de Trabajo y Prevision”, ki je stopil v veljavo s 1. junijem t. 1. in se nanaša samo na provinco Mendo¬ zo in le na delavce v gradbeni stroki, bo povišana dosedanja plača za 30 od¬ stotkov, kar znaša dnevno za navadnega delavca $ 11.—, za medio oficiala $ 13.50, za oficiala $ 15.—. Torej meseč¬ no od 300 do 450 $. V tej vsoti je vpošte- van tudi doseddnji 9.1 odstotni provin- cijski dodatek ter odštet 8 odstotni pri¬ spevek za pok. zavod. Pri družinah eventualno dodajajo še mesečno po 5 $ na osebo kot družinsko doklado. Za stavbne delavce štejejo vse, ki so v ka¬ kršnikoli zvezi z gradbeno stroko, tudi mehanike in kovače. Nadure znašajo 50 odstotkov osnovne plače. Privatniki v konkurenci plačujejo oficialom tudi 18 $ in še več. Ostale zaposlitve. Oskrbniki na več¬ jih posestvih dobivajo mesečno po 200 $ in 20 odstotkov vsega pridelka. Zra¬ ven seveda tudi stanovanje in za hra¬ no, kar si pridelajo. Mnogi si sami zgra- de hiše, tudi zelo lične, moderne, na preprost način iz materiala, ki je tam na razpolago. Kupna cena za zemljo na periferiji mesta je 30 $ za kv. meter, 20 do 30 km izven mesta pa 1000 $ za en ha. Zemljo je mogoče dobiti tudi na 30. letno odplačevanje. Prilik za nakup je veliko, ker oblast sili posestnike ve¬ likih kompleksov, da sparcelirajo zem¬ ljo in jo stavijo kupcem na razpolago. S privatnimi službami je težje. Delo (Nadaljtvanje na 4. strani) V SVOBODNA S L O VNII A Stran 3. Štev. 20» Novice iz Smrtna obsodba v Ljubljani. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem so ko¬ munisti obsodili na smrt Kovačiča Aloj¬ za. Očitali so mu, da je bil med vojno pomagač poveljnika “črne roke”. V Črnomlju so nedavno začeli popra¬ vljati med vojno porušen most čez Do- blicko. Dela so pa sedaj morali usta¬ viti, ker ni delovnih moči. “Vzor načrtnega gospodarstva”. V Črnomlju so pred petimi meseci s pro¬ stovoljnim delom izkopali po glavni uli¬ ci jarke za kanalizacijo. Jarki so pa še sedaj nezasuti in delo ne pride nika¬ mor naprej. Skupno obdelovanje zemlje. V Ko¬ mendi pri Kamniku so 29. avgusta u- stanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Dali so ji ime “Dan vstaje”. Prav tako zadrugo so ustanovili v Mirni na Do¬ lenjskem. S skupno obdelavo zemlje ho¬ če komunizem doseči samo to, da bodo ljudje še bolj odvisni od njegovega re¬ žima. Komunisti ne poznajo pietete do umr¬ lih. Na Rabu je pokopanih ok. 5000 Slo¬ vencev, ki so umrli med vojno od lakote v tamošnjem koncentracijskem tabori¬ šču. Pokopališče je sedaj silno zanema¬ rjeno. Grobove je že prerasla trava, s križev sta pa dež in -sonce že tudi izbri¬ sala imena pomrlih Slovencev. “Proč od Rima”. S tem geslom titov- ci doma že nad eno leto izvajajo pritisk na katoliško pa tudi na pravoslavno du¬ hovščino, naj bi ustanovili skupno “na¬ rodno cerkev”, ki bi sodelovala s komu¬ nisti in katero bi komunisti seveda tudi podpirali. Kakor drugod tudi tu komu¬ nisti nimajo prav nobenega uspeha. V Novem mestu je veliko nezadovolj¬ stvo, ker ljudje ne morejo nikjer dobiti