ONESNAŽENJE IN PROSTORSKI RAZVOJ SLOVENIJE Dušan Plut* IZVLEČEK UDK 911.3:504.054(497.12) Degradacija pokrajinotvornih sestavin Slovenije se stopnjuje in dobiva tudi ekonomske in zdravstvene razsežnosti. Neobhodni so temeljiti preventivni in kurativni ukrepi, predvsem pa ckoloSko primerno prestrukturiranje gospodarstva. ABSTRACT UDC 911.3:504.054(497.12) POLUTION AND REGIONAL DEVELOPMENT OF THE SLOVENIA The degradatlonal processes have within Slovenia reached europe's highest levels. They impact already the economy of the society and the health of the people. There is a need for an imidiatc preventive and curing actions whithin which the economy must be restructured. Civilizacijo ob koncu 20. stoletja Se vedno onesnažuje kolonizatorska mentaliteta in ravnanje. Antropogeno pospeševanje snovno-energetskih tokov s pozitivno povratno zvezo vnaša v pokrajinske ekosisteme vse več nepovratnih sprememb in škod (Od-zuck, 1982). Zarisujejo se prvi, nedvoumni znaki planetarnih razsežnosti polucijskih obremenitev, ki utegnejo ob nespremenjenih obrazcih dela in bivanja ogroziti biološko - ekološke temelje človeštva (Odum, 1971). Med planetarnimi omejitvami (prostor, rodovitna zemlja, surovine, energija, samočistilne zmogljivosti) postaja onesnaževanje okolja najbolj pereč omejitveni dejavnik materialne dejavnosti človeštva. Tudi socializem sc je nekritično ujel v entropijsko zanko in z inertnim vztrajanjem na modelu količinske rasti še pospešil dcgradacijsko - entropijske procese. Degradacijska kriza Slovenije je odraz splošne krize v družbi, neposredno pa je posledica napačnih razvojnih usmeritev (Vuga, 1989). Tako Jugoslavija kot Slovenija sta s tujimi krediti in inertno razvojno strategijo "prespali" energetsko vzpodbujeno prestrukturiranje gospodarstva v začetku sedemdesetih let. Nadaljevalo se je vlaganje v energetsko - surovinsko zahtevne industrijske panoge, centralizirane energetske objekte (TE, JE), velike prašičje farme in agrokombinate. Pregreta industrializacija je še naprej potekala ob stihijski deagrarizaciji, odseljevanju prebivalcev iz hribovitih in robnih pokrajin, opuščanju obdelovalne zemlje. Vrsta njenih pozitivnih učinkov jc zaradi vztrajanja na razvojno in ekološko preživelem razvojnem modelu postopoma zbledela in pričela pridobivati negativne ekonomske, socialne, energetske, entropijske in ekološke učinke. ' Dr., univ. doc, Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, 61000 Ljubiiana, AJkerčeva 12, YU. D. Plut -175 - Onesnaženje in... Tako se danes soočamo s tudi finančno zahtevno preobremenitvijo okolja ob 5500 dolarjih družbenega proizvoda in ob gospodarski stagnaciji ali celo nazadovanju, na dnu razvojne krivulje. Zgolj za sanacijo teh najbolj perečih degradacijskih problemov (čiščenje Save, izgradnja čistilnih naprav v TE, posebni odpadki), pa bo potrebno v šestih letih vložiti milijardo dolarjev oziroma približno dvoletno neto akumulacijo slovenskega gospodarstva glede na leto 1988. Več kot štiridesetletno negiranje pokrajinsko - ekoloških in surovinsko - energetskih vidikov neizprosno terja visok finančni davek. Nadaljevanje po isti poti pa zanesljivo prinaša splošen narodnogospodarski in degradacijski zlom. Podčrtati je potrebno, da enaki viri in količine onesnaževanja ustvarjajo ob različnih fizičnogeografskih osnovah tudi različno občutno in razsežno degradacijo