„Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 «M. 2o kr.. za četert leta 1 gl. 2»» kr. V tiskamici sprejen ana za celo leto gl. 60 kr.. za pol ieta 1 gl. SOkr.. za 1 4 leta90 kr.. ak<»zad<-ne na ta dan praznik, izid»- ..Danica" dan poptej.
Tečaj XLV.	V Ljubljani, 3. rožnika. 1*92.	List 23.
Hvaljeno bodi presveto Rešnje Telo!
Povabljen od enega svojih duhovnih prijatljev. ki je v neki ob železnični progi ležeči vasici župnik, napravil sem ne davno večdnevni izlet v zelo prijeten gozdnat kraj. Seveda sva si zvesto vse povedala, kar se je važnega pripetilo v najinem življenju, odkar sva bila pred tremi leti zadnjič v tovaršiji: natančno in pošteno pripovedovala sva si svoje žalostne in vesele dogodke: jasno je samo po sebi. da sva oba štela le malo veselih dni. obilo pa grenkih in žalostnih. Toda ljubi Bog gotovo ve. zakaj da človeka tepe: njegovo presv. ime bodi hvaljeno na veke!
Na nekem sprehodu vprašal sem svojega znanca med drugim, kako da je zadovoljen s šolsko mladino svoje tare. Oh, odgovoril mi je, s to je pa prav žalostna! Ljubi Bog naj pomaga, da se ta reč kmalu zboljša! Mladina, dejal je, dela mi največjo skerb: poslušnost in pokorščina, podlaga človeški družbi, je skoro čisto ob tla. in tega je največ kriva pri mnogih domača družina: povsod velja stari pregovor: Jabelko ne pade daleč od debla. — Ko sem mu po svoji navadi prav odkritoserčno povedal, da imam navado inične in čudne dogodke o priložnosti priobeevati v kakem katoliškem listu, poprosil sem ga. naj mi pove v ta namen kaki dogodek, ki se njemu zdi bolj znamenit. Dobro, dejal je, precej ti bom dogodek povedal, ki se je godil pred kratkim v naši župniji, in bo gotovo ginljiv za vsacega, kteri se ravna po božjih in cerkvenih zapovedih. —
Sla sta se dva mladeniča, eden 19, drugi 21 let star, pred vas sprehajat: sedla sta na klop pred nekim skednjem ter se skoro dve uri kratkočasila s kvartanjem. Neutegoma zaslišita iz vasi obhajilni zvonček: g. kaplan nesel je
za srnert bolnemu možu presveto popotnico. Kden teh mladenčev je precej vstal, se odkril ter pokleknil pred svojim Gospodom in Stvarnikom in sklenil roke k molitvi : drugi pa se ni premaknil : ne le. da se ni odkril, temveč vêdel se je tudi, kakor da bi ga vsa ta reč čisto nič ne brigala : ostal je čisto mirno na svojem prostoru ter med tem svoje kvarte mešal. Duhoven pa gre z Najsvetejšim zelo blizo mimo njega. — Nato igrala sta oba še kake pol ure dalje, naposled omerzne jima veselje do igre ter se verneta v vas. Zvečer istega dne. ko sva se ravno s kapelanom po vertu sprehajala. pride nenadoma sosednji bogat posestnik k nama ter naju povpraša, če bi vedela za kakega mladeniča, ki bi bil pošten, pobožen in od-kritoserčen ter mogel pri njem opravljati službo tajnika in računskega vodja. Ko bi trenil, spomnila sva se na mladega verlega dijaka, ki se je nekaj ur poprej tako pošteno obnašal, ko je šel kapelan obhajat. Priporočila sva ga kot prav sposobnega za to službo. Precej drugi dan bil je povabljen naj bi se oglasil v gradu, kjer mu je gospodar službo ponudil ter mu razložil njegove opravke. Kdo more popisati veselje mladeniča in njegovih pobožnih starišev!... Ta mladeneč je sedaj zelo srečen, njegov gospodar ga ne more prehvaliti: šteje se že takorekoč k družini najbogatejšega posestnika cele okolice.
Kaj pa drugi zanikarnež in mcrzlckar, ki se ni zmenil za Boga v naj častitijivši Skrivnosti 'f... Ta. verni vsi se donni. ne glede na pot. se je zvermi v neko jamo ter si zlomil desno nogo. Vsi ošabni načerti so njemu, edinemu sinu bogatih starišev. splavali po vodi : prav težko hodi s palico ter bo kraljev ostal do smerti. Pred Njim. pred kterega svetim Imenom se pripogujejo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo,
v
njegovo prevzetno koleno ni pripomnilo, in zdaj krunea. kolikorkrat se prestopi, mora z ošabnim kolenom kinkniti! Zapomnite si dijaki in drugi, ktere tiče: Napuh ni zastonj pervi naglavni greh!
Jan. Kepic.
i Martin Skubic.
(Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.)
(Dalje.)
Zadnje, večje delo cerkvi je dal rajni gospod dekan izveršiti 1. 1>90: slikanje povprečne ladije. Kakor pridna čebelica je zbiral več let na tihem za tako delo potrebno svoto. tako da so se farani. ko je bilo delo doverseno. kar čudili, kje je dobil zopet toliko denarja. Glavna podpora mu je bila gotovo bratovščina sv Uršule. ki šteje v ribniški fari nad 100 možkih in ženskih ven<ev. torej skupno krog 1200 udov. Delo je srečno izveršil historični slikar g. Matija Koželj iz Kamnika.
Po nasvetu gosp. dekana je g. umetnik naslikal štiri podobe in sicer dve nad stranskima altarjema, dve pa nad spovednicama v povprečni ladiji.
Bratovščini, kteri ste v fari naj bolj razširjeni, ste dali misel za podobi nad stranskima altarjema. sp«-vednici pa podobama nad njima.
Razun že poprej navedene bratovščine sv. Uršule iina III. red sv. Frančiška v ribniški fari precej udov. ne le med ženskim, ampak tudi med možkim spolom. Dasi do sedaj v fari ni še vstanovljena podružnica III reda. vendar sodim, da je v fari že nad
000	tretjerednikov. kteri so večinoma vpisani pri sv. Gregoriju.
Obema bratovščina, oziroma redu. je hotel torej pokojnik v farni cerkvi postaviti trojen spomin, kteri naj bi ude vnemal h gorečnosti in stanovitnosti.
< »glejmo si po tem vvodu slike saine!
Na desni strani cerkve (poštevajoč mašnika. kadar je proti ljudstvu obernjeni nad altarjem sv. Dominika je velikanska slika sv. I ršule o nebeški slavi. Sv. I'ršula se vzdiguje na oblakih, v levi ima zmagoslavno bandero in pušico znamenje mučeništva. z desno kaže na vzg«>r. kamor so obernjene tudi njene oči. Nad njo sta dva angelja. ki nosita palmovo vejico in lilijo za zmagovalko. < )koli sv. Uršule je v dveh skupinah enajst družic, ki se veselo ozirajo v svit lobo. v žarkih se nad njenimi glavami razlivajočo. Spodaj na oblakih je bel golob, v znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv.