jajc, čeprav jih krajevna zadruga ima na zalogi. Z jajci namreč razpolaga “Perut¬ nina” v Ptuju, ki pa ne da potrebnih nakazil. Tako leže jajca v posameznih skladiščih po več mesecev in jih navad¬ no prično deliti potem, ko so že vsa pokvarjena. V Celju so komunisti obsodili skupino baptistov. Komunistični tožilec jim je očital vohunstvo, izkoriščanje verskih sestankov za blatenje “ljudske oblasti”, zbiranje gradiva o položaju v državi in dostavljanje teh podatkov vohunom tu¬ jih držav. Glavni obtoženec Kunšec Ve¬ koslav je bil obsojen na 11 let, ostalih 6 obtožencev pa na zaporno kazen od 1 — 6 let. Ljublj. kom. tisk napada nekatera podjetja in jim očita, da premalo skrbe za svoje ekonomije. Tako je tovarna usnja v Konjicah prevzela 18,35 ha zem¬ ljišča, ga zasejala z raznimi žiti, povrt¬ nino ter nasadila krompir in fižol. Zem- mlja pa ni bila pravočasno obdelana. Ko¬ ruzo in krompir je prerasla trava, fižo¬ la pa iz plevela sploh ni bilo mogoče videti. Plevel ja zadušil tudi koruzo, za¬ to so jo morali podorati in njive zase¬ jati z repo in ajdo. Tega pa tudi niso izvršili ob pravem času. Tovarna obu¬ tve v Ljubljani ima posestvo na Bregu. Veliko njivo s krompirjem je tudi pre¬ rasel plevel, na rodovitnih njivah so vse- jali peso, je pa niso presadili in tudi ne razredčili ter je sedaj debela kot vrtni korenček. Na več njivah, kjer je ,bilo proso, raste sam plevel. Žito so mo¬ gli požeti samo na eni njivi, snopi so pa potem zopet ležali več dni na dežju. — Takšni so uspehi kom. “načrtnega go¬ spodarstva” v praksi! V krškem okraju so do sedaj skleni¬ li pet pogodb za strojno oranje. Kom. krajevni tajnik se izgovarja, da ni mo¬ gel doseči večjih uspehov zato, ker ni¬ ma “papirja za uradovanje”, ker refe¬ rent “ne rešuje aktov” in ker “20 % Slovenije traktorskega parka leži zaradi pomanj¬ kanja nadomestnih delov”. Kom. listi v Ljubljani napadajo du¬ hovnika Vodopivca iz Sv. Gotharda, ker je šoferju, ki je v nedeljo vozil opeko, pa se mu je pokvaril avto, dejal, da “je že prav tako!” Vedeti bi namreč moral, da so ob nedeljah prepovedana težaška dela. “Fizkulturniki” v Kranju so popolno¬ ma odpovedali. Kom. listi jih napadajo in zahtevajo preiskavo. Učiteljske premestitve. Kom. oblast v Sloveniji je izvršila velike premestitve učiteljstva. Kom. listi branijo te pre¬ mestitve in priznavajo, da je v nekate¬ rih krajih bilo zaposlenih na šolah do 70% “tečajnikov”. V OZNI za Slovenijo imajo večino ljubljanski in tržaški pokvarjenci. Ostali kraji Slovenije v njej niso zastopani. Med ljudmi nimajo prav nobenega ugle¬ da in so povsod silno zasovraženi. Delavstvo v Sloveniji, ki se je včasih precej navduševalo za komuniste, je da¬ nes razočarano in skrajno nezadovoljno z razmerami, ki jih je ustvaril njihov lastni režim. Ponekod je prišlo že do stavk, toda povsod je nastopila zloglas- Slovenci v Buenos Aires. 