okolja. Raznovrstne naravne značilnosti slovenske pokrajine in fizičnogeografska struktura regionalnih ekosistemov Slovenije pomembno vplivajo na obseg, dinamiko in intenzivnost degradacijskih procesov. Upravičeno namreč poudarjamo, da je geografsko okolje v Sloveniji v celoti in predvsem v nekaterih območjih pokrajinsko bolj degradirano kot bi pričakovali glede na emisijo škodljivih snovi, pa tudi glede na doseženo stopnjo materialnega standarda ter industrijskega in urbanega razvoja. Gre torej za očitna nesorazmerja med onesnaževanjem in onesnaženostjo, med emisijo in imisijo (Radinja, 1979). Zaradi vztrajanja pri količinskem modelu razvoja ter v celoti še pri vedno skromnem deležu čiščenja se količina odpadkov (emisij) še naprej veča. V obdobju 1970 -1985 se degradacijski procesi iz 50. in 60. let niso ustavili. Pojavila se je t.i. druga generacija onesnaževalcev s problemi odlaganja posebnih odpadkov in nerešenim vprašanjem končnega odlaganja vseh vrst radioaktivnih odpadkov.Prostorsko - ekološki konflikti so se zaostrili do prvih znakov sinenergctskih učinkov v najbolj degradiranih regijah (Mežiška dolina. Šaleška dolina. Celjska kotlina. Ljubljanska kotlina, Zasavje). Slovenija se kot celota vztrajno približuje vse bolj onesnaženim evropskim regijam. Zelo kritična je splošna onesnaženost zraka, saj se emisije še kar naprej povečujejo. Tako gre letno v ozračje 250.000 ton S02 (Sajko, 1988, s. 164),. Po količini škodljivega S02 na prebivalca (131 kg) sc Slovenija uvršča v sam vrh najbolj obremenjenih evropskih dežel. Zgolj iz domasčih virov naj bi na km~ letno odpadlo povprečno 10 ton ali 10g/m^, kar je 5g/m^ žvepla (Radinja, 1988). Dosedanje analize pa opozarjajo, da v primerjavi z avtohtonimi emisijami S02 vsebujejo naše padavine 2,5-krat več žvepla (llg/m^). Če upoštevano vrednost primerjamo z vrednostmi drugje po Evropi, vidimo, da se Slovenija uvršča med ozemlja, ki prejemajo daleč največje količine žvepla. Takšne količine naj bi v Evropi prejemala le tri območja, znana po klasični a intenzivni industrijsko - energetski strukturi: Češka s Šlonskim in Doneško območje. Vzroki takšne količine žvepla ki padejo v Sloveniji so relativno velike lastne emi-sije SO ni**ne pokrajinske poteze dolinsko - kotlinska lega virov emisi i humidnost) in neugodna lega Slovenije «1-de na prevladujočo usmerjenost onesnaženih zračnih gmot. Le-te dotekajo bodisi iz Srednje, Zahodne pa tudi Mediteranske Evrope, še D. Plut -176 - Onesnaženje in... posebno iz bližnje, močno industrializirane Severne Italije (Radinja, 1988, s. 10-11). V letu 1975 sc je v območja onesnaženosti zraka (IV. in III. območje) uvrščalo 28 naselij, leta 1987 pa že 44 naselij, v katerih živi več kot četrtina prebivalcev Slovenije. Raziskave stanja lišajske vegetacije (analize dr. F. BatiCa) dokazujejo, da je onesnaženost okolja splošna, saj je le na 1% popisne ploskve ugotovljena bujna lišajska vegetacija. Onesnaženost zraka je poglavitni znak, da se uvrščamo v skupino dežel z največjimi poškodbami gozdov (Šolar et al. 1989). Po rezultatih popisa iz leta 1987 je ugotovljena 43,7% poSkodovanost drevesnih vrst (leta 1985 - 54,6%, vendar so izboljšave vezane le na 1. stopnjo ogroženosti), v Sloveniji pa imamo le še 5,9% zdrave jelke in 21,8% zdrave smreke, v GG Nazarje in Slovenj Gradec pa skoraj 80% poškodovanega gozda z visokim deležem močno poškodovanih