1	ršule. Podobe so v naravni velikosti. Vsa slika je nad ."»m visoka in čez 3m široka.
Na desni stranski steni pod velikim oknom je okolu 2 5 /« visoka in 2 m široka slika, predstavljajoča Jezusa v Simonovi hiši. Jezus sedi pri mizi. obloženi z raznimi jedili. Marija Magdalena kleči vsa skesana pred njim. Jezus je obernjen proti nji in razprostira svoji roki nad njo. Simon in drugi, ki so ž njim pri mizi. kažejo v obrazih, česar jim je polno serce. češ: Kdo je ta. ki grehe odpušča? V ozadju je zagrinjalo in pogled na pokrajino.
Na levi stran, v križni ali povprečni ladiji nad altarjem sv. Janeza evangelista je v isti velikosti kot slika sv. Uršule in tovaršic slika sv. Frančiška Serafinskega v nebeški slavi. Sv. Frančišek kleči na oblakih z razprostertimi rokami ter gleda navzgor,
na sv. Duha v podobi goloba obdanega z nebeško svitlobo. Ob straneh sta dva angelja, katerih eden nosi napis: „Regula lil. ordinis,- kakor bi hotel reči: „Glej Frančišek, to pravilo je izveličalo tebe in toliko zvestih nasledovalcev:" drugi pa ima v roki lilijo in druge cvetlice, znamenje čednosti, za katere si morajo izlasti prizadevati tretjeredniki Sv. Frančiška obdajajo pervaki tretjega reda reda: Sv. L j ud o vik. kralj francoski, sv. Anton Padovanski, sv. B o n a v e n -tura, papež Hunorij III(1216 — 1227). sv. Kazimir, in svetnice: Elizabeta. Klara. Hijacinta, Marjeta Koronska in Frančiška Rimljanska.
Mariji Magdaleni nasproti je slika zgubljenega sina. ki stergan ineršav kleči pred očetom. Obraz si zakriva z levico, oče pa hiti ga objeti. Zadej je videti nevoščljivi starejši sin in hlapec, ki nese po očetovem ukazu naj boljše oblačilo. Zgorej so trije angelji, noseč znamenja vere, upanja in ljubezni in veseleč se nad grešnikom, ki se spokori.
Večji sliki sv. Uršule in sv. Frančiška sta kompoziciji g. Koželja, manjši sta kopiji po Schnorru.
Drugi veliki prostori v povprečni ladiji nosijo plastična rebra z ornamenti. med njimi pa sinje nebo. Štirje obokani pasovi okoli velikih okenj so s slikanimi ornamenti olepšani. V vsaki kapeli so tudi štiri lesene po S m visoke, po katerih se vije primerna ornamentika. Druge pritlične stene so marmorirane. Pri teh delih .-e je moral slikar seveda ozirati na starejše \Volfovo delo v prezbiteriju. Priznati pa moramo. da jih je izveršil ne le v zadovoljnost faranov, ampak tudi mož v cerkveni umetnosti izvedenih.
Čuditi se moramo, ko beremo o mnogih opisanih delih, kako je mogla vse to vrediti ena oseba. Še bolj pa se moramo čuditi, ko beremo te velikanske svote, kje so se dobile, kje zložile? Že pred, ko je prišel novi dekan v Ribnico, je imela fara velikanske stroške za cerkev. Prihranili so bili pri cerkvenih dohodkih polagoma 10.000 gld.; presvitli cesar kot patron je dal s.000 gld.; farani brez gradiva in staviva (kamen, apno, pesek. les) in brez tlake samo v denarju 2!1.000 gld. Vsa cerkev brez notranje oprave je stala 07.000 gld. Toliko so bili torej Ribničani zložili za cerkev že pred prihodom g. dekana Skubica in vse se je bilo že tudi porabilo. Koliko je moral torej rajni skerbeti. da je zbral one velikanske svote, katere smo prej našteli in ki znašajo krog 30.000 gld! In opomniti moram, da za vsa dela. katera je izveršil g. Skuoic, ni bilo tudi enega postuvnega sklada ali konkuren-cije, kajti vse se je nabralo z milimi darovi. Kje je pač dobil rajni g. Skubic toliko denarja?
Če bi rajni še živel, menim da bi odgovoril, da je Bog sam blagoslavljal njegov trud in njegovo vnemo za lepoto hiše božje. Priznano je, da se je bil v tej dobi razlil poseben blagoslov božji nad Ribniško faro. Kupčija z leseno robo je šla Ribničanom bolj po sreči kakor kdaj poprej. Verhu tega pa se jim je odperl takrat še nov vir dohodkov: kupčija z lesom v Terst in na Laško. Težki vozovi žaganic in tramov verstili so se ona leta od Kočevja in Gotemic čez Ribnico in Sodražico proti Blokam in Rakeku. Marsikak stotak je dobil takrat Ribničan iz gojzda; zakaj bi ne dal petake za cerkev. Cerkvena darovanja „ofri,~ so bili v tej dobi vedno obilni. Vedel je rajni pridobiti si dobrotnikov za cerkev doma. Tako n pr. je volil v oporoki bivši učitelj Čelešnik 1000 gld. za orgije. Marija Lovšin precejšno svoto za slikanje cerkve itd. Od
Časa -do časa pa je poterkal tudi na tujem. In res se je dobilo od cesarja Ferdinanda, imenovanega dobrotljivega strica sedanjemu cesarju 500 gld. od cesarice Karoline Avguste po posredovanju kne-zoškofa Jarneja 200 gld., in od knezoškofa J a r n e j a 1000 gld. za veliki altar.	(Dalie nas! )
Ivan bogoslovec, vojak.
(Dalje.)
Nov poklic.
V tem času, ko se verši naša povest, pokazala se je nesrečna posledica preganjanja sv. Cerkve od strani laške vlade, vzlasti v tem, da je povsodi primanjkovalo duhovnov. Tako je bil škof prisiljen precej novoposvečeniin mašnikom izročati župnije v osker-bovanje. Zato je bil tudi Ivan nekaj dni po novi maši imenovan za župnika nekje v pogorji, precej daleč od njegove rojstne vasi.
Župnija že več časa ni imela svojega duhovnega očeta in zato ni čuda. da so ga željno pričakovali. In ko je prišel, ljubili in spoštovali so ga kot svojega očeta in on jih je ljubil kot svoje ljube ovčice in otroke. Njegova želja je bila župljanom zapoved; spolnili so precej ko so opazili, da kaj želi. Cela župnija je bila podobni dobri kerščanski družini, a hišni oče je bil mladi župnik Ivan.