12. oktobra. KOLEDAR “SVOBODNE SLOVENIJE” bo prva knjiga slovenskih protikomuni¬ stičnih beguncev v Argentini in v vseh ostalih državah. Poleg koledarskega dela, pregleda ar¬ gentinske zgodovine in zemljepisnih ter gospodar, podatkov naše nove domovine, bodo objavljeni tudi podatki s slikami o dosedanjem življenju in udejstvovanju slovenskih beguncev po raznih taboriš¬ čih v Italiji, Avstriji in Nemčiji ter ra¬ zmere, v katerih sedaj žive v raznih dr¬ žavah, ki so jih sprejele. Protikomunistični slovenski begunski pesniki in pisatelji bodo v koledarju objavili svoja najnovejša dela. Knjiga bo stalna priča strahotnega razdobja, ki ga je v svoji zgodovini pre¬ življal naš narod med drugo svetovno vojsko in po njej pod komunistično dik¬ taturo ter zvesta spremljevalka v tuji¬ ni, budeč nam spomin na dom in vese¬ lje pri delu za lepšo bodočnost. PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA Že doma in pozneje v taboriščih, smo Slovenci kolikor mogoče slavnostno pra¬ znovali ta praznik; koliko bolj ga mora¬ mo zdaj, ko želimo mi, kakor ves vet, da bi zavladal v domovini in povsod Kristus Kralj. Letos bo ta proslava v nedeljo 31. oktobra ob 5 uri popoldne v dvorani salezijanske gimnazije, Ave- nida Belgrano 3861 (kjer je sedaj slo¬ venska sv. maša ob nedeljah). •— Spored bosta izvajala pevski zbor in igralska družina “Narte Velikonja”, ki bo pred¬ vajala Geonovo “Sultanova hči in dobri vrtnar”. — Vabljeni vsi Slovenci, tako novi, kakor stari. Prihov novih Slovencev. “Northking”, 3. oktobra 5; “Philippa”, 8. oktobra 1. Za ta mesec sta napovedana še dva ve¬ čja transporta Slovencev. Med njimi bo tudi prva skupina slovenskih beguncev iz Avstrije. Najmlajši Slovenci v Argentini. V družini Ferda in Marije Martinčič so do¬ bili v sredo 29. sept. sinčka, ki je pri krstu dobil ime France. V družini Fran¬ ceta in Olge Korenčan je pa bila roje¬ V na OZNA ter postrelila organizatorje stavk. V Sloveniji je v zadnjem času priče¬ lo primanjkovati tudi kruha. Na deželi ga dobivajo le delavci najtežjih katego¬ rij. Prehrana je stalno slabša. Sladko¬ rja v prosti prodaji že več mesecev ni. Ljubljanski Ivan Bonač, lastnik zna\ ne kartonažne tovarne, je sedaj delavec v svojem bivšem podjetju. To je dobil za nagrado za težke milijone, ki jih je med vojno podaril komunistom. Slika iz Ljubljane. Promet malenko¬ sten. Avtomobila skoro ni videti, le pro¬ metnikov je na ulicah mnogo, ki ureja¬ jo promet s kolesarji. Pri Sv. Petru na Krasu so v tamošnji kolodvorski restavraciji štirje name¬ ščenci: dva natakarja, eden za blagajno in ena natakarica. Imajo pa le štiri ko¬ zarce in v zadnjem času prodajajo sa¬ mo Radensko vodo. Gostje morajo čaka¬ ti drug na dragega, da izpijejo in tako pridejo do pijače. V Sloveniji je veliko pomanjkanje kos. Kar jih pa dobe, so slabe, ker so nareje¬ ne iz pločevine ameriških konzerv. Franc Koblar, ravnatelj biv. socialisti¬ čne Zadružne zveze, je v svoji kom. ka- rijeri zasedel nov položaj. Komunisti so ga postavili za predsednika Vrhovne kontrolne komisije za Slovenijo. Argentini v sredo 6. oktobra hčerka. Srečnim staršem naše čestitke. Slovenski poroki. V soboto 2. oktobra, sta se poročila v cerkvi