Leto XVII
JANUAR 1968
Cena 0,20 N din
Načrti za
Osnove umnega gospodarjenja so načrti; izpolnitev načrtov — in samo izpolnitev — omogoča načrtovalcu izpolnitev vsega, kar si je zamišljal, kot delovni program za določeno obdobje.
V	predilnici bomo sintetiko samo spredli v prejo. Na novih strojih v tem obratu pa bomo vso sintetično in tudi pretežni del bombažne preje po-sukali. Naši klasični surovini lan in predvsem konoplja letos nista več »naši« surovini. Za določena dela v predilnici bomo uvedli 4-izmensko delo.
V	tkalnici bomo stkali nekaj več kot v letu 1967.
Zahtevane naloge lahko izpolnimo, če bo v podjetju zaposlenih skupno 1048 ljudi, to je nekaj več kot letos. V to število je všteta tudi rezerva, ki bo nadomeščala bolne in dopustnike. Predvidevamo namreč, da kolektivnega dopusta ne bomo več uveljavljali.
leto 1968
Osebni dohodek naj bi porastel pri izpolnitvi vseh nalog za 15 oziroma 20% v povprečju ali na 750 oziroma 780 N din.
Zavoljo ostrih pogojev, s katerimi se sooča tekstilna dejavnost na tržišču, bomo morali z vsemi sredstvi dobro gospodariti. To nas zavezuje, da bomo tudi zalogo surovin normirali in kupovali toliko in to, kar bomo rabili. Bolj urejene razmere v našem gospodarstvu bodo to omogočile.
Normiranje zalog surovin in pomožnih sredstev bo omogočilo, da bomo vse zaloge v letu v povprečju večkrat obrnili.
Okoliščine in predvsem nove cene, ki veljajo leta 1968, zahtevajo, da spremenimo tudi cene nekaterim našim izdelkom. Spričo sedanjih nizkih osebnih dohodkov je razumljivo, da bo spremenjena cena višja od sedanje.
Pri finančnem izračunu nam je že znana izguba, ki jo bomo tudi letos, čeprav v precej manjšem znesku, imeli z izvozom naših izdelkov.
Naloge, ki nas čakajo v prihodnjih dvanajstih mesecih, zahtevajo prizadevanje vseh, kajti, to je nagla-šeno, treba bo veliko delati, da bomo uspeli prodati naše izdelke spričo višjih cen, ki jih bomo postavili za naše tkanine. Modernizacija proizvodnje pa omogoča trezno oceniti, da bomo delali boljše, bolj kakovostne izdelke in pri vsem tem dosegli večji proizvodni uspeh. Samo izpolnitev tega bo omogočilo zvišati osebne dohodke od sedanjih 650 N din v povprečju. Datum ne bo povedal kdaj, ampak gospodarsko stanje, ki bo rezultat prej navedenih zahtev.
Skratka, vsa razpoložljiva obratna sredstva bomo morali »obrniti« 3,28-krat, kar je spričo lanskoletnih dosežkov zavidljiva napoved.
Komisija za razdeljevanje osebnih dohodkov bo zahtevala zaostritev pogojev dela, organizacijski red in normiranje dela. V pripravi so norme za vse tiste, ki upravljajo s sredstvi večjih vrednosti. Plane bomo dosegli samo, tako meni komisija, in temu mnenju se lahko pridružimo, z uveljavitvijo določenih ukrepov, med katere sodijo norme kot najpomembnejše. Skupinskih norm bo le še zelo malo ali pa nič več. Za posebne dosežke pri gospodarjenju bodo posebej nagrajeni tisti, ki bodo k temu prispevali. Teh ni veliko, toda od njihovega uspeha bo veliko odvisno. Za vse tiste, ki že delajo v normi, lahko napišemo, da bodo do nadaljnjega ostale v veljavi točke in ceniki; ostrejša bo le ocena za kvaliteto izdelka. Postopoma pa bomo ocenjevanje prizadevnosti po cenikih opustili in prešli na vrednotenje dela po norma urah.
Za prožnejše prijeme pri prodaji izdelkov našega podjetja bomo v prodajni službi namestili eno novo moč in to tovariša Josipa Gagela, tovariša Regenta pa, ki odhaja iz podjetja, bo nadomestila tovarišica Majda Orehek-Škorjanc. Točnejša obdelava naročil ter ekspeditivno odpošiljanje naročenih tkanin bo več prispevalo k naporom prodajne službe kakor nameščanje novih trgovskih zastopnikov. O predlaganih bo razpravljala še kadrovska komisija.
(Nadaljevanje na str. 2)
Dediči so sedanji rodovi
Decembra lanskega leta je poteklo trideset let, odkar je prišel tovariš Tito na čelo vodstva Komunistične partije Jugoslavije
Z obujanjem spominov in s seznanjanjem današnje generacije z zgodovino Komunistične partije in razvoja delavskega gibanja v Jugoslaviji izražamo dolžno priznanje tovarišu Titu in vsem tistim neznanim borcem, ki so v tem času posvetili vse svoje življenjske sile za nove, humanejše in bolj svobodne družbene odnose.
Sedanji rodovi, naša mladina, so dediči in nadaljevalci tega revolucionarnega gibanja. V boj stopajo obogateni z dosedanjimi pridobitvami, spoznanjem in izkustvom.
Prihod tovariša Tita in z njim novega vodstva na čelo Komunistične partije Jugoslavije pred tridesetimi leti pomeni konec ene in začetek nove faze v razvoju naše partije. Komunistična partija je šla v osvobodilno vojno s kakimi 12 000 člani. To je bila vojska preizkušenih in kadrovsko pripravljenih revolucionarjev. To so bili organizatorji in borci, ki so bili s stoterimi nitmi povezani z delovnimi množicami, z mladino in ljudsko inteligenco.
V tem prelomnem zgodovinskem trenutku za delavski razred je stopil tovariš Tito na čelo Komunistične partije Jugoslavije, da bi vodil partijo in z njo tudi naše narode v najusodnejših dneh naše zgodovine.
Z močjo svoje osebnosti je tovariš Tito v marsičem vplival na izoblikovanje teh vrlin jugoslovanskih komunistov in jugoslovanske revolucije. Velike osebnosti so tiste, ki resnično izražajo težnje zgodovinske-
Načrti za 1.1968
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po planu investicij bomo za vse obrate kupili nove, najbolj potrebne stroje. Sredstva v znesku milijon šeststo tisoč N din bomo v ta namen dobili iz povišane stopnje amortizacije. Amortizacijsko stopnjo bomo povečali za okroglo 50 °/o, kar je povsem v skladu s sodobnim gospodarjenjem.
Za obnovo strojnega parka in za vzdrževanje obstoječega bomo po načrtu porabili skupno 460 000 N din. V ta znesek je všteto tudi vse tisto, kar rabimo za varno delo.
Za ekonomsko propagando bomo potrošili 350 000 N din in za reprezentanco toliko, kolikor lani. Sredstva za reklamo so namenjena predvsem za seznanjanje kupcev z novimi izdelki, za katere smo se odločili in katerih izdelava je pred zaključkom.
ga razvoja in ki si zavestno prizadevajo pospešiti njih uresničitev, katerih težnje in ideali so subjektiven izraz objektivnih tokov zgodovine.
Tovariš Tito, ki je vedno aktivno vodil Zvezo komunistov, je s tem, da je iz sebe, svoje osebnosti, s svojo akcijo ustvaril neločljiv del našega gibanja, postal in ostal najpomembnejša zgodovinska osebnost naše revolucije, njen vodja, s tem pa tudi najpomembnejša osebnost v zgodovini naših narodov. Komunistična partija Jugoslavije, zlasti pa tovariš Tito nista nikoli postavljala citatov nasproti živi stvarnosti, razlagala s citati realno življenje niti predvsem z njimi pojasnjevala in zagovarjala stališča in linijo partije.
