SI ' 13? O t -°gatec c. - htt ™sh OD ’ '° v ^ia S Ca ?ACITy ^^(min. ~ e ’ f ^3, ~~^£t/oa, SATT ^TY Pe '~-~:r Z>CD <£XE>- DCD Raketo je sicer pri tej različici treba namestiti na lanser v navpičnem položa¬ ju, pripravljeno na izstrelitev z v ta namen dodanimi zložljivimi opornicami. Pri po¬ stavljanju lanserja v bojni položaj se opor¬ ne noge razprejo, kolesa pa je mogoče sneti. Lansirno napravo lahko prikažete tudi zloženo v transportnem položaju. Skratka, maketo je mogoče prikazati v različnih fazah priprave na izstrelitev ra¬ kete. Kdor bi želel maketo dopolniti še s ka¬ kim drugim transportnim sredstvom ali opremo, bi naletel na težave, saj je danes uveljavljeno merilo za oklepno tehniko 1 : 35 in bi bila odstopanja med posamez¬ nimi sklopi lahko precej opazna, drugače je seveda s figurami. Revellov ponatis je kljub vsemu zani¬ miv primerek makete, kakršne so izdelo¬ vali pred več kot pol stoletja, ko je bilo pla¬ stično maketarstvo še v povojih. marec 2011 MAKETARSTVO SanjasjrcJcJfjjd mdkeie tankcj P7-/6 m er j Ju 1 PREDRAG HLUCHY PT-76 je sovjetski lahki tank, ki je dobil svoje mesto najprej v sovjetski armadi, nato pa še v armadah držav var¬ šavskega sporazuma ter drugih prijatelj¬ skih držav. Tank tehta 15,4 tone, poganja pa ga 6-valjni dizelski motor z močjo 179 kw. Oborožen je s topom D-56b kali¬ bra 76 mm ter z mitraljezom kalibra PKT 7,62 mm. Za pogon na vodi uporablja dve močni črpalki, ki spodaj črpata vodo ter jo skozi odprtine na zadnjem delu vo¬ zila brizgata ven. Na enakem podvozju je nastalo kar nekaj različnih vozil, na primer tran¬ sporter BTR-50, samohodni protiletalski top ZSU-23-4 ter nosilec protiletalskih raket 2K12 KUB. _ Zaščita _ oklep 20 mm dimna zavesa z vbrizgavanjem goriva v izpuh _ Oborožitev _ top D-56B, kal. 76 mm _ 40 granat mitraljez PKT kal. 7,62 mm 1000 nabojev Samogradnja makete tanka Čeprav na trgu obstajajo različne makete tega tanka, sem se odločil za sa¬ mogradnjo. Pri merah sem izhajal iz teh¬ ničnih skic s podatki o velikosti, druge podrobnosti pa sem preračunaval prek marec 2011 16 znanih zunanjih mer - dolžine, višine in širine vozila. Maketa je v celoti izdelana iz polistirenskih plošč različnih debelin, od 0,3 do 2 mm, uporabil pa sem tudi prazne pločevinke, nekaj bakrene žice in medeninasto cevko za top. Najprej sem se lotil izdelave trupa (slika 1). Ta je sestavljen iz polistiren¬ skih plošč debeline 1 mm ter zlepljen z Revellovim lepilom za plastiko. Sledila je izdelava koles, za katera sem najprej naredil orodje (slika 2), ki sem ga nekoli¬ ko segrel z gorilnikom ter vtisnil v plasti¬ ko (slika 3). Dobljene odtise sem obrezal ter jih prilepil v 3 mm visoke obročke iz cevi. Sestavljena kolesa sem pobarval s temeljno barvo za plastiko (slika 4) in s tem so bila pripravljena za vgradnjo. Nato sem se lotil detajliranja zunanje strani oklepa, s čimer je maketa že začela dobivati končno obliko. Iz tanke plastike sem izrezal pokrove nad motorjem in me¬ njalnikom ter jih prilepil z zgornje strani (slika 5). Nekatere odprtine sem pona¬ zoril z graviranjem, za kar sem uporabil risalno iglo in nekaj šablon pravokotnih ter okroglih oblik. Na zadnjem delu sem izrezal izstopne odprtine