Sv. Julije g. Nikolaj Jeločnik, vnet delavec v naših kulturnih društvih in pisatelj ter gdč. Marija Kutnar, pravtako navdušena de¬ lavka v naših organizacijah. Oba sta tu¬ di odlična pevca ter ju je zato pevski zbor pod vodstvom g. dr. Savellijn spre¬ mil z našo lepo pesmijo pred oltar in v novo življenje. V nedeljo 10. oktobra sta pa stopila v zakonski stan v cerkvi sv. Roze gdč. Angela Hladnik in g. Mirko Špacapan. Poročne obrede je opravil in poročno sv. mašo daroval nevestin brat č. g. Janez Hladnik. Za priči sta bila nevestin brat g. Nace Hladnik in bratranec g. Jože Hladnik. Za starešino je bil tudi g. Na¬ ce Hladnik, za teto pa nevestina se¬ strična gdč. Marija Čuk. Na Paternalu, pri slovenskih šolskih sestrah, kjer je bilo ženitovanje, je ves čas lepo prepe¬ val pevski zbor iz San Martina, ki ga vodi g. Boris Paušer. V zboru, ki tudi sicer redno prepeva pri slov. sv. maši v San Martinu, je bilo veliko pevk, ne¬ vestinih sovaščank iz Rovt. Mladima pa¬ roma naše iskrene čestitke! Prireditev “Duhovnega Življenja”. Ka¬ kor smo že poročali bo v nedeljo, 17. ok¬ tobra ob 15. uri popoldne v salonu San Jose, Azcuenaga 164 letošnja prireditev tuk. mesečne revije “Duhovno Življenje”, ki te dni slavi 15. obletnico svoje usta¬ novitve. Naj ne bo nobenega slov. pro- tikom. emigranta, ki se te prireditve ne bi udeležil. Spornd je zelo pester. Kot prva točka je argentinska narodna him¬ na v spomin 17. oktobra 1945, v počasti¬ tev predsednika republike generala Juan Dominga Peron, katerega je ta dan narod otel iz ječe in ga nato posta¬ vil za predsednika republike. Med osta¬ limi številnimi točkami navajamo samo nastop odličnega pevskega zbora slov. protikom. emigrantov, ki nam bo pod vodstvom g. dr. Savellija zapel več na¬ rodnih in umetnih slov. pesmi, glasbene točke bo izvajal orkester slov. fantov pod vodstvom g. Borisa Paušer j a. Spo¬ red bo zaključila Jalnova ljudska igra “Dom” v režiji g. Špeha. Scenerijo je pa pripravil g. Petkovšek. Da ne bo ne¬ potrebnega prerivanja v dvorani pred začetkom prireditve, si omislite pravo¬ časno vstopnice. Dobite jih predvsem na Victor Martinez 50, ali pa na Pascu 431. Prošnja. Kdor ve na naslov Vinka Kunaverja v Rosariu, naj ga sporoči u- redništvu lista. Tucuman, 10. oktobra. Tucuman, mesto 700.000 prebivalcev, je menda najsevernejše argentinsko mesto, v katerem so se naselili slov. protikom. emigranti. Silna vročina je najbrže vzrok, da se jih je dosedaj še tako malo zateklo v to področje. Tuk. slov. kolonija namreč šteje dosedaj sa¬ mo še 9 članov. Domačini so povečini kriolci z malo izjemo belcev. Vsa de¬ lovna sila je v glavnem osredotočena v industriji sladkorja, ki ga izdelujejo iz sladkornega trsa. V mestu je poleg slad¬ korne industrije še nekaj mizarskih in mehaničnih delavnic. Klimatične razme¬ re so spremenljive: zjutraj mraz, vro¬ čina čez dan, noči so pa tople in sopar¬ ne. Vreme je nagajivo. Deževja ni bilo že leto dni. Klima in večkratni napadi kobilic ovirajo razvoj poljedeljstva. Za¬ to je draginja večja