Vse to je pripomoglo, da je bilo naše gibanje dosledno in nenehno in-ternacionalistično. Odgovornost pred lastnim delavskim razredom in ljudstvom smo vselej povezovali tudi z odgovornostjo pred mednarodnim delavskim gibanjem in zato smo vselej delovali kot del mednarodnega delavskega gibanja.
Veličina in karakter naše revolucije — ki med drugim vsebuje tudi njeno odprtost do vseh naprednih in revolucionarnih tokov sodobnega
Človek
V nedeljo 3. decembra, nekaj pred dvanajsto uro, je iskra iz elektrovoda zanetila požar v poslopju našega sodelavca Alojza Lebeničnika. V gosti megli sosedje požara niti opazili niso, tako da so morali domači pustiti reševanje in teči obvestit sosede o nesreči. Dva otroka rejenčka (nekaj mesecev in 4 leta) so vzeli pod streho sosedje v Podrečju. Tudi krava nima več svojega hleva. Do prihoda gasilcev je požar uničil vse ostrešje stanovanjske hiše v Podrečju 23. Trije gasilski avtomobili iz Ljubljane so prišli hitro. Rešili so vse tisto, kar je po požaru še ostalo. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Vira. Ko se je zvedelo so ljudje pomagali. Žal se je zvedelo pozno. Zaradi megle.
Tri dni po nesreči smo obiskali Lebeničnika. Ni ga bilo doma; bil je na »lovu« za materialom, ki je potreben za hitro pomoč. Iz zavarovalnice so namignili, da bo zavarovalnina znašala morda le do 5000 N din. Denarja pa ni na pretek zato se je treba znajti. Pomagajo tudi sosedje. Tešejo, zidajo, ravnajo, odstranjujejo in še kaj drugega, kar je treba v takem primeru. Posebej velja omeniti Janeza Vouka, ki se je prostovoljno ponudil, da bo pomagal pri obnovi.
Pri nesreči pomaga tudi vreme. Nad hodnikom zijata v stropu dve veliki luknji. Tod je pregorelo. V ku-
sveta — sta postavila tovariša Tita za enega izmed najbolj aktivnih in najbolj markantnih osebnosti sodobnega sveta. Titovo ime izgovarjajo danes širom po svetu z veliko simpatijo in s spoštovanjem, kot sinonim težnje k svobodi, miru in bratstvu med narodi.
V današnjem obdobju revolucije se mora Zveza komunistov razvijati naprej, osvoboditi se mora mnogih hib in preživelih značilnosti ter sprejeti nove kvalitete, preurediti svoje vrste ter svojo organizacijo in metode dela zastaviti skladno z novimi pogoji in nalogami revolucionarnega boja. Ta reorganizacija še poteka, toda dejavnost Zveze komunistov v zadnjih mesecih očitno kaže, da je ZK že v marsičem prerojena in njeno notranje življenje vse bolj dinamično.
Spomini na pomembne dogodke pred tridesetimi leti so pomembni, ker so tesno povezani z današnjo stvarnostjo, z uspehi in težnjami. Prav je zatorej, da s tem seznanimo tudi člane našega kolektiva, predvsem one, ki razvoja v tridesetih letih niso doživljali, ampak danes sodelujejo v izgradnji socialistične Jugoslavije.
človeku
hinji pa so naredili veliko luknjo gasilci, zato da je odtekla voda, s katero so gasili. V nasprotnem primeru bi se lahko udrl strop. Delavci so predvidevali, da bo novo ostrešje gotovo v tednu dni. To bi v lepem vremenu bilo dovolj hitro, da se prepreči nadaljnji razpad ruševin.
Dom Alojza Lebeničnika po požaru.
Na predlog sindikata smo pristopili k zbiranju denarne pomoči tudi ostali sodelavci v Induplati. Vsakdo je dal nekaj. Uspelo nam je zbrati 4 417,95 N din. Dobil jih je Lebenič-nik neposredno in v gotovini. Ta primer je dokaz, da človek ni pozabil na človeka, ko je bil v zadregi.
O.	L.
Kako delamo in kaj lahko storimo
Sestanek članov samoupravnih organizacij, ZK, sindikata in mladine. Navzoči so bili izvoljeni zato, da sodelujejo pri upravljanju podjetja
V ponedeljek 11. decembra 1967 je bil v sejni sobi sestanek članov samoupravnih organov in drugih druž-beno-političnih organizacij v podjetju. V uvodnem poročilu je rekel direktor Marinc med drugim:
Za nas najslabše je bilo poslovno leto 1966. Takrat smo ostali brez pomoči družbe, tako da smo leto 1967 začeli prazni in brez sredstev. Stanje se je izboljšalo šele v marcu 1967. Vzroki za to so v zastarelosti našega strojnega parka ob uporabi prav tako zastarele tehnologije dela. Enako težko je bilo v predilnici kot v tkalnici. Neugodno se je odrazila tudi prodaja naših izdelkov v tujino, kjer smo iztržili za naše blago slabo ceno.
Nizka produktivnost ter podpovprečni skladi in osebni dohodki, v primerjavi s stroko v SRS, zahtevajo ukrepanje. Rast je bila le minimalna, ' naneslo je celo, da je bila proizvodnja leta 1965 enaka tisti iz leta 1958.
Finančni plan proizvodnje za leto 1968 je za 15 “A višji od plana v letu 1967. »V napovedih sem bolj skromen,« je nadaljeval direktor in dejal, da bomo načrte uresničili, ker bomo tudi manj izvozili. V leto 1968 pa gremo oskrbljeni s surovinami — doslej je že zagotovljenih 60 "A bombažne preje.
Upoštevati pa velja pripombe predsednika sindikalne podružnice Induplati Marjana Slapšaka, ki je dejal, da želijo ljudje zagotovilo za stalnost zaposlitve, želijo zagotovilo za osebne dohodke in pojasnilo, kako lahko kupimo nove stroje spričo dejstva, da za boljše osebne dohodke nimamo denarja.
Z modernizacijo strojnega parka v tkalnici se bo povečal obseg dela.
Z obnovo bomo nadaljevali in računamo, da bomo popolnoma obnovljeni do leta 1970. Trenutno ni preveč ljudi v kolektivu. Drugače bo prihodnje leto, toda tistih z dvajsetletnim stažem in več, ne bomo odpuščali. Kljub vsemu bomo težili za tem, da bomo poiskali delo za vse.
Vsa naša prizadevanja pa kažejo, da bi bilo gospodarno, če bi osebne dohodke povečali šele ko bo to mogoče. V krogu strokovnih vodij smo se dogovorili, da bi bilo to povečanje OD linearno za 10 ®A. Že s prvim januarjem 1968 bodo vpeljane norme za delo v oplemenitilnici, kjer bo ljudem omogočeno za večje prizadevanje tudi več zaslužiti. Korekture bodo veljale tudi za prodajno službo, od katere je odvisno naše gospodarjenje.
Ce bi se odločili za povečanje pred predlaganim datumom, bodo nastopile večje težave. Denar nam je Potreben predvsem za obratna sredstva.
Na koncu želim povedati, je nadaljeval Marinc, da bomo izdelovali le
takšne tkanine, za katerimi je na trgu povpraševanje. Skratka, izdelovali bomo to, kar bomo lahko in boljše prodajali.