za vodo, dodal pa sem tudi pokrove v odprtem položaju. Na zgornjo stran oklepa sem pritrdil še dva rezervoarja za olje oziroma dodatno gorivo, ki sem ju pritrdil s trakovi iz alu¬ minijaste pločevine. Iz bakrene žice sem MAKETARSTVO oblikoval različne kljukice, držala in po¬ dobno ter jih pritrdil na odgovarjajoča mesta. Za tem je na vrsto prišla izdelava kupole s topom (sliki 8 in 9). Kupola je enako kot trup izdelana iz polistirena, top pa je iz medeninaste cevi odgovarja¬ joče velikosti. Odločil sem se za zgodnjo različico topa, ki se na zunaj od novejše razlikuje po plinski zavori, to je odebeli- ni pred ustjem cevi. Plinsko zavoro sem izdelal iz aluminijaste cevke, ki jo je bilo treba znotraj nekoliko zbrusiti, da se lepo prilega na cev, reže pa sem naredil z rezalno ploščico, vpeto v hobijski mi- nivrtalnik. Postopek izdelave pogonskih koles je prikazan na slikah 10, 11 in 12. Pri tem opravilu je bilo treba paziti, da se zobni¬ ki prilegajo v gosenice. Odločil sem se za kovinske gosenice (proizvajalca Friul), saj bi bila samostojna izdelava več kot 200 členkov preveč zamudna. Prav tako sem marec 2011 17 iz polistirena sestavil sprednja vodilna kolesa (slika 13). Na obojih, tako pogon¬ skih kot vodilnih kolesih (slika 14), sem z različno oblikovano bakreno žico po¬ nazoril čim bolj izvirno obliko. Na koncu je bilo treba tank na spre¬ dnji strani opremiti še z lučmi in valo- branom (sliki 15 in 16). Luči sem zaščitil z mrežico iz tanke bakrene žičke (sli¬ ka 17), na boke pa sem namestil vlečne pletenice, izdelane iz bakrene žice z do¬ danimi spajkanimi priključki (slika 18). Maketa je bila s tem pripravljena za barvanje. Odločil sem se za tribarvno maskirno shemo finske vojske. Pod to barvo se na obrabljenih izpostavljenih mestih vidi prvotna barva proizvajalca, v kakršni so bili tanki, ki jih je Sovjetska zveza dobavljala kupcem (sliki 19 in 20). Obrabo sem ponazoril s posebno tehni¬ ko staranja, pri kateri se uporablja lak za lase, ki omogoča zelo prepričljive okru¬ ške barve poljubne velikosti. Za staranje sem uporabil tudi oljne barve, ki se jih močno razredčene nanaša na mesta, ki jih želimo potemniti, umazati ali pona¬ zoriti oljne madeže. Končno sem dodal še nekaj orodja (dve lopati) ter palico za merjenje globi¬ ne vode. marec 2011 TEM’ 18 Podlaga za maketo tanka je izdelana iz mavca in pobarvana z barvnimi pigmenti, rastlinje pa je z izjemo trave (Noch) izde¬ lano doma (slika 21). Rogozovi listi so narejeni iz drobno zare¬ zanega lončka od jogurta, steblo pa je iz segretega in razvleče¬ nega polistirena, na katerega sem nanesel nekaj rjavega silikon¬ skega kita. Drevesi sta izdelani iz žice, pomočene v izravnalno maso ter pobarvani z Vallejovimi akrili, enako kot lokvanj, ki je narejen iz aluminijaste folije. Vodno površino sem ponazoril z epoksidno smolo, ki sem jo nekoliko skalil z akrilnimi barvami. Na vinjeti je predstavljen tank, preden zapelje v vodo z od¬ prtim valobranom (slika 22), morda pa bodo komu bolj všeč posnetki, narejeni v naravnem okolju. Makete iz Minimundusa na ogled v Postojnski jami Besedilo in fotografije: MATEJ PAVLIČ Za park miniatur Minimundus ob Vrbskem jezeru na obrobju Celovca, dobro