ali celo uničenih dreves (Čampa - Žonta, 1989). Poškodbe dedne snovi (biogenetska indikacija) pri smreki kažejo na skrajno zaskrbljujočo prihodnost gozda, saj nastopajo na skoraj 70% celotnega slovenskega ozemlja poškodbe tretjega in četrtega razreda genetske poškodo-vanosti. Bioindikatorji po mnenju Druškovičeve et al. (1989) nedvomno potrjujejo, da so pokrajinski ekosisiemi Slovenije na zgornji meji zmogljivosti (odsotnost lišajev, poSkodovanost "cnetskc^a materiala, ogroženost rastlinskih vrst). Med količinsko bogatimi vodnimi viri se različne stopnje onesnaženosti pojavljajo že pri vseh skupinah, saj so vse bolj ogroženi izviri (zlasti kraški), talna voda, naravna in umetna jezera ter Severni Jadran. Zaradi tradicionalnih fekalnih voda in povečanega kemičnega zastrupljanja 2c naraščajo težave z varovanjem kraških vodnih virov, obenem pa zamujajo prizadevanja za čiščenje odpadnih voda (Habič, 1989). Slabša sc tudi kakovost talne vode (Dravsko polje. Sorsko polje, BrcžiSko-krško polje, Ljubljansko polje, Pomurje), ki je skupaj z vodami izvirov osnovni vir oskrbe s pitno vodo. S toksičnimi snovmi je onesnažena že globalno ležeča talna voda Sorskega in Kranjskega polja (Zupan, 1989). Naraščujoča splošna cutrofikacija Severnega Jadrana, občasni pojavi katastrofalnih "cvetenj rastlinskega planktona" in "rdeče plime", splošno naraščanje koncentracij nekaterih toksičnih kovin in pesticidov v morskih organizmih, so nedvoumni znaki rabe in zlorabe severnojadranskega morskega okolja. Celoten Severni Jadran se glede na breme onesnaževanja in posledičnih degradacij okolja uvršča med najbolj prizadeta območja svetovnega oceana (Štirn, 1989, s. 100). Najhuje pa so onesnažene vse večje in večina manjših slovenskih rek. Skupno breme njihovega organskega onesnaževanja že presega 10 milijonopv populacijskih enot (PE), narašča pa onesnaženje s toksičnimi snovmi. V letu 1983 je znašala poraba pitne vode za vodno oskrbo gospodinjstev 154 milijonov m' oziroma 223 l/preb./dan, poraba pitne in tehnološke vode v industriji in ostalih dejavnostih pa 267 milijonov m3. Skupna poraba iz javnih črpališč je torej znašala 420 milijonov m' (13,5 m^/s) oziroma 620 l/preb./dan. Zaradi še vedno skromnega učinka sicer vse številnejših D. Plut -177- Onesnaženje in ... čistilnih naparav se 80 - 90% uporabljene vode vrača v vodne vire neprečiščene. Predvsem se iz rek za potrebe hlajenja načrpa še dodatnih 680 milijonov m^ vode (22 m^/s). Tako se je dejansko letno načrpalo 1100 milijonov m' oziroma 35.5 m^/s (1605 l/preb./dan), kar predstavlja že dobro četrtino bilančnega minimuma slovenskih rek, ki znaša 130 m'/s (Plut, 1987). Upoštevati pa je potrebno, da je bilo del tega (80m^/s) že sredi sedemdesetih let (zlasti vode Mure in Drave) zaradi onesnaženja neprimernih za uporabo brez predhodnjega čiščenja (Lah, 1977). Med posameznimi fizičnogeografskimi potezami Slovenije je potrebno izdvojiti predvsem razčlenjenosti reliefa, zlasti v globoke, ozke doline ter kotline, ki skupaj s tem povezanimi klimatskimi potezami vplivajo na nesorazmernost in močno onesnaženost zračnih plasti (Radinja, 1979). Razčlenjenost reliefa in poudarjena višinska plastovi-tost na kratke razdalje vpliva na izredno prostorsko variabilnost samočistilnih sposobnosti. Razgibanost reliefa je torej osrednja fizičnogeografska značilnost, ki pogojuje fizičnogeografsko