Le-ta je več let srečno in zadovoljno živel v svojem novem stanu, kar pride nenadoma od vojnega ministerstva ukaz, da pridejo vsi vojaki onega nabora v katerem je b 1 tudi Ivan, za nekoliko časa spet v aktivno uljanskoj službo. Tudi za Ivana ni bilo ni-kake izjeme. Da bi ne razžalostil svojih župljanov, povedal jim ni o vsem tem ničesar. A kmalu se je razvedelo po fari in pred župnijskim dvorom nabrala se je množica ljudi, ki je hotela videti svojega spoštovanega župnika in iz njegovih lastnih ust zvedeti, je-li kaj resnice v tej vesti, ali ne. Ivan se jim sicer v začetku ni nameraval pokazati, a naposled se jim je vendar le moral. In priznal jim je, da je res, kar se govori, a da se bode v kratkem nazaj povernil. Opominjal jih je, naj bodo mirni, naj ne govore nič proti t^j naredbi itd., kajti sicer bi ga najberže ne bilo več nazaj. Na njegove besede se je ljudstvo, žalostno sicer, a vendar nekoliko potolaženo razšlo in bilo je mirno.
Da bi ne dal nikacega povoda nemirom, sklenil je skrivaj odpotovati. In res nekega jutra je to še na vse zgodnj storil, a na mizi pustil je list. v katerem je povedal, da je sam prostovoljno odpotoval in zakaj da je to storil. Ljudstvo se je obnašalo pri tem razjasnilu mirno.
Ivana so namestili v bolnišnici, kot vojaškega kapelana, tako da mu ni bilo treba sleči duhovske suknje. A on ni samo skerbel za dušno zdravje njemu v oskerb izročenih bolnikov, temuč tudi za telesno. Ko je opravil svoja duhovska opravila, hodil je od bolnika do bolnika. Tolažil jih je, vravnal jim posteljo, dajal jim piti, deval jim obklade na rane ter jih jim izpiral, ob kratkem, z vojaškim kapelanstvom vzel je nase tudi vse dolžnosti bolniškega strežnika.
Kavnal je tako, kot pred leti. ko je bil poterjen k vojakom, in kar smo že prej videli. Marsikateri bolnikov bili so zaradi njegove ljubeznjivosti do solz ginjeni. In le neradi bi bili videli, če bi bil Ivan zopet
zapustil bolnico. Najljubše bi jim bilo. če bi Ivan vedno pri njih ostal.
Ko se je bližal dan odhoda, postavil si je verli župnik najlepši spomenik s tem. da je sklenil z bolniškimi strežniki in z onimi izmed bolnikov, ki so že okrevajoči zamogli poslušati, obhajati tridnevne duhovne vaje. In ker je bil Ivan tako priljubljen, spovedal se je vsakdo in prejel sv. Rešnje Telo ter se tako odpovedal hudobnemu duhu in zopet zedinil z Bogom.
In ko je prišel dan, kterega so se bolniki tak«'« močno bali, namreč dan Ivanovega povratka med njegove župljane. obiskal je vsacega posebej, podal mu roko ter se ginljivo poslovil. Bolniki so jokali, a tudi Ivanu se ni godilo boljše: marsikatero solzo si je moral z rokavom otreti iz oči !
Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Dolenjskega. (Čudovito o te nje na pri-prošnjobl. Device Marije in sv. angeljev varhovl
Naj naznanim tudi jaz resnično in čudežno do-godbo, ktera se je pripetila pretekli petek v K na Dol., to je. 27. maja t. 1. po o. uri popoldne, da naj svet izvč in vidi, kako čudovito vlada nad nami previdnost Božja na priprošnjo Device usmiljene pri ljudčh, zlasti pa pri otrocih, na priprošnjo angeljev varhov, sv. Jožefa in dru/.ih svetnikov.
Odmolivši s svojo družinico žalostni del rožnega venca (na kratki načini, kakor tu običajno molijo, kadar zvoni v petek ob H»'*h popoldne, stopita mi v sobo po naročilu šolarčka Jože in Janezek, pervi Pl-drugi 11 leten, da bi mi iz podstrešja vzela klopičico ter jo prenesla na odločeni kraj. z navadno otročjo nado in veseljem, da njihovo delce ne bo zastonj. Dečka takoj prikoračita po stermih gredicah ištengi<ah) na izbo, popadeta omenjeno klopioo. vsak pri enein koncu, in jo rineta proti izbini votlini. — Kavno jima zakličem, da naj počasi in varno nosita, da kateri ne pade. kar se Janezku preživahneinu dečku, ki je zadej nesel klop. izmuzne iz rok. hoče jo vjeti, zgubi pa ravnotežje — ter se prekucne - o strah! z glavo navzdol na spodnje lesene stopnice, ki derže v pervo nadstropje blizo 0 metrov globoko. — Moj položaj si lahko misliš, predragi čitatelj. v tem strašnem trenutku: vendar nisem zgubil zavesti, temuč z dna ser* a zakličem: „O Jezus Nazarenski. usmili se! O Marija pomagaj! O angelj varh. varuj ga!" — Mislil sem že ljudi na pomoč klicati ter — merliča — v sobo prenesti; pa glej čudo! Pal je revček — ne na glavo, ampak na desno stran života in se ni nič poškodoval, temuč vstal je in tekel pri vežnih durih vun na zrak. pa se je kmalu vernil in se še močiti ni pustil z merzlo vodo; samo na rnečah. kjer ga je nekoliko bolelo, smo ga mazali z arniko. Vzela sta z Jožkom vsak svojo torbico in odšla sta dobre volje domov. — Ali kakošni bodo li nasledki tega hudega padca? To je skerbelo mene in inojo družino. — Ostale ure tistega dne so bile nemirne, nikjer ni bilo pokoja Noč od petka do sobote je bila nam strašno dolga; samo v molitvi smo našli nekoliko pokoja, ter klicali zopet usmiljenega Jezusa. Marij-», zdravje bolnikov, sv. Jožefa in angelje varhe na pomoč. In hvala Bogu !
naša iskrena molitev bila je uslišana; kajti z Jožkom D. je drugi dan (soboto) priskakal po navadi tudi Janezek M. s svojo torbico v šolo. popolnoma zdrav! V zahvalo smo obljubili sv. mašo darovati v čast angeljev varhov in romati na Brezje k M. P., kadar bo cerkev dodelana.