uro vožnje iz Ljubljane, ste gotovo že slišali. Na površini 26.000 m 2 je na ogled čez 150 maket najbolj znanih stavb, spomenikov in prometnih sred¬ stev z vsega sveta. Njihova posebnost je v tem, da jih v Minimundusovih modelarskih delav¬ nicah specializirani modelarji z vsega sveta iz¬ delujejo v merilu 1 : 25 in večinoma iz enakih gradiv, kot so zgrajeni originali. S parkom, ki si ga je od ustanovitve leta 1958 ogledalo že 15 milijonov obiskovalcev, upravlja koroški sklad Save the Child. Našo državo v Minimudusu zastopajo ma¬ kete blejskega gradu, blejskega otoka ter lju¬ bljanske Narodne in univerzitetne knjižnice, najpozneje čez dve leti pa se jim bo pridružila še maketa Briljanta, najbolj znanega kapnika v Postojnski jami. Vsi tisti, ki te edinstvene razstave miniatur na prostem doslej še niste obiskali, imate do 11. aprila možnost, da si v Koncertni dvorani Postojnske jame in na ploščadi pred glav¬ nim vhodom ogledate 23 ma¬ ket iz Minimundusa. Med njimi so tudi Kip svobode, poševni stolp v Piši, Eifflov stolp, dunaj¬ sko kolo, blejski otok, maorska hiša, graška sinagoga, atenski partenon, kijevska katedrala sv. Sofije, samostan na La Verni, Michelangelova rojstna hiša, več mlinov na veter in plovil... skrat¬ ka prava paša za oči za vsakega modelarja oz. maketarja. Zasluge za postavitev atraktivne razstave v kraškem podzemlju, ki so jo odprli na letošnji kulturni praznik, 8. februarja, ima Življenjska zavarovalnica KD Življenje. Več podatkov o Minimundusu in gostujo¬ či razstavi v Postojnski jami najdete na splet¬ nih naslovih www.minimundus.at in www. postojnska-jama.si. TEM’ marec 2011 19 MODELARSTVO Dirke x avtoma modeli slot (11. del) VOJKO TRAVNER Dirkalni pravilniki Dirkalni pravilnik 8.8 - Trikrožni sprint (TKS) Pri nas so se tekmovanja TKS najbolj prijela v skupini S5III (starodobniki). In sicer dirke z legendarnimi fiat abarthi. 1. Splošno 1.1. Potek tekmovanja: Trikrožni sprinti so namenjeni vsem skupinam dirkalnikov, razen skupini Drag (S4). Dovoljen je tako dvokolesni pogon (2W) na zadnjo os kot tudi štirikolesni (4W), in sicer v skupini S6 - Odprti razred, kar je odvisno od razpisa dirke. Uporaba protizdrsnih magnetov (PZM) ni dovoljena. Dirke so iz serije sprint, torej vse vož¬ nje posameznika skupaj trajajo največ 12 minut. Dirke se lahko udeležijo tekmovalci - posamezniki obeh kategorij (novinci in licencirani tekmovalci) ter razredov Junior, Divizija 1 in Divizija 2. 1.2. Dirkališče: Enako kot pri dirkah SSR. 1.3- Prijava in TPS: Enako kot pri dir¬ kah SSR. 1.4. Ogrevanje: Enako kot pri dirkah SSR. 1.5. Kvalifikacije: Kvalifikacij ni. 1.6. Race meeting: To je kratko sre¬ čanje tekmovalcev takoj po končanem ogrevanju, ki ga skliče komisar dirke. Komisar prebere dirkalni pravilnik, raz¬ loži postopek pri iztirjenju (deslotira- nju) modela, omeni časovne termine dirke in seznani tekmovalce z načinom točkovanja. Opozori tudi na disciplinske ukrepe, ki so podrobneje opisani v pra¬ vilniku Slot. Srečanje je obvezno za vse tekmo¬ valce. 2.1. Tekmovanje na dvožlebnih stezah Poleg dvožlebnih stez pravilnik vsebuje še navodila za tri- in štirižlebne steze, ki v tem besedilu niso zajeta, so pa na vo¬ ljo na spletni strani http://slotcarracing. web.com. 2.1.1. Prijava in TPS: Poteka po pravil¬ niku Slot, točka 1.3. 