V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, je Stane Marolt kritiziral nabavo novih tkalskih strojev domačega proizvajalca, ki niso kvalitetni. Posamezni strojni deli se kvarijo in celo lomijo. Marolt je predlagal, da bi v prihodnje stroje kupovali v tujini. Obratovodja tkalnice Franc Jeraj je Maroltu odgovoril, da Tekstilstroj skuša odpraviti pomanjkljivosti, da pa ne daje za svoje izdelke garancije.
Marjana Slapšaka je zanimalo, zakaj je postala zastarela strojna oprema šele sedaj pereča, ko pa o njej govorimo že več let. Vprašal je tudi, zakaj ne moremo vzporedno z večjo vrednostjo naših izdelkov povečati tudi osebnih dohodkov. Direktor je dejal, da z lanenimi izdelki pač nismo bili v stanju avtomatizirati proizvodnje. O zamenjavi zastarelih strojev pa je poudaril, da smo vsa leta kupovali nekaj, vendar prave energičnosti pri tem nismo pokazali. Za to nismo imeli denarja.
Cene naših izdelkov pa so višje zaradi večje vrednosti uporabljenih surovin, je bil odgovor na drugo vprašanje. Da bi zadevo rešili v celoti, moramo predhodno urediti izbor izdelkov. Le tako bomo dobili tudi potrebna sredstva za gospodarjenje.
Izgubo, katero smo utrpeli zaradi slabe prodaje pri izvozu, bomo izravnali do konca leta 1967.
Pohvaliti pa moramo solidarnost vseh naših članov kolektiva, ki so s polno mero zavesti spremljali naše napore pri reševanju težav v gospodarjenju, je naglasil direktor Marinc. Naši ljudje vedo, da smo bili primorani kupiti nekatere stroje, ki jih nismo imeli v načrtu, ker so nas v to prisilili drugi. Za potrošeni denar — za nove stroje — bi lahko kupili že statve in jih seveda tudi že plačali. Složnost in volja pa navajajo, da moramo biti optimisti tudi za prihodnost. Obseg dela se bo zmanjšal v konfekciji, ker v letu 1968 ne bomo toliko izvozili.
Jeraj je omenil 3-izmensko delo v nekaterih oddelkih tkalnice. To vprašanje je navezal s porajajočim se vprašanjem otroškega varstva. Jeraj je rekel: »Za najbolj prizadete bomo imeli razumevanje, za gotovo pa bomo morali računati s triizmen-skim delom.« O osebnih dohodkih pa je bil nejasen in dejal, da ima o tem vsakdo svoje mnenje.
Viki Pogačar je soglašal z direktorjevim predlogom, da se osebni dohodki izboljšajo šele s 1. julijem 1968 in to komentiral tako: »Ce smo čakali na to že več let, tudi sedaj ne bo nikogar vzel hudič!«
Na Pogačarjevo vprašanje, kako bo z deljenim delovnim časom, je odgovoril direktor in pojasnil, da bo deljen delovni čas oziroma premik delovnega časa, kakor ga je imeno-
val, uveljavljen le za režijsko delovno silo. »Sem za to, da se to uveljavi čim prej,« je na koncu te misli rekel Kamilo Marinc.
Barvarja Kodermana je zanimalo, če bodo z uveljavljanjem norm za dela v oplemenitilnici izboljšani tudi delovni pogoji. Barvalni in drugi stroji v oplemenitilnici so stari. Organizacija dela v tem obratu je slaba. Ce ima delo nočna izmena, ga pred-poldanska nima in podobno, je rekel Koderman. Franc Lužar iz istega obrata je nadaljeval z vprašanji in rekel, da je,bilo do nedavnega čutiti pomanjkanje industrijske vode, sedaj pa se pojavlja vprašanje odtoka odpadnih vod.
Direktor je rekel, da je pospešeno delo potrebno, saj je v nedovršeni proizvodnji kar za več kot 500 milijonov starih dinarjev blaga. Pretežni del tega blaga bi lahko takoj prodali. Da bi dosegli večjo produktivnost, moramo in bomo v oplemenitilnici takoj ukrepali. To je naša dolžnost in to je naloga, za katero se vsi borimo.
Stane Marolt je povedal, da člani obrata za vzdrževanje pričakujejo boljše osebne dohodke že od 1. januarja dalje. Ljudje trdijo, da imamo slabe osebne dohodke zato, ker ne zahtevamo boljše takrat, ko je o njih govora. Njegovi sodelavci v obratu pričakujejo 10®A povišanje osebnih dohodkov od začetka prihodnjega leta dalje.
Tudi Franc Lužar je dejal, da delavci v oplemenitilnici pričakujejo ugodne vesti, ker je direktor Marinc obljubil, da jim bo ob koncu leta »nekaj povedal«.
Direktor je Lužarju odgovoril, da je mislil pri tem na tolmačenje stanja.
Predsednik sindikata v Induplati Marjan Slapšak pa je bil mnenja, da naj direktor na sestankih ob koncu leta pove sodelavcem o realni raču-nici. To je logično, zavajanje pa nepotrebno. Predlagal pa je, da bi si bolj prizadevali pri prodaji naših tkanin in pri‘tem pomnožili število naših trgovskih predstavnikov v Jugoslaviji. Ni vse radio in televizija, je dejal in ponovno omenil, da je za realno tolmačenje stanja.
Direktor je zagovarjal težave pri prodaji z neurejenimi razmerami na tržišču. Podatki kažejo, da smo letos boljše prodajali takrat, ko to nismo pričakovali, in obratno.
Pred koncem razprave se je oglasil tudi predsednik delavskega sveta Lado Zabukovec in pripomnil, da moramo stremeti za količinsko veliko in finančno dobro prodajo naših izdelkov.
Direktor Marinc je zaključil razgovor s povzetkom, da bo na sestankih povedal članom kolektiva dejansko sliko stanja z realnimi podatki. Glejmo na stvar preudarno in se veselimo le dejstva, da imamo pretežno količino surovin za prihodnje leto zagotovljeno.
Otmar Lipovšek
Plan je
RAZPRAVA NA .V. SEJI DELAVSKEGA SVETA je bila živahna in se je dotaknila mnogih vprašanj, ki osvetljujejo naše delo in hkrati utemeljujejo predvidene prijeme v prihodnosti. Od ustrezne službe iž-delan finančni plan, katerega je delavskemu svetu predložil v potrditev upravni odbor podjetja, je bil sprejet. Toda pred tem so bila pojasnjena mnoga vprašanja, s katerimi zagotavljamo kolektivu boljše uspehe v prihodnjem letu.
Z delovnimi uspehi v letu 1967 smo lahko zelo zadovoljni. Slabi so le finančni rezultati, katere smo dosegli s prodajo naših izdelkov. Na osnovi zagotovila, da smo skoraj 100:l/o oskrbljeni s potrebno bombažno prejo za letos (1968), je predvideti ob izpolnjevanju vseh zahtev finančnega plana, da bomo boljše gospodarili.
Razumljivo je, da bomo uspešnejši, če bomo smatrali plan kot osnovni zakon podjetja, kakor je to naglasil šef tehnične službe ing. Bergant. Člani delavskega sveta so sklenili, da bodo zahtevali od odgovornih vodilnih oseb v podjetju mesečno poročilo, kako izpolnjujemo planske naloge s podrobno analizo vzrokov, zakaj predvidevanj nismo izpolnili in navedbo ukrepov, ki naj preprečujejo neizpolnitev nalog. Predsednik DS Lado Zabukovec je tolmačil članom tudi načrt o predvidenem povečanju osebnih dohodkov, ki bo uveljavljeno takrat, ko nam bodo to omogočila potrebna sredstva. Poudarjeno je bilo, da bo povečanje osebnih dohodkov veljalo za vseh 12 mesecev v predvidenem odstotku, če bodo planske naloge izpolnjene.