K sklepu priporočam ljubim starišem prav iskreno: Ne pozabite te resnične dogodbe in nepričakovanega otenja; priporočujte svoje otroke pri vsaki priliki ljubemu Jezusu. Mariji, sv. Jožefu ter angeljom varhom, zlasti zjutraj in zvečer; pokropite jih z blagoslovljeno vodo. kadar zapuščajo dom! — Delajte tudi Vi, blagi ljubi učitelji, vse na podlagi naše svete kat. vere; vpletajte med navadne lepe šolske pesmi tudi pesmi od angeljev varhov, Marijine, n. pr. premilo pesem: K Marijinemu presv. Sercu (Jeran. knj št. 48.) „Otročiče. o Marija Mati, sprejmi v milostno Serce."
J. R — lj.
Iz Bosne. (Tolažljive pojasnovanja o dedščini in dedičih pokojnega g Val. Laha). Kakor je bilo ž j omenjeno, kupil je v Prjedoru, v Bosni, pokojni svečenik Valentin Lah zemljišče s turškim čardakom, jednonadstropno derveno-blatna hišo, za vstanovljenje katoliške občine in cerkve. Napisati dal je zemljišča na ime svoje. Umeri nasilne smerti. ni zapustil oporoke. Tako došlo je vse ostalo premoženje, osobito mnoga zemljišča, v Dubiei bosanski in nje okolici in ta v Prjedoru, v dedščino njegovemu bratu in sestrama. In ti so sedaj zapisani v zemljiščne knjige na posestva v Bosni. Mnogo zemljišč je že razprodanih. Tu v Prjedoru bi radi novo dostojnijo cerkev zidali sv. Jožefu: toda zemlja in župnijska hiša niso postavno cerkvena lastnina. Neki katolišk Slovenec od tod. bil je po opravkih v Ljubljani in šel je pervo k še živi sestri pokojnega Val. Laha; pojasnil ji je vso stvar o tem zemljišču s prošnjo: naj prepusti cerkvi sv. Jožefa svoj del in zahtevo tega zemljišča, in bila je voljna to storiti. Šel je pa tudi v Komendo k Andreju Lah-u. mu vse razložil zbog zemljišča in ga lepo prosil, naj zavoljo Boga in sv. Jožefa blagovoljno odstopi zemljišče in hišo ubogi cerkvi, katera se že tega poslužuje, liekel pa je brat pokojnega Val. Lah-a: „Ker ste me prišli osebno prosit, le brez skerbi zidajte cerkvo na ono zemljišče, tudi hišo pustim za „farovž" in tudi zemlje na okolo _farovža" in cerkve; šel bom še ta teden v Kamnik in postavno napravil to prepuščenje. da se bo vradno doli poslalo; ako bo moč, bom še sam enkrat v Prjedor prišel in vse ogledal, zamorem potem še več ali pa vse cerkvi pustiti."
Razložil je pa odposlancu nastopno. Pokojni Valentin Lah je bil zavarovan za časno življenje svoje za veliko svoto denarjev: kadar 50 leto starosti svoje naverši. zamore zavarovanje izplačano dobiti; dobil je več tisuč izplačila. Stric mu je okolo 3000 for. zapustil. Brat Andrej mu je 800 for. dal očetove ded-ščine, v šolah pa, da je svoje trosil za njega. Se živa sestra, odnosno nje mož. mu je tudi več stotin gold. posodil. In. da vse to je nesel v Bosno. Rekel je: „Toraj imamo pravico kaj dobiti nazaj". Nasledniku pokojnega dušnega pastirja v Dubici je brat Andrej izplačal za še ne opravljene spominje svetih maš okolo 150 for. Pokojnemu župniku v Naklem je moral Andrej povemiti 200 for., katere je bil dal omenjeni župnik pokoj. Val. Lahu. Desetka so dediči veliko izplačali. Mnogim mahomedcem in tudi drugim na-
seljencem katoliškim je pokoj. Val Lah marsikaj denarjev posodil, pa le nekoliko Turčinov se je podalo in dolg priznalo in povernilo; drugi so utajili, ker pismenih dokazov ni bilo. Plačeval je pa pokojni zemljo silno po preveliki ceni. Kolikor se zna, da so dobrotniki darovali za sveto cerkveno reč. je cerkvam nekaj malega v dobrodošlo.
Se vč. ko bi bd blagi pokojni g. Val. Lah še živel, bil bi že vse prav vravnal za sv. katoliško-ker-ščansko stvar in za vse: toda nemila in nasilna smert je vse prekosila. Bog daj blagemu ranjkemu večni mir!
Bosna Prjedor. 16. maja 1892. Znano je, da skerbni gosp. duhovni pastir č. o. Anton Palinic. kot redovnik, je prestavljen v drugo službo in je pred odhodom vse izročil novemu župniku o. Vitu Milino vič-u. gojencu frančiškanske „srebro-redovne pro-vincije*. Bil je o času okupacije kapelan banjaluški, potem učenec višje svečeniške izobrazbe in vede, 3 leta v Avgustinišču na Dunaju, slednjič v službi v Bosni itd. Privolili so novi g. o. župnik drage volje v vse vredbe in naprave, ktere so zdaj v teku. Po-skerbljeno je po nekoliko za križev pot, za tabemakelj in deloma kaj za cerkev; kelih*) še vpije, častit kip sv. Jožefa se želi. kakor druge reči za dostojno cerkev. Za dobrotnike se vedno moli.
Bosna Stara Rieka u Bosni 22. maja 1892. (Zahvala in poterdilo.) Prijel sem 154 gld. zbirk „Zgodnje Danice" u Ljubljani za Prjedor u Bosni (50 gld od Pre*. gosp. dr. Pauker-ja general vikarja) Na svimi milodari ja serdačno sahvaljujem. hocu se Bogu moliti za s ve naše darovnike i dobrotnike — bracu Slovence, i sv. Jožefu, neka im bude za života, a najprec na zadnji uri jaki zaštitnik. Osobito zahvaljujem za sve vaše brige, poslove i opravila, neka Vami sv. Jožef bude platac za života i u vječnosti.
Ja sam premeščen na jednu drugu župniju — Stara Rieka. koja je v šumi i medju bregovi.
So veleštovanjem
hvaležni i pokorni sluga, Fr. Anton Palinic, župnik.
Iz Bosne. (Povsod je dobro — a, a, a: doma pa najbolje.)
Prečastiti gospod.
Nikar se ne čudite, da Vam zopet iz Sarajeva pišem. Upali smo, da bom po Belgiji in Holandiji sprosil lepo pomoč, da se dozida naše bogoslovno semenišče. Ali le prehitro sem se moral verniti s praznimi rokami. Ljudje so opešali; tergovci so v argentinski republiki mnogo, mnogo izgubili; domačih siromakov je zmiraj več; za šole se morajo vsako leto velike svote dati; pa tudi za delavce treba je velikih žertev, da se ne izgubč v socijalizmu. in preveč jih je iz druzih zemlja prišlo prosit: za to se sedaj nabiranje nič več ne dozvoljuje.