in ekološko pestrost Slovenije. Pokrajinsko - ekološka pestrost pokrajinskih elementov in pokrajinskih tipov, kjer se harmonično izmenjujejo gore, doline, močvirja, jezera, reke, gozdovi, polja in travniki, pogojuje globalno ekološko stabilnost slovenskih pokrajin (Slovenija - naše okolje, 1976). Radinja (1988) ugotavlja, da so negativne posledice (npr. zakisanje okolja) zaradi zelo visoke količine padavinskega žvepla v Sloveniji neprimerno manjše kot bi pričakovali glede na prejeto količino na površinsko enoto. Prcdvasem pretežno karbonatna sestava Slovenije skupaj z nekaterimi drugimi pokrajinskimi potezami posredno ali neposredno nevtralizira zakisanje okolja, zlasti prsti in vode. Vendar se na tovrstno tolerančnost našega okolja ne kaže preveč zanašati že zaradi vse večjih posrednih in kumulativnih učinkov (Radinja 198S1 Vendar jc potrebno istočasno podčrtati da npr. globalna ekološka stabilnost ne izključuje'tudi sezonsko zmanjšanih samorcgcncracijskih in degra-dacijskih zmogljivosti za posamezne degradacijske procese oziroma oblike onesnaže-nja To še "posebej velja za slovenske alpske in predalpske kotline in doline ter kraška polja ki v zimski polovici leta postanejo zračno zaprti pokrajinski sistemi z narašča-jočo onesnaženostjo zrak- ki dcgradacijsko vpliva na dru-c pokrajinotvorne poteze Na drugi 'strmi pa prav tako odprtost in tranzitno*' pofcrajinskih potez Slovenije povzroča da snreime transformirn in oddaja diradacijske snovno energetske pri live in odlive (rJ.naWne z",čne'n~iv> onesnažene tekoče vodel Navedeni primeri nazorno pori?r.niein nZ™tvsZZ«ro» ovreste™ mkrajinotvornihdcncntov in nnkra ini «¦IV*™in.SThE*» nTrU^in ali omiliio dcaradaciiske üSZ v i ^»ovenijc, ki unto P^P»"**> * J o J P ocese vsestransko proučevanje pokraj.nsMn tipov je cnaizmed osno z - vanje tudi pokrajmsko-ekološko pretehtanega, uravnovešenega gospodarskega razvo- Prostorsko izrazita variabilnost fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti se kaže v pokrajinskih tipih, pokrajinskih in regionalnih ekosistemih Slovenije, ki se različno odzivajo na strukturo in dinamiko degradacijskih procesov. Procesi poeno- J D. Plut -178 - Onesnaženje in... stavljanja mozaične pokrajinsko - ekološke sestavine Slovenije s pozidavami, hidromelioracijami, regulacijami vodnih tokov, monokulturami in drugimi antropogenimi posegi bistveno slabijo samoregulacijske zmogljivosti. Določeni biotopi so izredno ogroženi (npr. vlažna območja), s tem pa tudi mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so del narodne identitete ter naravne dediščine slovenskega prostora. Po Rdečemu seznamu ogroženih praprotnic in semenk je okoli 12% (342 taksonov) slovenske flore ogroženih, 31 rastlin od tega pa je že izumrlo (Wraber - Skoberbne, 1989). Splošna družbeno - politična kriza, klavrn in kritičen gospodarski položaj, izčrpani naravni viri, kemizacija in degradacija okolja, so osnovni vzroki za pospešeno in neobhodno iskanje prostorsko-ekološko sprejemljivejšega modela razvojnih strategij. Slovenija sc torej s posledicami polucijskega zgostitvencga stresa srečuje v skrajno neugodnem trenutku: izčrpani naravni viri in populacijski viri, surovinsko-energeiska zahtevna industrijska struktura, pomanjkanje inovativnih razvojnih programov in znanja ter nerazvita materialna infrastruktura. Zaradi pozidave in zaraščanja je bilo