Finančni načrt je realen, tako so zatrjevali vodilni in rekli, da bo ustvarjen celo če pomislimo, da bomo planirano izgubo zaradi izvoza za več kot polovico zmanjšali, ker bomo toliko manj izvozili.
Po vseh tolmačenjih in danih pojasnilih je delavski svet potrdil finančni načrt na tej seji (20. decembra 1967).
K predloženemu planu INVESTICIJ in VZDRŽEVANJA je Albin Ži-bert pripomnil, da plan ne predvideva nakupa manjšega viličarja, s katerim bi lažje in hitreje prevažali surovine in polizdelke iz obrata v obrat. Po načrtu bomo dnevno prevozili več ton, kar je po sedanjem načinu nemogoče. Mogoče bi bilo le, če bi zaposlili pri transportnem delu nove ljudi, ki bi bili dražji kot predlagana rešitev. O Žibertovem predlogu se bo sestala tričlanska komisija ter pripravila delavskemu svetu najboljšo rešitev. Delavski svet je zadolžil s to nalogo Braneta Zupana.
V nadaljevanju je delavski svet potrdil predlagane spremembe stopenj amortizacije ter soglašal s planom ekonomske propagande in finančnim planom za reprezentanco.
osnovni zakon
POROČILA KOMISIJ
Diplomirani pravnik Albin Gnidovec je poročal o delu komisije za RAZLAGO IN DOPOLNITEV STATUTA PODJETJA TER PRAVILNIKOV. Poleg statuta imamo še devet veljavnih pravilnikov. V celoti se je komisija sestala le pri vnašanju sprememb v statute, sicer pa so člani delovali posamično.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da ne uveljavljamo določil, zapisanih v statutu ali enem od pravilnikov, zato je treba — to velja za vse komisije — aktualizirati pravilnike (v uporabi smejo biti le veljavni pravilniki);
delati le po določbah, kot je to zapisano v statutu ali pravilnikih in takoj odpraviti vse nepravilnosti.
Franc Jeraj
Janko Ukmar je poročal o delu komisije za razdeljevanje OSEBNIH DOHODKOV. Povedal je, da se je komisija med njeno mandatno dobo sestala 7-krat in bila najbolj delavna pri določitvi ocen za kvalitetno ali nekvalitetno delo.
O delu KADROVSKE KOMISIJE je poročal njen predsednik Jože Klešnik. Komisija se je sestala v manj kot pol leta 8-krat in komisijsko sprejela na delo 2 člana (1 delovno mesto v tkalnici in 1 delovno mesto v IBM oddelku). Nadalje je komisija reševala stanovanjska vprašanja in vprašanja štipendiranja. Iz poročila je bilo slišati, da je bilo več prošenj za stanovanja kot razpoložljivih stanovanj — kje pa tega ni — ter da štipendiramo trenutno 14 oseb na srednjih in drugih šolah. Štirje člani se dodatno izobražujejo.
Na vprašanje predsednika delavskega sveta, zakaj je komisija poročala samo o sprejemu dveh oseb, ko je znano, dna smo jih v tem času sprejeli 32, je Klešnik odgovoril, da o teh sprejemih komisija nič ne ve.
podjetja
Šef tehnične službe inženir Bergant je poročal o komisiji ZA VARNOST PRI DELU. Z varnostnimi ukrepi smo uspeli; število nezgod pri delu in ostalih nezgod se je zmanjšdlo. Boleznine so nas stale letos 50 000 N din, stalež pa je trajal povprečno 10 dni. Predlogi in prijemi komisije so bili racionalni in je bilo zanje porabljenih 6500 N din, je na koncu rekel Bergant.
Poročilo komisije za ODPIS IN CENITEV OSNOVNIH SREDSTEV je podal inženir Franc Verhovec. Člani te komisije so se sestali med letom šestkrat in pripravljali predloge za delavski svet. V našem listu smo poročali o rezultatih dela te komisije.
Lado Zabukovec je prebral poročilo, katerega je pripravila predsednica KOMISIJE ZA ZAŠČITO ŽENA, INVALIDOV IN MLADOLETNIKOV, Vera Habjan. Komisija je na seje vabila vedno predstavnike iz Ljubljane in Domžal. V Induplati je zaposlenih na ustreznih delovnih mestih 43 invalidov.
O finančnem obračunu za november 1967 je poročal Jože Klešnik. V novembru ustvarjena proizvodnja je dosegla 97 %> ali kumulativa (11 mesecev) 88 %>. Dohodek v novembru je bil presežen za 11 °/o, prav tako tudi dobiček.
Na predlog računovodkinje Francke Marinšek bomo vezali sredstva iz 4°/o stanovanjskega prispevka — nam ostane 3,8 al» — pri Kreditni banki v Domžalah zato, da bomo iz vezave dobili potrebna sredstva za poravnavo računov za drugi del stanovanjskega bloka, ki bo dograjen v letu 1968. Delavski svet je sklenil, da veže sredstva za dobo 10 let.
Prošnjo Odbora za gradnjo ceste skozi Nove Roje je delavski svet odložil za prihodnjič. Tokrat za ugodno rešitev ni potrebnih sredstev.
Delavski svet je potrdil tudi formulacijo o statusu za našo obratno ambulanto.
Katja Kham — že na začetku zasedanja se je priglasila z vprašanjem — je želela pojasnilo glede vrednosti, cene in kvalitete del v prvi polovici novega stanovanjskega bloka. Znano je, da kvaliteta del ni na zahtevani ravni ter da so tudi v cenah, ki so jo novi lastniki plačali za stanovanje, nerazumljive razlike. Po krajši razpravi o tem je delavski svet imenoval tovariše Rebernika, Deržiča in Marolta, da se sestanejo z novimi lastniki stanovanj na skupnem sestanku in jim dajo zahtevana pojasnila.
Delavski svet je zasedal 3 ure. To je bilo potrebno, ker — v to smo prepričani — ljudi vedno bolj zanima gospodarjenje. Prihodnje leto pa bo najmanj 10 zasedanj, ker jih bo toliko potrebnih za redno spremljanje gospodarskih dosežkov v podjetju.
O.	L.
Prodaja elektromotorjev. Inventurne komisije so predlagale, v soglasju z ustrezno službo v podjetju, da prodamo 12 komadov elektromotorjev, starejšega letnika. Te motorje v Induplati ne bomo več rabili. Komisija za cenitev osnovnih sredstev bo razpisala natečaj prodaje, kakor to velevajo predpisi.
Tovarišici Kambičevi, naši sodelavki iz tkalnice, je upravni cdbor odobril enkratno pomoč v znesku 150 N din. Prosilka Kambičeva je edina skrbnica za tri otroke, pri tem pa je še bolna in niti ni doma.
Dve prošnji sta bili zavrnjeni.
Upravni odbor je tako določil zato, ker nimamo potrebnih sredstev.
O treh prošnjah bo upravni odbor
razpravljal kasneje. Zadeve so namreč zrele za ugodno rešitev, vendar zaenkrat ni sredstev.
Na sestanku z delavci iz uprave in tehnične službe je direktor Marinc napovedal zanje deljen delovni čas oziroma, kakor je to imenoval pravilno, premaknjen delovni čas. Računamo lahko s tem, da bo v bližnji prihodnosti tudi naša uprava delala od 8. ure do 17. ure z enournim opoldanskim odmorom.