Nadškofova sirotišnica močno napreduje, prav očitna je pomoč Božja na priprošnjo sv. Jožefa. 0 neki priliki dobili so nadškof toliko, da na kupljenem zemljišču zidajo hišico za 10 sirot; pa tudi na drug način jim je sv. Jožef lepo svoto za te sirote poklonil. Odkar smo dobili pomoč iz sirotišnice sv. Jožefa v
*) Op. Neki dobrotnik se je te dni oglasil in napeljano je, ako se siečno zverši. da dobi cerkev sv. Jožefa v Prjedoru tudi prav lep in posten kelih. Bog živi blazega dobrotnika! Vr.
Terstu, imamo tudi precej več zaslužka, pa mislimo, da se bo hiša kmalo mogla sama vzderževati. Moli in delaj! drugo pa prepusti Previdnosti Božji.
Naše sestre mnogo dobrega store za poduk in dobro vzgojo, pa tudi za hrano in obleko ubožnih otrok. Gospod Bog pusti večkrat, da pridejo sestre in njihovi poglavarji v veliko zadrego; vlani jim je bilo tako težko, da so skoraj sirote odpustiti morale; pa jim je Bog zopet pomagal iz zadreg. Tudi kandi-datie se precej oglašuje. Letos bodo 3 Kranjice do-veršile tukajšnjo učiteljsko šolo v zavodu sestra samih in sicer kakor kandidatice. Ena, prav posebno dobra Kranjica, ki je bila že sestra in bi bila napravila izpite za mestne šole, nam je pa nedavno umerla. Škoda jo je bilo, ali hvala Bogu. da je tako lepo umerla!
Zahvaljujem se Vam in vsem dobrotnikom. Ako se mi pošljejo „stipendia missarum." močno se nam vstreže. Z Bogom!	Dr. Anton Jeglič.
V	Sarajevu 24. maja 1892.
Amerika. Iz Novega Jorka ima „Jednota" v Hazletonu 5. maja dopis naslednjega obsega:
Nepričakovano veselje gospoduje v katoliških krogih tukajšnje metropoljske stolnice. Že tri tedne je odkar na tisuče ljudstva od jutra do večera na-valjuje v lepo cerkev sv. Janeza Kerstnika. Pri vsakem je očitno, kako ga prešinjuje strah božji, ko stopa čez prag hiše Gospodove.
V	tej cerkvi je namreč od nekaj časa v mali zlati skrinjici izpostavljena ena naj dražjih in najbolj redkih svetinj rimsko katoliške cerkve. In ta je kosec kosti z rame sv. Ane. matere preblažene Marije Device, patrone ogerske.*) To svetinjo so mnihi sv. Benedikta v baziliki sv. Pavla v Rimu z naj veči skerbljivostjo in gotovostjo hranili. Sedanji papež Lecn XIII so izročili to silno imenitno in redko svetinjo apostoljskemu protonotariju monsgr. markizu „de Quebecktt s tem namenom, da naj jo izroči pre-beckskemn kardinalu in nadškofu. Ta gospod je prišel 1. maja v Novi Jork in mudil se je nekaj dni kot gost pri v. č. o. Tetreau, župniku omenjene cerkve sv. Janeza Kerstnika, kjer je svetinja izpostavljena. Dopisnik ne more dopovedati, kako pretresljivo je videti toliko ljudi tudi z višjih stanov, ki prihajajo s toliko živovernostjo in radostjo počeščevat to svetinjo. Ko vidi človek na njih obrazih žarečo radost, da se jim je spolnila želja, ter so „pobožkali" (poljubili» sv. svetinjo, tedaj ga prešine čut strahu božjega, čut pokore, čut navdušenega skrivnostnega dušnega ko-pernenja! Tudi jaz sem stopil iz te hiše Božje poterjen s tem prepričanjem, da posvetna merzlost nikdar ne prevlada besede Božje.	J. E. Sch\vater.
Klic nebeškega ženina.
„Ne spavaj. ljuba duša. mi". Tako Zveličar govori
On terka, čaka preželjno. Da vrata mala se odpro.
„Oj, odpri mi, da vstopim naj! Ljubezen zvesto skaži zdaj!"
„Ne zabi. da prisegla si Zvestobo mi do konca dni"!
„Poglej, merzi me. Rose hlad Naznanja jutra prihod mlad"!
rO, glej. noge mi kervavč. Prehodil ojstre sem steze!"
rI)a mir ti dam, ljubezni dar! Si zabila zvestobo mar" ?
F. S.
Sveti Kanci jan in tovariši tu učeni k i.
Počeščena družba mila. Kancijan. Kancijanila. Kancij, Prot! vaš slavni dan, Oj veliki mučeni ki! Tam v nebeški večni diki Čaj te. vbrani zbor glasan. Vas navdušen preslavljuje, Povišuje!
Bili blagi ste plemiči, Anicijski*» rod vas diči, Rod preslaven in bogat; Vi pa vse ste zapustili. Vhš zaklad je Jezus mili. Reven bližnji — ljubi brat,
V	čednostih po vsi deželi Ste sloveli.
Oglej. Oglej! mesto slavno, In oblastvo ti nepravno! Nad svetniki kaj divjaš? Al dobrote s tem vračuješ. Da kristjane zalezuješ. Da jih zlobno v smert izdaš? Kaj so hudega storili, —
V	čem grešili?
Oblastnika zlobi vdana. Neusmiljena pogana, Duladijo. Sinizijo, Vse zatožita cesarju: Molijo da na altarju Kristusa in ga častijo. Da merzijo pa bogove Stare nove.
Že trinog veli jim zviti: ..Vi Rimljani ste sloviti, Carskega celo rodu; Slovo dajte veri novi. sicer smerti ste gotovi, Pred menoj na mestu tu — Cesar slavni to zahteva. Vam veleva!
Mari spolnite postavo, Okrasite z novo slavo Anicijski žlahtni rod:
*) Opom.: ..Jednota" je časnik ogerskih Slovencev in Slovakov. kterih je veliko tisučev po onih krajih: zato tam ta svetinja dobiva še posebno znamenitost. Vr.)
*) Ta rod je bil zarad hrabrosti in kreposti pri ljudstvu v veliki časti in veljavi. Cesar Mark-Avrel Kar. je bil iz rodu Ani-carjev, in veliko drugih plemenitih mož in veljakov.
Bote Jezusu služili. Ki so Judje ga pribili Na sramotni križa hlod? Toraj njega zapustite. Ali umrite!
In v imenu družbe svete Kancijan besede vnete, Oblastniku govori: Kaj li čakaš, ti hinavec? Nikdo nas ne bo zdajavec. Hiti. radi damo kri. Da le Njega tam dobimo. Vse zgubimo.