v letu 1986 na prebivalca Slovenije na razpolago le še 3265 m~ obdelovalnih površin oziroma 1253 m* njiv in travnikov, kar je pod strateškim minimumom (Lah, 1989). Pokrajinska obremenitev in onesnaženost okolja jc zlasti v osemdesetih letih pričela dobivati vse bolj jasne negativne razsežnosti v ekonomskem pogledu. Družbeni proizvod in narodni dohodek, pridobljen z ekstenzivno rabo surovin in energije na račun degradacije okolja, je pričel zaostajati. Primerjava koeficienta med narodnim dohodkom na prebivalca (1984) in polucijsko obremenitvijo (S02 in organsko onesnaževanje voda v PE) po občinah Slovenije kaže (karta), da med obema spremenljivkama ne obstaja velika stopnja povezanosti. Tako se v skupino občin z najbolj neugodnim razmerjem uvrščajo pretežno občine z nižjim ali stagnirajočim narodnim dohodkom na prebivalca (Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Laško, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Trebnje). Gospodarsko usmeritev v pokrajinsko in energetsko -surovinsko zahtevne proizvodnje (metalurgija, rudarstvo, TE, prehrambena in papirna industrija, prašičje farme itd.) prinaša tudi vse manjše ekonomske učinke. Pod pritiskom javnosti spremenjen dolgoročni prostorski plan Slovenije (1985 - 2000) sicer prinaša sprejemljivejšo, tržno naravnano razvojno usmeritev, ki pa še vedno sloni na količinskih kazalcih razvoja. Obstaja upravičena bojazen, da bodo sicer potrebni in predvideni sanacijsko - kurativni ukrepi (odžveplevanje na TE, čistilne naprave za odpadne vode naselij, nadzorovano odlaganje posebnih in komunalnih odpadkov) nezadovoljivi zaradi dodatnih polucijskih obremenitev, zanemarjanja ekonomskih vzpodbud zmanjševanja onesnaževanja ter pravnih ukrepov za ostrejše in dosledno kaznovanje onesnaževalcev. Cilj "zelene", tudi ekonomsko in socialno uspešne razvojne strategije Slovenije naj bi bilo ekološko strukturirano gospodarstvo in način življenja, prilagojen specifičnemu prostorsko - ekološkemu in posclitevene- ne- D. Plut -179- Onesnaženje in ... mu vzorcu ter skromnemu surovinsko - energetskemu potencialu posameznih slovenskih pokrajin (Tepina, 1986). Navedene omejitve in že dosežena zgostitev poselitve ravninskega sveta ne dopuščajo močnejše regionalne zgostitve prebivalcev in onesnaževalcev, izgradnje velikih surovinsko - energetsko intenzivnih in entropijsko - one-snaževalnih industrijskih obratov, centraliziranih energetskih in prometnih objektov brez nepopravljive ekološke, zdravstvene in v končni fazi ekonomske škode. Pokrajinska mozaična sestava Slovenije in poselitveni vzorec z okoli 6000 pretežno manjšimi naselji (nad dve tretjini naselij imata manj kot 200 prebivalcev) omogočata policentrični regionalni razvoj nižje hierarhije in decentralizirano industrializacijo z radikalno drugačnim odnosom do t.i. "stranskih" produktov dela in bivanja. Pospeševati je treba zlasti razvoj manjših, fleksibilnih industrijskih objektov in proizvodnih celic, ki slonijo na lokalnih, regionalnih virih, znanju in okolju prijazni "mehki" tehnologiji z majhno porabo surovin in energije (Plut, 1987). Razreševanje izredno zapletenih prostorsko - ekoloških dilem močno antropogenizi-ranih, zlasti dolinsko - kotlinskih pokrajinskih ekosistemov, ne more dolgoročno prenesti uspehov zgolj z rahlo spremembo dosedanjih trendov pretežno stihijske urbanizacije in ekstenzivne