Zveza mladine iz Krašnje je
naslovila na podjetje prošnjo za dodelitev nekaj odpadnega blaga,
Zamenjava prostih sobot za delovne, dobra oskrba s surovinami in volja članov kolektiva za intenzivnejše delo so vzrok, da smo v novembru dosegli dobre rezultate fizičnega obsega proizvodnje. Trdimo lahko, da je bila proizvodnja med vsemi meseci letošnjega leta v tem mesecu največja. Skoro v vseh obratih smo presegli lanskoletne dosežke.
V obratih so planske naloge izpolnili tako:
Plan	Indeks
november november 1967	1967
Predilnica	91,8 °/o	102,5 °/o
Tkalnica	123,5 °/o	183,5 °/o
Oplemenitilnica	115,2 0/0	146,2 »/o
Tiskarna — tm		163 %>
— bm		059 "/o
Konfekcija	58,6'%>	90 «/o
Slabša kot v oktobru je bila kvaliteta izdelkov; prvovrstnih izdelkov smo adjustirali za 0,55 %> manj kot v predhodnem mesecu.
s katerim bi si igralska skupina izdelala kulise. Prosilcu bomo ugodili, je bilo sklenjeno.
Obratna ambulanta Induplati-Pa-pirnica Količevo bo priključena
V sredo, 6. decembra, so izročili ključe stanovanj lastnikom. Stanovanjski blok, ki ga delno še gradi naše podjetje kot investitor, je gotov. Polovico bloka bo še v decembru zasedlo 24 lastnikov stanovanj od tega šestnajst samcev (garsonjere) in osem družin (enosobna stanovanja).
Oprtan s fotografsko kamero sem bil edini gost, ki je prisostvoval predaji ključev stanovanj novim lastnikom. Oh tej priliki sem napravil posnetek za naš list. Res je, da slika največ pove, za ta primer pa upam trditi, da tudi foto aparat ni mogel posneti vsega. Nobena kamera namreč ne ponazori vzdušja. To pa je bilo 6. decembra na takšnem nivoju, da resnično zapišem, in prav naredim, če zapišem: LJUDJE SO BILI SREČNI.
Nikomur niso stanovanja poklonili. Vsi novi lastniki so morali stanovanje plačati z gotovino ali z bančnimi posojili. Vsi pa so čakali na ta dan. In 24 lastnikov ga je dočakalo.
Novim stanovalcem se bodo pridružili še drugi. Skupno bo v bloku
Nada Kodele odpira prvič »svoje« stanovanje.
Zdravstvenemu domu v Domžalah, vendar s pogojem, da
—	obdrži OA Induplati karakter ustanove s samostojnim financiranjem in
—	ustanovitelja Induplati in Papirnica Količevo si lastita uveljavitev vpliva na ambulanto.
Do takšne odločitve je prišlo na osnovi stališč, ki smo jih zavzeli po odločitvi Ustavnega sodišča SFRJ.
44 stanovanj. Stanovanja so centralno ogrevana. Ostali prostori so urejeni na sodoben način, pri tem mislim na stranišča, kopalnico in predsobo. Skratka, novi stanovalci imajo sodobna stanovanja.
Vsi jim želimo, da bi se v novih prostorih počutili zadovoljne in srečne. Verjetno je lastništvo stanovanja zanje najlepše darilo ob koncu leta.
O. L.
Stani; Marolt
sekretar UH ZK
Sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov v Induplati je imel v petek 22. decembra 1967 dvojno obeležje. Maloštevilni navzoči člani so sestanek posvetili 30-lctnici prihoda tovariša Josipa Broza-Tita na vodstvo Partije in kot drugo, sprejeli so štiri nove člane v vrste Zveze komunistov.
Sekretar Marjan Regent je v zgoščenih besedah obnovil zgodovinska dejstva, ki so pred tridesetimi leti zahtevala korenite spremembe v vodstvu KP. Uspešno delo tovariša Tita je njegovo osebnost spremenilo, predvsem zaradi vojaških in drugih — predvsem enotnosti in bratstva med jugoslovanskimi narodi — vrlin v legendarno osebnost, ki je ponesla glas o Jugoslaviji, kot simbolu svobode in enakopravnosti med narodi, na vse kontinente.
Slovesnost je dobila posebno obeležje s sprejemom štirih novih, mladih članov kolektiva v vrste Zveze komunistov. Skupaj s spominskim darilom so izročili partijske knjižice Jušu LESJAKU, Janezu WF,ISSU, Viktorju POGAČARJU in Jožetu MRVARJU.
Na koncu sestanka je Marjan Regent prosil navzoče komuniste, da potrdijo predlog, s katerim se izvoli tovariša STANETA MAROLTA za sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov v Induplati. Sekretar Marjan Regent zapušča delo v podjetju s 1. januarjem 1968 in je izvolitev novega sekretarja potrebna.
Novemu sekretarju OO ZK Stanetu Maroltu želimo uspešno delo v vodstvu osnovne organizacije.
O.
Nasmejanih obrazov v nova stanovanja
Proizvodnja
V NOVEMBRU 1967
Cjaražirajte kjer parkirate
Nedavno tega smo brali v dnevnem tisku, da je vsak peti Slovenec usposobljen za voznika motornega vozila. V številkah bi to pomenilo, da je v Sloveniji 400 000 šoferjev. Po podatkih, ki so na voljo vemo, da je v naši republiki registriranih 3528 avtomobilov v lasti družbe in 72 916 avtomobilov, katerih lastniki so zasebniki. Vemo obenem, da je motorizacija zavzela največji razmah v mestih in industrijskih krajih. Prebivalci v novih naseljih, kjer je malo prostora za garaže, stanujejo najbolj strnjeno, običajno v velikih stanovanjskih blokih ali stolpnicah. Projektanti sicer načrtujejo garaže, toda le tam, kjer je zanje dovolj prostora. Kjer ga ni, tudi garaž ni.
Kadar je govor o garažah, zidanih ali montažnih, imamo opraviti z investicijami. Denarja pa novi lastniki stanovanj in avtomobila običajno nimajo na pretek. Prav ti pa bolj kot ostali pazijo na svoje vozilo; večkrat jih perejo, mažejo in skrbneje pregledujejo.
Zakaj pa naj bodo vozila zadnjih žrtve rje in drugih poškodb? Res le zato, ker svojega »konjička« ne morejo garaži ra ti v zidanih garažah?
Cas in izkušnje kažejo, da je najmanj škodljivo, če avto garažira pri enaki temperaturi, kot je bila tista, ko je bil v rabi. To velja predvsem za hladnejše letno obdobje, kadar sneg in plundra primrzneta na spodnje dele avtomobila. V toplih garažah se led stopi — odtekajoča voda pa kljub vsemu v nekaterih delih zastaja in povzroča korozijo.
Cisto drugače je to na prostem. Poledeneli deli avtomobila ostanejo zaščiteni ravno zaradi ledene skorje.
Toliko glede rjavenja spodnjih delov avtomobila; podobno se dogaja to drugod na avtomobilu. Topli zrak kondenzira v ohlajajočem avtomobilu v vodne kapljice, ki zdrsijo kamorkoli. Pri stalnem ponavljanju tega procesa prične avto na teh mestih rjaveti. V začetku so to nepomembne pike, do spomladi pa že večje površine. Ko se to zgodi, pravimo, da je voz gnil.
Stroški za obnovo avtomobila niso nepomembni. Za dobro ohranjen avto v jeseni lahko plačamo spomladi od 300 do 500 N din za ličenje. Vračunano je »prekrivanje« rjastih mest s kitom in lakom.
Povrnimo se k zidanim garažam. Zanjo moramo odšteti, če jo sploh dobimo, od 5000 do 7500 N din. To je že polovica zneska za nov avtomobil znamke Zastava 750.