kot v Buenos Aire¬ su. Posebno zelenjava je draga. Pereč je tudi stanovanjski problem. Oblasti ga rešujejo z zidanjem novih stanovanj¬ skih hiš. Slovenski naseljenci so se do¬ bro vživeli v razmere ter so vsi zapo¬ sleni v inteligenčnih poklicih. Spomine na staro domovino, obujajo v cerkvi Presv. Srca Jezusovega, kjer deluje ča¬ stiti padre Juan Urbanč, ki je tudi pri domačinih zelo priljubljen. Njegova de¬ sna roka pri vsem dela je agilni g. Glavan, ki se vsestransko udejstvuje in nam v cerkvi skrbi tudi za lepo petje. Mendoza, konec septembra. V Mendozo je v zadnjem času pričelo prihajati vedno več emigrantov. Tudi slovenskih beguncev je že precej pri¬ šlo, ki so že vsi dobili razne zaposlitve. Emigranti ob prihodu v Mendozo do¬ be zatočišče v novem imigrantskem ho¬ telu. Stanujejo v lepih sobicah in ima¬ jo dobro hrano. Ker bo tudi v bodoče prihajalo vedno več emigrantov v te kraje, Vam nava¬ jamo nekaj splošnih podatkov. Plače: Po dekretu „Aumento de jor- nales, autorizado por la Delegacion de la Secretaria de Trabajo y Prevision”, ki je stopil v veljavo s 1. junijem t. 1. in se nanaša samo na provinco Mendo¬ zo in le na delavce v gradbeni stroki, bo povišana dosedanja plača za 30 od¬ stotkov, kar znaša dnevno za navadnega delavca $ 11.—, za medio oficiala $ 13.50, za oficiala $ 15.—. Torej meseč¬ no od 300 do 450 ?. V tej vsoti je vpošte- van tudi doseddnji 9.1 odstotni provin- cijski dodatek ter odštet 8 odstotni pri¬ spevek za pok. zavod. Pri družinah eventualno dodajajo še mesečno po 5 $ na osebo kot družinsko doklado. Za stavbne delavce štejejo vse, ki so v ka¬ kršnikoli zvezi z gradbeno stroko, tudi mehanike in kovače. Nadure znašajo 50 odstotkov osnovne plače. Privatniki v konkurenci plačujejo oficialom tudi 18 $ in še več. Ostale zaposlitve. Oskrbniki na več¬ jih posestvih dobivajo mesečno po 200 $ in 20 odstotkov vsega pridelka. Zra¬ ven seveda tudi stanovanje in za hra¬ no, kar si pridelajo. Mnogi si sami zgra- de hiše, tudi zelo lične, moderne, na preprost način iz materiala, ki je tam na razpolago. Kupna cena za zemljo na periferiji mesta je 30 $ za kv. meter, 20 do 30 km izven mesta pa 1000 $ za en ha. Zemljo je mogoče dobiti tudi na 30. letno odplačevanje. Prilik za nakup je veliko, ker oblast sili posestnike ve¬ likih kompleksov, da sparcelirajo zem¬ ljo in jo stavijo kupcem na razpolago. S privatnimi službami je težje. Delo (Nadaljtvanje na 4. strani) Stran 4. S / C BOBNA SLOVENIJA Štev. 20. SLOVENCI U. S. A. V Nenverju je bilo 23. septembra zbo¬ rovanje Katoliškega odbora za naseli¬ tev beguncev (Catholic Resettlement Council). Zbrani so bili škofijski rav¬ natelji za naselitev beguncev in zastop¬ niki narodnih organizacij. Ligo kat. slov. Amerikancev sta zastopala žup¬ nik Rev. Judnič in g. dr. Miha Krek. Organizacija je mogla državni komisiji predložiti že nad 5.000 prijav za stano¬ vanja in zaposlitve beguncev. Prvj transkoprti beguncev v U. S. A. bodo prišli iz ameriške zone v Nemčiji. CANADA V pristanišče Halifaks je 24. septem¬ bra prispelo 83 slovenskih deklet iz špitalskega taborišča, na Koroškem. Ob prihodu v Canado so poslale brzojavne pozdrave predsedniku Slovenskega Na¬ rodnega odbora g. dr. Mihu Kreku v Cleveland, U. S. A. ITALIA Zlatomašniski jubilej. Znani naš ro¬ jak, č, g. p. Oton Kocjan, duhovnik ka¬ pucinskega reda, je 29. septembra t. 1. praznoval v baziliki Loretske Matere RADIO po Vaši želji in nizki ceni izdelujem Fašun Frane LARREA 113 RAMOS MEJIA V nedeljo po maši na Villa Martinez (Nadaljevanje s 3. strani) je le po nekaj ur na dan in plača za tako delo znaša 150 $. Zato imajo lju¬ dje vadno po več takih. Nek računski uradnik tu zasluži na tak način tudi po 2000 $. Seveda ima avto, da posel lah¬ ko hitro opravi. Stanovanje ni tako težko dobiti, ka¬ kor v Bs. Airesu. Potom oglasov v ča¬ sopisju, po nekaj povpraševanjih v me¬ stu, izven središča, človek kmalu kaj najde. Nekaj slov. družin je te dni do¬ bilo stanovanje že v mestu samem in sicer za 80 .$ in to dve sobi, kuhinja in kopalnica. So pa še cenejša stanovanja, n. pr. za 40 $, izven mesta pa tudi za mesečnih 15 $. Prehrana. Tuk. slovenske družine, ki štejejo po 4 člane, za hrano ne porabi¬ jo niti 100 $ mesečno, toda ne žive slabo. Iskanje služb in stanovanj tudi za novodošle ni tako težka zadeva. Prve dni imajo stanovanje v lepih sobah dveh penzionov, nato pa s pomočjo že usta¬ ljenih rojakov kaj kmalu lahko najde¬ jo delo in jelo ter strehe. Za usmerja¬ nje novodošlih v službe je tudi poseben urad Encauzamiento de los Inmigran- tes, Calle 9 de Julio 1200. Če bo sčaso¬ ma prišlo v Mendozo kaj več Sloven¬ cev, se bo uredila v cerkvi San Nicolas, ki je v središču mesta, skupna sloven¬ ska služba božja. Kdor ima drugod že primerno službo, naj pač tam ostane. Novodošli in neza¬ posleni pa bodo našli v Mendozi svoj kos kruha. Kdor pa ljubi naravne le¬ pote, bo še posebej prišel na svoj ra¬ čun. Pod večno in čudovito modrino, ki je nima niti Italija, leži večstokilome- terska dolina mendoška kot smaVagd v sivem okviru masiva obmejnih And. Ime¬ nuje se Argentinska Kalifornija, sredi¬ šče civilizacije in lepote. V zmernem, toplem in suhem ter zdravem in prijet¬ nem podnebju uspevajo trte vseh vrst in sadno drevje vsakršne zvrsti. Tu na¬ ložen kapital je varen in se hitro obre¬ stuje. Zato je provinca Mendoza, če¬ prav najdalj od Atlantika, doslej pri¬ vabljala največ tujcev v svoje naročje. Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Busnos Aires PO SVETU božje zlatomašniski jubilej. Zlatomašni- ka poznajo' vsi slovenski begunci iz raz¬ nih it. taborišč, ki so hodili na božjo pot v Loreto, kjer jim je g. p. Kocjan s pri¬ rojeno ljubeznivostjo razkazoval vse zanivosti slavne bazilike. K zlatomašni- škemu jubileju mu vsi iskreno čestita¬ mo in mu samo želimo, da bi še mnogo let lahko deloval zan naš narod in zanj prosil milosti pri Loretski Materi božji. AUSTRIJA V Brazilijo je 5. septembra odpotova¬ lo 43 Slovencev. V špitalskem taborišču So se poročili: Vinko Bokalič iz Pristave pri Mengšu in Pavla Inglič