Ne bojimo nič se smerti. Saj se gori v rajskem verti Snidemo vsi z Jezusom. Njemu le gredo darovi; Vaši zmišljeni bogovi Razujzdanosti so dom. Kaki bog je kip nesramen — Les in kamen ? —
Le izdaj nas v smert terpljenje; Kristus naše je življenje. ()n nas spet obudil bo; K sebi peljal na višave,
V	rajsko-miljene planjave. U veselje presladko.
Kinčal z vencem večne slave Naše glave a
Silno se sodnik razjadi. Je prevaran v zviti nadi; Slugom migne govoreč: Boga Jova prinesite; Vi kristjani mu darite; Ako ne. glav«, pod meč Vsim. ki ste cesarju uporni, Nepokorni!
Vi pa zvesti ste «»stali. In veseli glave dali Jezusu kot klavni dar; On plačuje pa stoterno Vas z radostjo neizmerno. Krone kinčal svitli žar Vas bo vekomaj devištva, Muč»*ništva.
Sveti Oglejski mučenci! Počeščeni med Slovenci, Oj sprosite tudi nam: Da bi srečno se borili. S ve* o vero ohranili. Z vami se združili tam. —
V	domovini večni, pravi.
V	Božji slavi!
Radoslav.
Razgled po svetu.
Amerika. Slovaška „Jednota" v Hazletonu 19. majnika naznanja:
V Everson u ondotni Poljaki namerjajo zidati novo cerkev. — V Connellsville-u pa naši greško-ka-
toliški Slovaci začenjajo staviti nov zal Božji hram, ki bode stal 10.000 dolarjev. — Tako imajo tudi Slovaki v Johnstownu odmenjeno narediti novo cerkev, za kacih 10.000 dolarjev. — Posvečeni škof Horstman s Cleveland-a je slovesno vložil temeljni kamen za novo cerkev sv. Jožefa v Massillonu. —
V	Marion-City. Jowa, je anglikanski duh«-»ven Karol Lutz popustil svojo župnijo razkolnikov in se podal v Montreal študirat rimsko katoliško bogoslovje, da postane katoliški mašnik. —
V	mestu Novem Jorku je 115 katoliških cerkev in podružnic, kacih 300 duhovnov in 300 redovnikov, pa 2000 redovnic, ter vsi neprenehoma delajo za ljudstvo. —
Slovaki so darovali cerkvi sv. Jožefa v Joliet-u dve krasni podobi ss. Cirila in Metoda.
V	Vashingtonu, v-likem amerikanskem mestu, je bilo 12. maja nasvetovano. da naj se 12. dan oktobra razglasi za vesoljni narodovni praznik, ker ta dan pred 400 leti je bil Krištof Kolumb našel Ameriko.
Velike povodnji so bile v majniku po mnogih krajih, zlasti so terpele: Jowa, Nebraska. Misuri, Kanzas. Illinois idr. (Strahoten vertinec v Vellingtonu. kakor pravijo poslednje novice, je razdjal veliko hiš, cerkva, šol. gostiš in druzih poslopij; 50 ranjenih je umerlo.)
V	Hazletonu je 17. maja pogorelo kazališče za
opere.
Laznjivi penezi. Iz svoje stare domovine ve „Jed-nota": Še je zlata veljava daleč, že sleparji nare-jajo lažnjive denare; poslednji čas kroži veliko število lažnjivih 20 frankovcev, ki so iz platine, z zlatom oslepljeni, pa veliko svitlejše barve, kakor pa pravi franki. —
Izmed 38 000 Poljcev. kteri so se bili izselili v Brazilijo, se jih je vernilo 1500 v Varšavo. In ti pravijo, da najmanj 18 000 rojakov je končala želtavica i rumena merzlica) v Braziliji. —
Amerika. Št. Pavel. V cerkvi presv. Jezusovega Serca in pri sv. Neži (g. Trobecova duhov-nijai seje v začetku aprila obhajala 40-urna pobožnost z veliko slovesnostjo in ljudstvo je razodevalo posebno gorečnost Pri sv. Neži je 925 oseb prejelo sv. Obhajilo Precej nato se je pričela 40 urna pobožnost pri sv. Bernardu. V pomoč ondotnemu gosp. župniku so pritegnili naši rojaki prečast. gg.: Trobec, Starih in Solnce.
Pri sv. Jožefa v Vinoni pa so nekoliko poprej obhajali sv. ljudski rnisijon, ki je obrodil neizrečeno veliko dobrega sadu. Stotine tacih. ki so bili sdo hudo zabredli, se je z Bogom spravilo in vernilo na pot zveličanja. 0 ljudski misijon je res preizversten po-meček. grešnike reševati!
1. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Nameni ¿.a mesec junij i rožniki.
a) Glavni namen:
Rmširjinie poroznosti pre<r. berca Jezusovega.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Meseca julija 1888, torej pred skoro štirimi leti, smo prosili za ravno tisto milost. Ali smo bili uslišani ?
Med tem je bil povzdignjen praznik presv. Serca Jezusovega za vso Cerkev v praznik pervega reda. Leta 1889 so se posvetile neštevilne družine presv. Sercu Jezusovemu v spravo za one. ki so pred 100 leti. 1789., v veliki francoski revoluciji od sv. Cerkve odpadli. Leto 1890 je bilo znamenito zaradi 200letnice smeiti blažene Marjete Marije Alakok, izvoljene neveste presv. Serca. Tudi 3(>01etnica smerti sv. Alojzija Gonzage 1. 1891 je postala nekaka slavnost presv. Serca Jezusovega, kajti sv. Alojzija častimo kot posebnega prijatelja presv. Serca. otroci pa in kerščanska mladina je porabila priliko, da se je ne samo zročila v posebno varstvo tega z nebes danega ji patrona. temuč tudi se posvetila presvetemu Sercu Jezusovemu, Sercu Boga detoljuba.
Sploh je pa tako nekako naravno, da se vsako močnejše in čversteje gibanje v skrivnostnem telesu Gospodovem, njegovi sv. Cerkvi, tudi v njegovem Sercu razodeva, da pobožnost. ki se njemu v čast opravlja, kaže iste napredke kakor kerščansko življenje, kajti v nji je bistvo kerščanstva. Zahvalimo torej dobrot-Ijivost in usmiljenest božjega Serca. da se je tako godilo tudi zadnja leta, da je sv. Cerkev pod njegovim znamenjem terpela in se bojevala, da živi od njegove ljubezni in od dne do dne bolj narašča njegovo kraljestvo.