Razumljivo je, da noben avto ne traja večno. Vemo tudi, da je avtomobil nov samo »prvi dan«. Pri izdatkih za avtomobil pa je velika škoda za vse, za vsak dinar, ki ga izdamo za nepotrebne račune. Vsak lastnik avtomobila — in drugi — bo to potrdil. Tudi petičnejši; ti morda še prav posebno. O teh stvareh so razmišljali pred časom načrtovalci delovnega programa v tekstilni tovarni Induplati v Jaršah. Podobno kot v tujini so izdelali kroj za platnene avtomobilske garaže in izdelek ponudili trgu zato, da pomagajo vsem tistim lastnikom avtomobilov, ki so brez garaž, na učinkovit in cenen način.
Platnene garaže za avtomobile, ki jih najbolj pogosto srečamo na naših cestah
—	zastava 750, fiat 850, fiat 1100, zastava 1300, peugeot 204 in 404, prinz 110 in 1000, renault R-10, DKW F-102, BMW 1600 in BMW 1800—2000, taunus 12 m in 17 m, opel kadet, škoda 1000 MB in VW 1200 — so iz metaliziranega bombažnega platna. Teža in volumen garaže sta tako majhni, da je odveč o tem govoriti.
Naglasiti pa velja, da so »garaže« le na eni strani plastificirane s kovinskim slojem in, da je druga stran — notranja stran — neobdelana zato, da vsrka vse hlape, o katerih smo že v začetku pisali. Kondenzirana voda je torej zajeta v tkanini in ne zastaja na kovinskih delih avtomobila.
Zunanja stran platnene garaže je vo-donepropustna. Ta lastnost preprečuje vpijanje atmosferske vlage (vode) in je zato teža platnene garaže — če seveda z nje otresete dežne kaplje, led ali sneg
—	vedno enaka.
Zaščita avtomobila pa ni dobrodošla samo v zimskem času, ampak tudi ko vroče sonce pripeka na lakirane površine avtomobila. Garaža zakriva tudi a/4 avtomobilskih gum, kar je gumam samo v prid v poletni vročini. Kovinski sloj, s katerim je garaža plastificirana, odbija toplotne žarke, zato pod metalizirano streho ni vroče. Metalizacija je strokovni izraz za delovni postopek, pri katerem plastificiramo tkanino s kovinskim slojem.
No, omenimo še cestni prah, ki vdira in se useda v stoječe vozilo in s tem zaključimo naštevanje prednosti in lastnosti, ki jih imamo pri uporabi garaže iz metaliziranega platna. Za garaže — dobite jih v vseh večjih prodajalnah s priborom za avtomobile v Jugoslaviji — morate odšteti od 320 N din (za garažo za zastavo 750) do 413 N din (za garažo za peugeota 404).
V zadnjih treh mesecih lanskega leta je bilo v podjetju skupaj 12 nezgod pri delu in sicer: v oktobru dve, v novembru sedem in v desembru tri. Od tega jih je bilo pri delu 9 in na poti v službo ali iz službe 3. Vse nezgode skupaj so imele za posledico 105 dni bolniškega staleža. Poškodovanci so bili iz sledečih obratov:
Skladišče gotovega blaga
Lado Hočevar (30), delavec. Ko je skočil iz prikolice avtomobila, si je zmak-nil križ (7 dni).
Aluminij oddelek
Ana Cerar (41), delavka. Na poti v službo je zaradi slabe ceste s kolesom padla in se udarila na levo stran glave in levo ramo. (17 dni)
Vzdrževalni obrati
Anton Juračič (16), ključavničarski vajenec. Ko je pritrjeval vijak pri me-talizimem stroju, je z roko potegnil po pločevini in se urezal v palec na desni roki (10 dni).
Franc Klemenc (24), ključavničar. Pri razbijanju tkalskega stroja mu je delček stroja odletel v glavo nad desno oko (8 dni).
Franc Dečman (44), delavec v kotlarni. Ko je hotel ustaviti motor elevatorja je stopil na lesen pod. Pri sestopu pa je stopil mimo poda v luknjo tako, da je padel na hrbet in si zlomil rebro.
Tkalnica
Marija Habjan (35), tkalka. Ko je pri svojem stroju tkala blago, ji je od sosednjega stroja priletel čolniček ravno v peto leve noge (4 dni).
Ana Kerč (23). tkalka. Ko je popravljala napako na tkalskem stroju, je nevede pognala stroj. Vilice stroja so ji pritisnile palec in kazalec na desni roki (6 dni).
Ivica Zajc (17), tkalka. Na poti v službo je na mokri asfaltni cesti s kolesom padla in se poškodovala po desnem kolenu (11 dni).
Olga Prosenc (20), tkalka. Med predajo dela ene izmene drugi izmeni je sodelavka spravila stroj v pogon, zato ji je kladivce zagrabilo sredinec desne roke.
Dana Volčini (32), tkalka. S kolesom se je peljala na delo in zapeljala na ka-
Pri izdatkih, katere bi imeli z ličenjem vozila tekom štirih let, predstavlja strošek za nabavo platnene garaže le 10 do 12 »/o. Pri večjih avtomobilih je to razmerje še bolj ugodno za nakup garaže iz metaliziranega platna, saj stane garaža le še največ do 10 %. Se bolj ugoden je odstotek, če ga primerjamo z zneskom, katerega bi morali odšteti za plačilo najemnine za zidano garažo ali za plačilo obrokov posojila, ki smo ga dvignili za gradnjo lastne garaže.
Končajmo z razpravljanjem. Vsakdo si želi, da bi bil njegov avtomobil lep in trden. Le dobro ohranjen in negovan avto zagotavlja varno vožnjo. K trdnosti (solidnosti izdelave) prispevata izdelovalec avtomobila in njegov lastnik v enaki meri. Kot tretji se jima pridružuje tovarna INDUPLATI s svojimi priznanimi izdelki — z garažami iz metaliziranega platna.	Otmar Lipovšek
men, ki je povzročil padec. Udarila se je v levo ramo (6 dni).
Plemenitilnica
Jože Novak (50), delavec. Ko je s sodelavko menjal balo pri vesni sušilnici mu je železna palica za dviganje bal blaga, ki je stala prislonjena ob stroj, zaradi tresljaja padla na prste leve noge.
Naš sodelavec Pavle Šenk, ki je na odsluženju vojaščine v Črni gori, nam je poslal novoletno čestitko z naslednjo vsebino:
Prcdno kaj več napišem, vse sodelavce in prijatelje tovariško pozdravljam.
Sem na odsluženju vojaščine v JLA v Danilovgradu, to je majhno mestece v Črni gori. Kraj leži na slikovitem predelu med dvema gorama ob reki Zeti.
Imam se dobro. Vojak sem že tri mesece in sem se kar hitro vživel v novo okolje in med nove tovariše. Moj stas sc je že lepo razširil: morda zato, ker dobivamo vsak drugi dan maneversko strelivo in makarone. Pri vojakih šele prav spoznaš, kakšno je pravo tovarištvo in prijateljstvo.
To pismo končujem, ker že igra trobentač melodijo »-mirno-«.
Vsem sodelavcem in prijateljem želim zdravo in uspehov polno NOVO LETO 1968.
proleterski »topničar« Pavel Šenk 1. r.