industrializacije, saj pomeni bližnjico v praktično nerešljive, ireverzibilne, prostorsko ekološke posledice. Stopnja degradacije antropogeno močno preoblikovanih občutljivih pokrajinskih ekosistemov v Sloveniji kaže, da že dosedanja onesnaženost presega emisijske in samoregulativne zmožnosti, zato so s tega vidika nesprejemljive težnje k nadaljnji krepitvi večjih prebivalstvenih zgostitev, nadaljnjega razvoja veleindustrijc in novih centraliziranih energetskih objektov (zlasti TE in JE ter akumulacijskih IIE). Razvojna strategija degradiranih, z onesnaženostjo obremenjenih in visoko entropijskih območij, bi morala biti prednostno usmerjena v preventivo, v zmanjševanje degradacije, z ekološko ustreznim prestrukturiranjem obstoječe gospodarske sestave in usmeritve, preventivnih (sprememba tehnologije) in kurativnih (izgradnja čistilnih naprav) pri največjih onesnaževalcih in podpiranje novih, alternativnih industrijsko - energetskih in urbanizacijskih usmeritev (proizvodne celice z delom na domu drobno gospodarstvo in obrt rabo alternativmh in lo-kalnih energetskih virov, usmerjanje urbanizacije v bližnja obrobja dolin in kotlin ter na manj kakovostna zemljišča s humano revitalizacijo mest itd.). Klemenčič (1986) s sodelavci ugotavlja da novejši razvoj tehnologije in informatike daje objektivne možnosti za 'dekončentracijo industrije, organizacijo proizvodnih celic zunaj centrov zgostitve ("npr v Mežiški dolini - do posameznih kmetijah) upoštevati pa je potrebno vrsto prostorsko-ekoloških "omejitev Polucijsko obremenjene in gosteje naseljene dolinsko - kotlinske in močno antropo-genizirane pokrajinske tipe pa še dodatno (stanovanjsko, zaposlitveno, polucijsko) bremenijo doselitve iz robnih območij (kot posledica stihijske preslojitve), ki pa jih ni mogoče omejiti z administrativnimi ukrepi. Krepiti in družbeno podpreti je potrebno težnjo ostajanja prebivalcev hribovitih, obrobnih območij tudi na račun večanja lo- D. Plut -180 - Onesnaženje in... kalne (proizvodne, oskrbne) avtonomnosti, razvijanja biodinamičnega kmetijstva, neagresivnega turizma in ohranjanja največje "naravne" dobrine Slovenije - zdrave, kulturne pokrajine. Obseg, intenzivnost in pokrajinsko - zdravstvene posledice naraščajočih degradacij, skih procesov v Sloveniji so bistveno večji kot bi pričakovali po doseženem nivoju materialnega standarda. Slovenija je v primerjavi s sosednjimi, italijanskimi in avstrijskimi regijami gospodarsko močno zaostala in obdržala močne poteze klasične, suro-vinsko-encrgetsko potratno zasnovane industrializacije. Z visoko porabo primarne energije (32.000 kW) in električne energije (5.000 kW) na prebivalca ustvari 2-3 krat manjši dohodek na enoto porabljene energije kot regije Zahodne Evrope. Uvrščamo se med energetsko neučinkovite dežele, relativno energetsko neodvisno področju električne energije pa plačujemo z izredno energetsko nepogojeno degradacijo okolja (Novak, 1989). Neobhodno prestrukturiranje ekstenzivnega gospodarstva ima torej tako ekonomske kot ekološke prednosti. V pokrajinsko mozaični in miniaturni Sloveniji predstavlja poseben problem JE Krško in Rudnik urana Žirovski vrh, skupaj z nerešenim vprašanjem odlaganja nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov. Neobhodno je: a) premišljeno in vztrajno reševanje in b) takojšnje ter učinkovito preprečevanje nastanka novih virov