2.1.2. Tekmovalni pari: Komisar in sodnik sestavita tabelo tekmovalnih sku¬ pin, ki so sestavljene iz najmanj dveh pa¬ rov. Sestava parov temelji na žrebu, ki se lahko izvede že pred prvo vožnjo, in to za vse tri kroge (glej tabelo 5: Razvrstitev tekmovalcev po žlebovih). 2.1.3- Prvi krog: Sestavljata ga dve vo¬ žnji. Najprej vsi pari vozijo v kombinaciji žlebov A-B, nato še z menjavo žlebov v kombinaciji B-A. 2.1.4. Drugi krog: Sestavljata ga dve vožnji. Najprej vsi pari vozijo v kombina¬ ciji žlebov A-B, nato še z menjavo žlebov v kombinaciji B-A. 2.1.5. Tretji krog: Sestavljata ga dve vožnji. Najprej vsi pari vozijo v kombina¬ ciji žlebov A-B, nato še z menjavo žlebov v kombinaciji B-A. Dirko tvorijo vsi trije krogi. Vmes so premori za menjavo žlebov in sestavo tekmovalnih parov. Dirko vodi komisar dirke. 2.2. Tekmovanje na trižlebnih stezah 2.2.1. Prijava in TPS: Poteka po pravil¬ niku Slot, točka 1.3. 2.2.2. Tekmovalne trojke: Komisar in sodnik sestavita tabelo tekmovalnih skupin s pomočjo žreba (glej tabelo 5: Razvrstitev tekmovalcev po žlebovih). 2.2.3- Prvi krog: Sestavljajo ga tri vo¬ žnje v kombinaciji žlebov A-B-C. 2.2.4. Drugi krog: Sestavljajo ga tri vožnje v kombinaciji žlebov C-A-B. 2.2.5. Tretji krog: Sestavljajo ga tri vož¬ nje v kombinaciji žlebov B-C-A. Dirko tvorijo vsi trije krogi. Vmes so premori za menjavo žlebov in sestavo tekmovalnih parov. Dirko vodi komisar dirke. 2.3. Tekmovanje na štirižlebnih stezah 2.3.1. Prijava in TPS: Poteka po pravil¬ niku Slot, točka 1.3. 2.3.2. Tekmovalne trojke: Komisar in sodnik sestavita tabelo tekmoval¬ nih skupin s pomočjo žreba (Glej tabe¬ lo 5: Razvrstitev tekmovalcev po žlebo¬ vih). marec 2011 TIE.-C ’ 20 MODELARSTVO 2.3.3. Prvi krog: Sestavljajo ga štiri vožnje v kombinaciji žle¬ bov A-B-C (žleb D je prost). 2.3.4. Drugi krog: Sestavljajo ga štiri vožnje v kombinaciji žle¬ bov C-A-B (žleb D je prost). 2.3.5. Tretji krog: Sestavljajo ga štiri vožnje v kombinaciji žle¬ bov B-C-A (žleb D je prost). Dirko tvorijo vsi trije krogi. Vmes so premori za menjavo žlebov in sestavo tekmovalnih parov. 3. Točkovanje in druge določbe Za rezultat dirke šteje seštevek krogov vseh voženj, vključno s sektorji. Točkovanje poteka po načinu SATZ-2: 3.1. Diskvalifikacija: Kadar tekmovalec grobo krši Dirkalni pravilnik ali se neprimerno vede med dirko in po njej vse do za¬ ključka tekmovanja, je tekmovalec na predlog komisarja lahko diskvalificiran. 3.2. Pritožba tekmovalca: Poteka v skladu s pravilnikom Slot. 3.3. Startnina: Štartnina je enaka za obe kategoriji in znaša po razredih: Junior: 2,00 EUR, Divizija 1: 3,00 EUR, Divizija 2: 5,00 EUR TEE.I 7 marec 2011 o F=?,q) 3.4. Končne določbe: Organizator dirke se obvezuje, da bo pravočasno objavil razpis dirke, poskrbel za ustrezno tekmoval¬ no stezo v vseh točkah, kot jih določa pravilnik Slot, in pripravil ustrezne obrazce ter tabele. Na koncu dirke razglasi in objavi rezultate ter tekmovalcem podeli točke. 