V. p. 6330-40/4 Danilovgrad
r-----------------------------------------------------------------^
POROČILE SO SE
1.	Milena Kočar, uslužbenka, poročena BREZNIK
2.	Joža Bučar, šivilja, poročena OGRINC
3.	Marija Trdan, natakarica, poročena ZUPANC
V__________________________________________________________________J
Poročilo o nezgodah pri delu
V OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU 1967
Dograjena je severna polovica stanovanjskega bloka
fr*
Ur s P-p r f
■it r p i
Nov
stanovanjski
blok
v Preserjah
Večer z našimi upohoienci
Prva polovica stanovanjskega bloka v novem naselju v Preserjah je dograjena. Komisija za tehnični pregled je z nekaterimi pripombami ugotovila, da je stavba strokovno v redu izdelana in da je varnost prebivanja v zgradbi podana. Pregled je bil izvršen 22. novembra, novi lastniki stanovanj pa se bodo vselili v decembru. Vseh 24 stanovanj je prodanih in so lastniki člani kolektiva Induplati.
Garsonjere so odkupili sledeči:
St. stan.
1	Ducman Milica,
2	Kokalj Pavla,
3	Kočar Brona,
4	Zupan Marjana,
7	Sršen Ivanka,
8	Troha Anka,
9	Cerar Marinka,
10	Juhant Marija,
13	Pirc Francka,
14	Slevec Ljudmila,
15	Lukman Marinka,
16	Klemenc Franc,
19	Doboviček Magda,
20	Luzar Marija,
21	Omejc Terezija,
22	Salika Marta.
Enosobna stanovanja so odkupili sledeči:
St. stan.
5	Tramte Jožefa,
6	Kodele Nada,
11	Lamberšek Dana,
12	Benda Marija,
17	Kham Katja,
18	Zupan ing. Marinka,
23	Cuk Tončka,
24	Bevk Zinka.
Druga polovica bloka, v katerem bo 12 garsonjer, 4 enosobna stanovanja in 4 dvoinpolsobna stanovanja, bo dograjen v prihodnjem letu.
Vsem lastnikom stanovanj v novem bloku želimo, da bi se v novem okolju prav dobro počutili.
Revolucija v
Bela miška je bila tista, ki je nakazala možnost za uporabo najnenavadnejšega kontracepcijskega sredstva, ki so ga doslej iznašli. Poginila je 16. februarja 1962 kot poskusni objekt 634. Njena smrt je bila hitra in težka. Vrgli so jo v poseben hladilnik, v katerem je v nekaj minutah zmrznila. Njeno truplo so po dolgem razrezali v stotinko milimetra tanke plasti in jih pregledali pod mikroskopom.
Doktor Gregor Pintar je letos cepil Proti gripi.
V soboto 23. decembra 1967 so bili gostje sindikalne podružnice upokojeni člani kolektiva Induplati. Kljub slabemu vremenu — pred pričetkom srečanja, je bila pokrajina pokrita s snegom, na koncu, oziroma v zgodnjih večernih urah snega ni bilo več — sc je zbralo v naši menzi preko 140 gostov.
kontracepciji
Iz teh mišjih »listov« je 31-letni švedski znanstvenik dr. Niels Einer Jensen »prebral« tisto, kar lahko po mnenju nekaterih strokovnjakov štejemo med velike iznajdbe človeštva: iznašel je snov F 6103, novo revolucionarno kontracepcijsko sredstvo, ki je zasenčilo vse, kar so doslej iznašli na področju nadzorstva nad rojstvi. Prav v teh dneh bodo prvič razdelili to sredstvo tudi dekletom in ženam v Stockholmu.
F 6103 izdelujejo v tovarni zdravil Ferrosan v Malmoju in ima videz sladkorja v prelomu. Toda ta snov bo omogočila, po prepričanju njenih iznajditeljev, tako gotovo in tako nenevarno kontrolo nad rojstvi, kakor nobeno sredstvo doslej. Ce bo ženska jemala F 6103, sploh ne bo opazila, da uporablja kontracepcijsko sredstvo. Vse kar bo morala storiti, bo, da bo enkrat na mesec vzela eno samo tableto. In sicer jo bo lahko vzela kadarkoli, razen v času mesečnega perila. Sredstvo lahko uporablja tudi pred spolnim občevanjem, kljub temu bo ob običajnem času imela mesečno perilo.
Nikoli poprej ni bila kontrola nad rojstvi tako preprosta. Zenska bo lahko nenadoma živela intimno življenje brez kakršnihkoli večjih priprav. Ni se ji treba mehanično, niti drugače zavarovati in kljub temu bo lahko živela brez bojazni.
Švedi so torej dosegli smoter, o katerem smo doslej samo sanjali. Proizvajalci zagotavljajo, da zaščita žene s tem preparatom ne bo veljala več kakor 700 starih dinarjev letno.
Zadeva pa skriva kljub temu še eno težavo: ugotoviti bodo morali, kakšne psihološke posledice bo imela nova kontrola nad rojstvi.	Po »večeru«
F 6103
Pripis!
Ubogi moški. Odslej ne bodo več vedeli, če je partnerka res zaužila kontracepcijsko tableto. Kolikokrat bodo v prihodnje prisiljeni skleniti zakonsko zvezo kot žrtve »znanosti«!
Ustaljena navada je, da upokojencem omogočimo srečanje in tako obujanje spominov na minula leta. Znano nam je, da se mnogi naši upokojenci srečajo le še na ta večer čeprav so dolga leta delali družno po osem in več ur na dan.
Predsednik sindikalne podružnice Marjan Slapšak je goste pozdravil, jim zaželel dobrodošlico in prijetno počutje ter ob vstopu v novo leto 1968 zdravja in sreče, da bi se ob letu zopet srečali.
Naglasiti velja, da se je letošnjega srečanja udeležilo precej tistih nekdanjih sodelavcev, ki so že vrsto let upokojeni, pa so bili letos prvič na tem tradicionalnem srečanju. Za vse, za tiste, ki jih že več ali manj let nismo videli, pa tudi za tiste, s katerimi smo pred letom enako posedali in kramljali, velja, da dobro izglodajo, da so letos zapustili »mladeniški« videz in željo, da bi sc prihodnje leto čili in zdravi zopet videli.
Na koncu tega kratkega zapiska sem dolžan izpolniti obljubo mnogim, da bom v našem listu zapisal njihove izraze zahvalnosti za pozornost in lep sprejem. Nihče ni javno izrazil zahvalnosti, toda s tem je tudi to opravljeno.
Gostom in gostiteljem želimo, da bi zadovoljni dočakali in živeli v novem letu in bili pri vsakdanjem delu uspešni.
O. L.
Alojz Lebeničnik se vsem, ki so v akciji za pomoč ob nesreči, ki ga je doletela sodelovali, najtopleje zahvaljuje. Vsem je ob tej priliki zaželel tudi nove delovne uspehe in SREČNO NOVO LETO 1968.
Z Medvodami drugič 10 : 0
Jaršani so morali tekmo z Medvodami ponoviti. O tem smo v našem listu že pisali. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 4:0, to drugo, v nedeljo 10. decembra pa z 10 : 0.
Pri 4° C pod ničlo in na rahlo zasneženem igrišču sta obe enajsterici nastopili v popolni postavi. Tekmo je vodil sodnik Čretnik, pomagala pa sta mu sodnik Dolenc iz Ljubljane in domačin Mišvelj.
V listo strelcev so se vpisali Marjan Urh (v 3., 27., 45. in 90 minuti), Miklavž Trobec (v 5., 14. in 78. minuti) ter Franc Bleje (v 23., 70. in 86. minuti).