Toda naprej! Še nas čaka dolga pot. predno zamoremo biti zadovoljni; še manjka mnogo, predno bode uslišana molitev: Ljubljeno bodi povsod presv. Serce Jezusovo, in se bodo popolno dopolnile njegove besede: Vladal bodem. če mi tudi satan in njegovi pomočniki nasprotujejo; še mnogo se pogreša, da bode, kakor je obljubljene, presv. Serce Jezusovo z nova srednik med Bogom in med ljudmi. Kje pa je zapreka? Gotovo ne v Gospodu in v zadnjem naporu njegove ljubezni, kakor on sam imenuje razodenje pobožnosti svojega presv. Serca. Torej je zapreka v nas ljudeh. Pa tudi tukaj nečemo preiskovati onih. ki Gospoda nečejo sprejeti, ko pride v svoje kraljestvo, temuč sami sebe, ki smo ga sprejeli, ki smo njegovo ljubezen spoznali in ji verjeli, ki mu hočemo tudi pri drugih spoznanje, vero in sprejem pridobiti, ki nas je izvolil za apostole svojega Serca. Presodimo sami sebe. če smo v pobožnosti Serca Jezusovega kaj zrasli če smo tudi že vterjeni; če nas je sv. Duh. kakor pravi apostol, v notranjem človeku s svojo močjo tako vterdil. da vsled vere Kristus prebiva v naših sercih; če smo v ljubezni že toliko vstanovljeni. da razumemo ves um presegajočo ljubezen Kristusovo in da nas napolnuje milost božja.
Treba je, da nas napolni duh močne vere. kajti povsod slabi in zginja kerščansko življenje, da tudi nas ravno tista slabost ne napade in ne ukonča; dobro se moramo vterditi. drugače nas odnese že skoro vse obsegajoči val odpada od Kristusa.
Odpad od Jezusa Kristusa se je že silno razširil, zlasti tudi med reveži, katere je še pred vsemi prišel klicat. Prištevajo se v družbi med dedščine oropane, pa v resnici sami zapravljajo svojo dedščino v grešnem življenji, prodajajo dedščino človeške časti za lečnato jed nasladnega uživanja, zamenjajo delež kerščanske pobožnosti in zadovoljnosti za lakomnost, odvračajo od sebe delež večnega življenja z ošabno nevero. Imenujejo se po božji jezi v zasramovanje kraljestva po božji milosti, v sramotenje kerščanstvu. ki je popolnoma po božji milosti kraljestvo milosti. Pač naj le
bodo po božji jezi, ker jih morda Gospod v svoji jezi rabi za šibo. s katero nas hoče udariti, pa gledati bi morali, da ne zaslužijo božje jeze sami s svojo brezbožno ošabnostjo in nevero, zakaj brez dvoma bo Gospod, potem ko bo nas po njih šibal, nje same končal in v ogenj vergel. Sami sebi hočejo pomagati, prav imajo, kajti slednjič je vendar le vsak sam sebi prepuščen; toda pot. po kateri nameravajo hoditi, pot sile. ni prava in ne more voditi do cilja. Na koncu te poti imamo zopet le zmagavce in premagance, in zopet bodo zmagavci zatiravci premaganih, in če se bo o tem kdaj v vgodnem trenotku premenila zmaga, tudi ne bodo nič bolje delali. Pomagati si hočejo, pa brez Boga in brez Kristusa; tako pa ne gre; brez Boga ni blagoslova, ni sreče brez Kristusa. Pomagati si pa hočejo tudi zoper Boga in njegovega Maziljenca v brezbožni in protikerščanski svetovni vredbi. in celo v najbolj nespametnem prevratu vsega dosedanjega. kajti brez Boga ni pravice razun one. ki jo ima močnejši, brez Kristusa ni ljubezni
Ljubezen je tista, pravi Leon XIII. ki mora rešiti soc-ijalno vprašanje Jezus Kristus — on oznanjuje postavo ljubezni, novo zapoved: presv. Ser«-e Jezusovo je tisto, ki nam je najpopolnejši predpodoba te postave,
popolna podoba ljubezni.	t Km..... nad i
Molitev.
Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Kešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije. Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede, l loo dni odpustka enkrat lia dan Lun XIII 1885.j
Posebno pa ti jih darujem za razširjanje pobožnosti presv. Jezusovega Serca. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan.
O sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. i Vsakrat 3oo dni odpu-tka in ce se vsak dan moli, enkrat v im-seu popoleii ..din-t-k Pij IX. 26. I. 1 S7t» >
Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. <V>„kiat 300 dni odpustka. Pij IX 1SÔ2.)
Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. i 100 dni odpustka enkrat na dan l'ij IX ls 74.i
Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel Peter Kanizij. prosite za nas!
b) Posebni nameni:
7.	Blnkcštnl torek. Zvesta vdanost proti našim dušnim pastirjem. Dušna in telesna mot* za važna poklicana dela Stanovitnost za nove spreohernjen«e.
8.	t S. Medard. Posvetovanje mašnikov. Xeki katoliški shod. Ohranitev poljskega sadeža. Neki katoliški pisatelj.
9.	S. Gotš&lk. Pravoznanci. Oprostitev mučnih dvomov. Težavne skerbi starišev. Zadeve sirotišnic.
10.	S. Marjeta, škotsko. Sprava med ve«* razpertum družinami. Srečna razrešitev težavnih kupčijskih zadev.
11.	S. Barnaba. Oznanjevavci vere. Dušni pastirji in redovniki v stiski. Moč za odstranitev razvad in pohujšanja
12.	Praznik presv. Trojice Hvaležnost za pokli« k pravi veri. Pervo sv. obhajilo. Priprave za praznik sv. liešnj. Telesa
13.	S. Anton Padnvanskl. Razširjanje tretjega reda. Veliki križi v zakonu in družini. Otroška zavetišča in delavske šole
14.	S. Bazlllj. Sv. Cerkev na Jutrovem. Cversti razvoj re-dovniškega življenja. Važno znanstveno podjetje.
15.	S. Vid. Bazširjanje pobožnosti do presv. Serca Jezusovega na Oškem. Matere pijanke in očetje brez poklica. Bedovniške naselbine.
16.	St. Režnje Telo. Navdušena vdeležba pri slavnostnem sprevodu sv. B»ršnjega Telesa. Obilen poki i« vrednili mladeničev v du bovški stan.	Dalje nasl.)
JI. Bratovske zadeve N. lj. Gosp6 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Kortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje. umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Na duhu bolna oseba za pomoč. — Za srečo pri domači živinici. »Brat in sestra živela sva v lepi edinosti; ali ko blisk vnel s«* je hud ognej sovraštva. Moja želja je. se zopet spraviti; ali to bo težko. Le ona. ki je mati lepe ljubezni, nam /anion- nekdanjo lepo bratovsko ljubezen zopet od ljubega Bo»a sprositi. O Marija, usliši mojo ponižno prošnjo.- — Dve sestri prosite Marijo pomoči, da bi zamogli dolg splačati, in v Ijuljezni skupaj živeti.