iz Prevoj pri Brdu; Ši¬ fer Franc iz Stražišča in Šuštaršič An¬ tonija iz Ljubljane; Kveder Pavel, te- lovodni učitelj in Šifrer Antonija iz Stražišča; Draksler Franc iz Praš pri Moravčah in Marija Franko iz Brusnic pri Novem mestu; Bolta Ignac iz Jarš pri Ljubljani in Platiša Ivana iz Pun- garta pri Sori; Virant Franc iz Veli¬ kih Lašč in Knavs Marija iz Retja pri Loškem potoku; Grošelj Mihael iz Ko¬ stanj - Šmartno pri Tuhinju in Marija Grilc iz Andergasa pri Velesovem; Šu- man Božidar iz Ljubljane in Dermastja Vera iz Dravelj pri Ljubljani; Derma¬ stja Franc iz Dravelj in Angela Us iz Male Lesni pri Lukovici; Štremfelj Lud¬ vik iz Bračen pri Škofiji Loki in Der¬ mastja Marija iz Dravelj; Mestnik Jo¬ že iz Št. Vida pri Stični in Mam Mari¬ ja iz Zaloga pri Ljubljani; Kokalj Ja¬ nez iz Javorja nad Škofjo Loko in O- sredkar Frančiška iz Črnega vrha nad Škofjo Look. V ljudsko šolo v taborišču se je letos vpisalo nad 300 otrok. Šola je razdelje¬ na v 16 oddelkov, v katerih bo poučevalo 16 učiteljic in 2 učitelja. Ljudski šoli je priključen tudi otroški vrtec, v katere¬ ga zahaja 120 otrok. Slov. gimnazija je dobila nove pro¬ store. Zaradi emigracije v razne države bo pa imela letos manj dijakov, kakor prejšnja leta. Bo jih pa še vedno nekaj nad 100. t Jože Nemanič. Proti koncu avgusta je umrl v Žlebeju pri Metliki bivši na¬ rodni poslanec in posestnik Jože Ne¬ manič. V Ljubljani je 7. sept. 1948 umrl Alek¬ sander Maklecov, profesor na pravni fa¬ kulteti. \ Dr. Alfreda Šerka, sina rajnega vse- učiliškega prof. dr. šerka je 7. septem¬ bra ubila strela. —- Pokopali so ga v Ljubljani. Pok. dr. Alfred Šerko je bil že pred vojno zaprt zaradi komuni¬ zma ter je bil upravnik Postonjske jame in vodja Zavoda za raziskovanje Krasa. Poravnajte naročnino eimprej! VERSKA „SVOBODA” POD TITOVIMI KOMUNISTI Titovi komunisti pred svet, jav¬ nostjo stalno poudarjajo' da je v titovini popolna verska svoboda in da verniki lahko nemoteno izpo¬ vedujejo svoje versko prepričanje in tudi izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. Kako izgleda ta svobo¬ da v praksi, nam pojasnjujejo naj novejše titovske odredbe, s ka¬ terimi so se komunisti spravili nad duhovnike. Za pridigarje so nam¬ reč komunisti izdali državni pra¬ vilnik, ki določa, da duhovniki ne smejo več pridigati o podedova¬ nem grehu. Ta nauk namreč po ko¬ munističnem nazoru ni združljiv z dostojanstvom „novega komuni¬ stičnega človeka”. Duhovniki se¬ veda tudi ne smejo več pridigati o ustvaritvi človeka. Krščanski nauk je namreč v nasprotju z nau¬ kom marksizma, ki je prevzel Dar- vinovo teorijo, da se je človek raz¬ vil iz opice. Tudi bojevitega na¬ dangela Mihaela se Tito s svojimi komunisti zelo boji in zato duhov¬ nikom ni dovoljeno o njem pridi¬ gati. Boje se tudi pridig o rešitvi Judov iz egiptske sužnosti, da ne bi ljudje primerjali te sužnosti s sadanjim komunističnim nasiljem v domovini in še bolj zahrepeneli po svobodi zahodnega sveta. "ČASA II O \ V ” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabilda 2300) je trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom in je slovensko podjetje, ki bo z lepo in okusno izbiro ur in dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakega obiskovalca. —- V delavnici bodo vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust Kupujemo briljante in zlatnino po najvišji ceni! Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od do 20. Obleke za ženske in moške izdeluje po amerikanskih in evropskih modelih JANK O ARNŠEI krojač, Arroyo Toro, Tigre, Buenos Aires Naročila sprejema vsako nedeljo po maši na Victor Martinez 50 Cene nizke, postrežba solidna in točna. \ DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA # ZAVITKI ZA SLOVENIJO ( Dostava čez Švico, Dansko, in U. Š. A., s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč M. AttOFFO SFKKEL 25 de May« 305, ©I. 610 - T. A. 32-3456 Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13. ZAVITEK SVINJSKE MASTI doza zajamčeno čiste svinjske ma¬ sti, netto 2100 gr. ZAVITEK RIŽA 4% kg riža ZAVITEK MILA 4 kg mila ZAVITEK SLADKORJA 5 kg sladkorja ZAVITEK KAVE 2% kg surove kave 1 kg sladkorja Yz kg cacaoa Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji po mfn. 9.25 za zavitek. KOLONIJALNI ZAVITEK 1 kg kave (doza) 2 lbs cacaoa 227 gr. Ceylon čaja 5 lbs kristalnega sladkorja MLEČNI ZAVITEK 2 dozi polnomastnega mleka v prahu 2 dozi sladkanega kondenz. mleka 4 doze nesladkanega kondenz. mleka 1 doza smetane ZAVITEK TESTENIN rezanci, oz. špageti, 4% kg netto ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV 4Vz kg ovsenih kosmičev ZAVITEK MAŠČOB 1 kg (doza), surovega masla netto 900 gr, 2 kg I.a margarine ZAVITEK TOALETNEGA MILA 20 komadov ZAVITEK MOKE 5 kg pšenične moke ZAVITEK ČOKOLADE najboljša nizozemska čokalada “Kwatta” v škatljah po 300 ploščit, 2 kg netto SERIA 101 1 kg kave % kg čokolade V 2 kg kakao NYLON — nogavice 8 parov nogavic Nylon vel 814-10 v osem raznih barvah po izbiri (poštnina vključena) čevlji in nogavice Hitra dostava iz tovarne v Zlinu - ČSR. 50 raznih vrst. PLETILNA VOLNA ZA VSE EVROPSKE DEŽELE SERIJA 1000 netto 650 g baby volne bele barve in dve pletilni igli z zvezkom navodil SERIJA 1010 netto 650 g volne za nogavice, v barvah: srednjesivo, temposivo, svetlo beige, srednje beige, rjavo, modro, belo, črno, mešano in dve igli za pletenje ter zvezek z navo¬ dili, SERIJA 1020 netto 650 g volne za pullover v bar¬ vah: bela, črna, siva, rdeča, svetlo Za ostale zavitke zahtjevajte naše popolne sezname. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemni¬ ka in odpošiljatelja in priložite obenem poštni ček. Tvrdka si pridržuje pravico morebitne spremembe cen. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI. t modra, temno modra, zelena, petro¬ lejska, turkiz, beige in rjava in dve igli za pletenje z zvezkom navodil, Pošiljamo naravnosti iz Švice po pošti. Vsak zavoj je zavarovan. V ce¬ no so vključeni vsi stroški prevoza, zavojnine, zavarovalnine, itd.; more¬ bitno carino mora plačati prejemnik.