Naglasiti velja, da so Jaršani igrali dobro in koristno. Obramba je bila nepremagljiva, krilci so bili požrtvovalni in hitri, napadalci pa stalna ne-
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	ing. Ana Marija Baraga, inženir arhitekt, vstopila 1. 12. 1967,
2.	Josip Gagel, ekonomski tehnik, vstopil 1. 12. 1967,
3.	Marija Grčar, šivilja, vstopila 2. 12. 1967,
4.	Peter Jeretina, kurjač, vstopil 12. 12. 1967.
Izstopi :
1.	Ljudmila Kregar, del. v konfekciji, izstopila 30. 11. 1967,
2.	Danica Bulaja, tkalka, izstopila 30. 11. 1967,
3.	Ana Jankovič, tkalka, izstopila 7. 12. 1967,
4.	Marija Jerovšek, previjalka, nastopila pok. rehabilit. 30. 11. 67.,
5.	Tomaž Jeran, nadmojster, izstopil 15. 12. 1967,
6.	Štefka Botak, šivilja, izstopila 23. 12. 1967.
iMtvkiun:
Načrti za leto 1968 Dediči so sedanji rodovi Človek Človeku
Kako delamo in kaj lahko storimo Plan je osnovni zakon podjetja Vesti
L,	Zabukovec — Proizvodnja v novembru
1967
Nasmejanih obrazov v nova stanovanja Stane Marolt sekretar OO ZK Garažirajte kjer parkirate B. Zupan — Poročilo o nezgodah pri delu
Naš sodelavec Pavle Šenk nas pozdravlja V. Habjan — Poročile so se . . .
F. Rebernik — Dograjena je severna polovica stanovanjskega bloka Revolucija v kontracepciji Večer z našimi upokojenci Zahvala
Nogomet in končna lestvica V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe
M.	Škrinjar — Pogled v zgodovino prehrane ljudi
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Nogomet
varnost pred nasprotnikovim golom. Način igre je bil povsem drugačen od igre reprezentanc Sovjetske zveze ali Velike Britanije in še najbolj podoben igri Brazilcev. Vsakdo v moštvu Jaršanov je igral svojo vlogo. In, opravili so jo dobro. S takimi igrami si bodo Jaršani lahko nizali zmage.
Rezervni vratar Jaršanov Dušan Pirš ni prejel niti enega nevarnega strela na gol. Če je nasprotnik nadigran, se zgodi tudi to.
Zmaga Jaršanov je zaslužena. Pohvaliti pa velja tudi zavest igralcev, ki so se brez pripomb odzvali zahtevi, da se igra ponovi.
Z razliko v golih 43 : 8 so nogometaši enajsterice Induplati osvojili z 18 točkami drugo mesto, tesno za zmagovalcem NPL Savo iz Tacna, ki ima še boljšo razliko v golih.
Končna lestvica po jesenskem delu tekmovanj v NPL
Sava	10	8	2	0	45 : 4	18	točk
Induplati	10	8	2	0	43 : 8	18	točk
Usnjar	10	7	2	1	40 : 15	16	točk
Domžale	10	7	1	2	34 : 9	15	točk
Rakek	10	5	1	4	24 : IG	11	točk
Medvode	10	4	1	5	27 : 43	9	točk
Mirna	10	4	0	6	25 : 44	8	točk
Dob	10	3	1	6	24 : 34	7	točk
Fenolit	10	1	3	6	14 : 29	5	točk
Enotnost	10	1	1	8	17 : 39	3	točke
Ihan	10	0	0	10	8 : 49	0	točk
Izgledi so	obetajoči.				Tudi	stave za	
tekmo SAVA : INDUPLATI. Kako pa bo, to bomo doživeli in videli v nadaljevanju tekmovanja. Do tedaj vsem ljubiteljem domačega nogometa nasvidenje.
O. Lipovšek
Pogled v zgodovino prehrane ljudi
s priporočili, ki veljajo še danes
Človek v kameni dobi se je moral podvizati, da mu pripravljenega zalogaja ni kdo požrl. Zato je pospravil mamutovo kračo kratko malo med tekom ali na drevesu. Toda, kar je bilo nujno za Neandertalca, se pač ne spodobi tudi za nas. Mar se bojite, če hrane ne pogoltnete dovolj hitro, da vas bo prehitel vaš sosed ali kateri od najbližjih?
V	bronasti dobi je bil človek junak in je umivanje rok pred jedjo ali celo preoblačenje imel za mehkuž-nost. Kaj nimate v svoji okolici takih »junakov« še danes na pretek?
V	času faraona Tutankamona je bila Egipčanom požrešnost nerazumljiva in zoprna; prav tako hlastanje pri jedi. S tem nazorom soglašamo tudi mi!
V	dobi kralja Salomona je bilo samo po sebi umevno, da so se ljudje za k jedi preoblekli v čisto obleko in si umili roke. Čeprav je to načelo staro že skoraj tri tisoč let, ga priporočajo tudi danes.
Za časa kralja Leonida so Grki ljubili šport in gibanje. Tudi vi si boste dlje ohranili svežost in moč s telesnimi vajami, kakor pa z dodatnim obrokom cmokov.
V	dobi kneza Murakamija, pred tisoč leti, so Japonci cenili jed ne samo po svojem teku, temveč tudi iz estetskih užitkov.
Že za kralja Premysla so se Čehi radi dobro hranili. Vendar pa jim ni teknilo le meso. Nasprotno! Radi so imeli pestre jedi in uživali veliko zelenjave. V tem bi jih pač kazalo posnemati.
Človek gostske dobe ni preveč cenil jedilnega pribora, čeprav si je pri jedi včasih pomagal z bodalom. Ali veste, da je od tedaj poteklo 600 let! Med tem so se ljudje navadili jesti s priborom, katerega pa ne nosijo — kot nekdaj — s seboj v umazani torbi ali vrečici. Če se zgledujete po
teh prednikih, potem se nikar ne ponašajte s tem in se raje poboljšajte.
V	renesančni dobi je bil človek prosvetljeni fevdalec, ki je delil hrano. Vino v vodnjaku, juhe v koritu, sladka kaša v čepici; vse je razmetaval z dobrodelno, toda umazano roko. Morda si njihovi potomci še danes nalagajo z rokami jedi na krožnike?
Za časa kralja Montczumc so az-
teški kodeksi poudarjali red v prehrani. To je pomembno vodilo za način življenja, posebno v pospešenem ritmu današnjega časa.
Človek baroka je pojedel pečenega odojka, tri pare jerebic, ribo, ovčje stegno in nekaj meric ostrig, rakov in polžev. Vse skupaj je zalil še s pol ducata steklenic francoskega vina in še mlad umrl za infarktom. Torej, kdor ljubi dolgo življenje, naj se ne naje do sitega, niti ne napije.
V	rokokojski dobi je človek ljubil pred seboj kopico malenkosti: kozarcev, posod, prtičkov, vaz, pa tudi lakajev. Toda pravilno pogrnjena miza ni v njeni preobloženosti z nepotrebnimi predmeti, marveč v čistoči krožnikov in prtičev ter v obnašanju pri mizi. Kajne, menda se med jedjo tudi ne bere in ne kadi?
Človek empirske dobe je za zajtrk popil majhno skodelico mleka, si za kosilo privoščil šest, za večerjo pa kar dvanajst jedi. Današnja znanost o prehrani pravi, da je pravilen ravno obratni vrstni red: zajtrkuj sam, obeduj s prijatelji, večerje pa odstopi sovražniku!
Človek secesijske dobe je živel v začetku našega stoletja. Zdravniki so že razglašali vpliv, ki ga ima način prehrane na ljudsko zdravje, toda ljudje tega nikakor niso hoteli razumeti.
Danes gotovo že nihče več ne dvomi, da je pravilna prehrana zanesljiva pot do zdravja in dolgega življenja.