Listek za raznoterosti.
Ijubljana. Močno priljubljene „šmarnice", ki so bile po vseh cerkvah z nenavadno gorečnostjo obiskovane, so bile zadnji dan majnika slovesno dokončane z zahvalno pesmijo. Vsakdanji jutranji govori gosp. vik. A. Kalana so bili zelo hvaljeni in cerkev je bila vedno napolnjevana. Tako tudi o večerih pri P. Loingerji. V stoljni cerkvi so milostni gosp. prost zvečer ob Tih po navdušenem zadnjem govoru P. Loingerja med azistenco imeli litanije z blagoslovoma in Te-Deum-om. šmarnična kraljica, tako živo češčena skoz <eli mesec in na pomoč klicana, naj obvaruje deželo in belo Ljubljano černih pošasti brezverstva, bogoskrunstva in duha nečistosti; pod svoje peruti naj sprejme šolsko mladino in vse prebivalstvo.
Ljubljana. „D u h o v s k i Poslovnik"4. Sostavil Martin Poč. Vaški župnik. I. zvezek. Izdalo „Katoliško društvo- in tiskalo v svoji tiskarni. Pervi prav lični zvezek v osmerki ima 112 strani; cena GO sold. Tudi naslednji zvezki izidejo kmalo zaporedoma. Taka knjiga se pni v močno rabi in je pri poročevati zlasti gg. duhovnom, vradnikom in drugim, ki imajo s ta-cimi zadevami opraviti. —
Binkoštni torek, 7. t. m., ima Katoliška družba na Rožniku sveto mašo za žive in umerle društve-nike zjutraj o|> petih z navadnim darovanjem za uboge i/. Vincencijeve družbe
K obilni vdeležitvi vabi vljudno društveni odbor.
Duhovni pastir. Od tega dela g. profesorja Ant. Kcržiča je ravno priš<-l na svitlo 0. zvezek devetega letnika in obsega cerkvene govore od binkoštne nedelje do praznika (vštetega) ss. Petra in Pavla. Potem nadalje: Pogled na slovstvo, in: Zbirko izgledov. Založba . Katol. bukv.a in tisk nKatol. tiskarne". Naročnina 4 gld.
Skupščina gg. učiteljev v Zranji o velikih bin-koštnih praznikih ima gosto oskerbljena opravila in vedrila za vsak dan od 7. ure zjutraj naprej; — na programu (gl. nSlov.a) so: posvetovanja, zborovanja, slavnost v proslavo Komenskega. pojedina, ogledovanje kranjskega mesta, izlet itd. 0 kaki Božji službi tako velike praznike pa ni ne duha in ne sluha v programu! In ali ne utegne marsikteremu vdeležniku, vdeležnici tesno prihajati vsaj zadostovanj»* cerkveni zapovedi v naj tesnejšem pomenu, k čemur je vsak katoličan pod smertnim grehom zavezan? Poreče se ne mara. da to more vsak storiti zjiuraj zgodaj... Toda obširni program v predvečer ti kaže, koliko se je na to zanašati. Kakošen vtis do vernih Gorenjcev cd gg odgojiteljev katoliških otrok utegn-> to narediti in zapustiti!... Zato nnj bi katoliškoinisleči gg. učitelji k naj manjšemu vsaj to zahtevali, da med glavno službo Božjo naj se opusti vse zborovanje ter naj se skupščina vdeleži službe Božje. — _Dixi e. s. a. m.4
Iz bosanske Dubice ima „Slovenec" to le naznanilo: ..Nedavno so zaperli tri Bosance pravoslavne vere (gt-rške razkolnike). ker so na sumu. da so se pred f> leti vdeležili umora našega misijonarja (č. g. Val. Lah-a). Ovadil jih je neki tovarš na smertni postelji. ki je umeri v zaporu v Zenici. Iščejo tudi moža, ki je oni čas služil za kuharja pri g misijonarji; pa j«' bojda umeri.
Vožnji red gorenjske železnice bode od 1 rožnika (jun.) ta-le: Dohajali bodo v Ljubljano s Terbiža vsak (lan 1 vlaki na južni kolodvor, in sicer: cb r>. ur. 55 min. zjutraj; — ob II. u. 34 m. dopoldne. — ob 4. u ."».") m. popoldne, — in ob i), u. 27 m. zvečer.
—	Odhajali pa bodo vlaki iz Ljubljane na Gorenjsko: ob «I. u. :».s rn. zjutraj; ob 11. u. 55 m dopoldne;
—	ob 4. u. 11 rn. popoldne, — in ob 12. u. 5 m. po noči.
Iz Bombaja naznanjajo, da v Srinagaru se kolera vedno širi; od 1732 bolnikov je v 4 dneh umerlo njih 1)9«): samo zadnje dni jih je 1600 umerlo.
Dobrotni darovi.
Z/ iii/'i.i!.-o i,tizo: Z Vipavskega 2 gld. — C. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. — Č. g. župnik Ant. Kerčon 2 gld. — Neimenov. 20 kr. — Nektere dobre roke 4o kr. — V. č. g. župnik J. Jare 1 gld.
Zt sr. D-tinstro: Z Dola po v. č. župniku l gld. iS kr.
—	Iz Badolice po Barbi Lukan 5 «Id. — M. Berčič H gld.
Z t b,iitor*šino S. li T.: Z Bakitine *« gld. 50 kr. po č. g. župniku. Smarjeta po č. g. župniku 2o gld. »>0 kr.
Zt «r. Oñfo: Z Bakitine 2 <_'!d. 25 kr.
Zt vst'inoriftr stal ur in rn\ji #vciV/< nee čč. oo Jezuitov t' Ljubljani nam-<to sni injmjit „jieortzorjo": Dobra roka 10 gld.
Z t rerbtr sr. Jočrfu r ¡'t ¡¿tlom: Neka pobožna družina posebno !• p -vilen velum. — Gospa Marija Pirnatova o gld.
Zt varht Bozjtya ¡/roba: Z Bakitine 1 gld. 50 kr.
Zt razne misijone in potrebi : Č. g. Mart. Narobe ♦> gld.
Zo ¡"»loh't sr. Ju to za Sr/tomaka n<t „kaj/urinskem mostuu r Škofji Loki: Z napisom: Hodil je čez most. ne bodi več: so čez most ga nesli p reč: naj mu sveti večna luč! 2 gld.
J?o|>riiv«»l< s Naslednji darovi, ki so dani za naše dijake, so v štev. 22. po pomoti stavljeni pod napis: ..Za Deto-Ijuba." namreč: ..Pre<\ g. zlatomašnik J. Potočnik 5 gld.; Neimen. dobrotnik 5 «Id.: drugi 5 irankov v sr.: drugi 2 gld."