onesnaževanja. Določen , zmeren optimizem glede reševanja pereče ekonomsko - ekološke krize vnaša prehajanje v tržno ekonomijo, prilagajanje emisijskih in imisijskih standardov Evropi 92, krepitev elementov političnega pluralizma in ekološkega gibanja kot sredstva javnega pritiska. Ekološko zaostrena zakonodaja je obenem tudi predpogoj za legitimen pritisk, da ekonomski cilji razvoja ne bodo doseženi z nadaljnjim stopnjevanjem pokrajinske degradacije ter z uvozom umazanih tehnologij. Geografsko in glede degradacijskih procesov tranzitna Slovenija (voda, zrak) je takorekoč prisiljena iskati lokalno, regionalno in mednarodno sprejemljivo ter optimalno razvojno usmeritev. S končno praktično uveljavitvijo civilizacijsko odgovornega spoznanja, da je varovanje okolja in naravnih virov obvezen roben pogoj gospodarjenja, organsko prostorska sestavina širše pojmovancga napredka, kvalitete življenja in osnova preživetja, ne pa nadležen in "nepotreben" zaviralen element. Zlasti v regiji, kjer zahtevajo degradacijski procesi že občutne, ekološke, zdravstveno - ekonomske žrtve in pospešeno izumiranje rastlinskih in ži%alskih vrst. Zato je ob menjajočem se odnosu prebivalcev Slovenije do okolja tudi ekološko lahko uspešna le z dolgoročno uspešno in optimalno (namesto maksimalne) ekosistemsko razvojno usmeritvijo temeljita in pogosto boleča preno%'a slovenskega gospodarstva s spremenjeno proizvodno sestavo, življenjskimi navadami in drugačno lestvico vrednot z jasno opredeljeno in organsko vgrajeno kurativno in preventivno ekološko politiko hä a 9 ;îîi?.i8iîLî la 1 sill 1 !il.lIll!ifî!iiIliiHiiiIl!Îil!iIil!Îii!lsiilJî!iliI!liSÎiII=illi iliil!llIS5S$iHîUtiS3t!8i!3SllSIISi3339SIiiiiIIiIllifiiiHiIisi fjl I—J L' 'J L'Ili oiliJ rvjZ gs8 il! g > -e S rSrirtt > D. Plut_________________________ -182 -_________________Onesnaženje in ... LITERATURA Čampa L., Žonta L, 1989. Naravni viri kot razvojni dejavnik - gozd in gozdni prostor, 1. faza. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, s. 84. Druškovič B., Batič F, Wraber T., Skoberne P, 1989. Naravni viri kot razvojni dejavnik. Raziskava na področju bioindikacije (1. faza). Inštitut za biologijo Univerze, Ljubljana, s. 55. Habič P., 1989. Slovenski kras in njegovo vodno bogastvo. Slovenija 88, Ljubljana, s. 89-94. Klemenčič V., 1986. Geografsko proučevanje primernosti organiziranja proizvodnih celic na Koroškem (več soavtorjev). Dela FF/2, Ljubljana, s. 98. Lah A., 1989. Slovenija; varstvo in urejanje okolja. Slovenija 88, Ljubljana, s. 19-50. Lah A, 1977. Slovenija sedemdesetih let. Ljubljana, s. 457. Novak P., 1989. Energija in okolje v Sloveniji. Slovenija 88, Ljubljana, s. 280-296. Odum E, 1971. Fundamentals of ecology. Philadelphia, s. 574. Odzuck W., 1982. Umweltbelastungen. Stuttgart, s. 341. Plut D., 1987. Slovenija - zelena dežela ali pustinja. Ljubljana, s. 239. Radinja D., 1988. O tehnogcnem kroženju žvepla v pokrajinskem okolju SR Slovenije. Geografski vestnik LX, Ljubljana, s.3-19. Radinja D., 1979. Pokrajinske značilnosti industrializacijske onesnaženosti v Sloveniji. Geographica Slovenica 9, Ljubljana, s. 75-84. Slovenija - naše okolje (več avtorjev), 1976. Ljubljana, s. 122. Sajko M, 1988. Prostorske variante postavitve novega termoenergetskega objekta v občini Velenje z upoštevanjem vidika varstva okolja. Geographica Slovenica 19, Ljubljana, s. 263-286. Šolar M., et al, 1989. Propadanje gozdov v Sloveniji. Slovenija 88, Ljbljana. s. 309-323. Štirn J, 1989. Varstvo obalnega morja in okolja v Primorju. Slovenija 88, Ljubljana, s. 100-117. Tepina M, 1986. Ekološka komponenta tehnološkega razvoja. Revija za razvoj, 19S6/2, Ljubljana, s. 9-11. Vuga T, 1989. Družbene usmeritve in ukrepi za njihovo izvajanje. Slovenija 88, Ljubljana, s. 130-133. Wraber T., Skoberne P, 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in scmenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15, Ljubljana, s. 429. Zupan M, 1989. Naravni viri kot razvojni dejavnik - količina in kakovost vode (1-poročilo). HMZ, Ljubljana, s. 12. D. Plut___________________________-183-_________________Onesnaženje in ,.. POLLUTION AND THE REGIONAL DEVELOPMENT OF SLOVENIA The Yugoslav republic of Slovenia, the most developed of the six republic (5500 US Dollars GNP), experiences a deep socio-economical and landscapc-degrational crisis. The different landscape characteristics of Slovenia, namely the diversity of the topography, the karstic phenomenas (40 % of the area), the dominant mountain sistems, valleys and basins, the predominantly westerly winds and other features impact and extend in different ways the area and the intensity of degradation processes. Because of the domestic (250.000 ton of SO^ yearly) and "imported" foreign pollution can the Slovenian landscape, with 11 g/s/m^, be ranked among most polluted sulphur areas of Europe. Since large scale sewage systems have not been introduced, 96 % of Slovenian waters are also polluted. This exceeds the pollution burden normally made by 10 million inhabitants. Slovenia is settled only by two million people. The forest decay has been registered in 44 % of all forested areas of the region. Healthy are only 6 % of fir-trees and 22 % of pine-woods Biologist report that on 70 % of the republics territory they have registered genetic damages of the 3 and 4 degradation grade The landscape ecosystems of the basins and valleys (river valleys: Šaleška dolina Zasavje Mežiška dolina; huge basins: Celjska kotlina Ljubljanska kotlina) are specially impacted by different degradation processes They have allready transformed huge areas of once europes most healthy environments The pollution has impacted the economy and the health of the people allreadv It has to be blamed for the disa-nneimcf* of several plants and anirmi çnf*ci**s Slovenian faces the massive pollution problem in a certainly unwellcommed time. One can today support only such development strategics which equally will support economical, social and ecological parameters as equally important qoals of the future development of the society. Today, the primarly attention has to be devoted towards a fast economy restructuring. The economy itself must rearrange its production by ways of using potentials of the area and by considering settlement patterns of Slovenia. One must consider the allready exhausted natural resources and must stop the wastefull use of energy. The industrialisation must not be placed in rural areas anymore, since such policy can only lead to a complete economical and ecological disaster. K-? r°|erN0SnTO^,^SN,H VRST «"* ««< ^po; v * ) PO G G OBMOČJIH via «•;.,,,,, ,« V!t„ „ lclno «ctpodcrttvo. WÄ6 46 X K-1 ONESNAŽENOST ZRAKA V SR SLOVENIJI Legendo-• !v .t«;, O 3 t>i«>