4. Trajanje voženj 4.1. Dvožlebne steze: 4.2. Trižlebne steze - primeri: 4.3. Štirižlebne steze - primeri: Vsa ostala določila so v skladu s pravilnikom Slot. 5. Razvrstitev tekmovalcev po žlebovih Razvrstitev tekmovalcev je odvisna od dirkališča oz. števila žle¬ bov na stezi in števila tekmovalcev. Dvožlebne steze (primer neparnega števila tekmovalcev): 6. Obrazci in tabele 7. Urnik tekmovanja Značilno tekmovanje TKS pri nas poteka v skupini S5 (staro- dobniki), in sicer z modeli fiat abarth (slike 1 -4). 29 MAKETARSTVO Ob plesišču (3. del) SAŠA OGRIZEK V zadnjih dveh številkah Tima smo predstavili izdelavo plesišča v merilu 1 : 87 (HO) in zapis končali z besedami: »Če bomo izdelku dodali še glasbeno podlago v štiričetrtinskem taktu iz zvo¬ čnika ob plesišču, bomo na maketi do¬ segli popoln učinek«. Naslov tokratnega zapisa je »Ob plesišču«, a ne bomo pisali o ozvočenju. Mnogim je znana prireditev v Bohi¬ nju, imenovana Kravji bal, ko pastirji s planin priženejo živino v dolino. Ob zabavi s plesom so pomemben del pri¬ reditve krave oz. govedo. Enako vzdušje lahko ustvarimo tudi na maketi. Znana nemška tovarna dodatkov za modelno železnico, Viessmann, med drugim po¬ nuja tudi tako imenovane izdelke pre¬ mikajočega sveta, kjer se figura giblje s pomočjo žičnega vzvoda, ki ga pomika jedro v impulzno krmiljeni tuljavi. Med figurami je tudi krava s kataloško števil¬ ko 5181 (slika 1), ki premika glavo. V Timu opisano plesišče lahko nad¬ gradimo z območjem, na katerem se pasejo krave. Te premikajo glave tako, kot da mulijo travo, torej levo-desno, pri čemer magnet na kravjem gobcu sledi premikajočemu se magnetu na kulisi. Uporabimo figurice goveda iz komple¬ tov Preiserjevih figur s kataloškimi šte¬ vilkami 14155, 14408 ali 14409. S svedrom debeline 0,4 mm izvrta¬ mo izvrtino poševno v čelo do globine 15 mm (slika 2). Z modelarskim nožem ali z brusilno ploščico prerežemo vrat, kot je z rdečo črto prikazano na sliki 3- Izvrtino v telesu, na sliki 3 označe¬ no z A, razširimo s svedrom premera 0,8 mm. Za gred, na kateri je nasajena glava, uporabimo 15 mm dolgo jekleno žičko debeline 0,4 mm. To žičko na eni strani stisnemo ali potolčemo, da na¬ redimo glavico, podobno kot pri šiviljski buciki, in jo potisnemo v cevko zunanje¬ ga premera 0,8 mm (na sliki 3 označena z A). Tako cevko najdemo kot konico te¬ hničnega svinčnika ali dozirko pri lepilih za plastiko (npr. Fallerjevo lepila Expert ali Revellova Contacta). Jeklena žička se mora v cevki prosto vrteti, stisnjen del na enem koncu pa preprečuje, da bi ži¬ čka izpadla iz cevke. Žičko s cevko tesno potisnemo v telo figure. Na štrleči del žičke nanesemo sekundno lepilo in na¬ sadimo glavo, ki mora brez težav nihati levo in desno. Zaobljeni del kravjega gobca porav¬ namo z urarsko pilico in nanj prilepimo manjši magnet (npr. magnetna kocka 2x2x2 mm, Conrad kat. št. 502061 ali 503715, na sliki 3 označen s C), ki ga po¬ barvamo rožnato. Pašnik, prikazan na sliki 4 levo, je povezan z mehanizmom plesišča prek gredi iz zbirke Fischertechnik kat. št. 37527 in sklopke 35073- Gibanje omo¬ goča zobniški sklop 35061 in 35062, vtaknjen v gradnik 32064 (slika 5). Mehanizem je izdelan iz 4 mm debe¬ lega akrilnega (pleksi) stekla in 1 mm debelega polistirena. Osnovna plošča, na sliki 6 označena z A, velikosti 130 x 44 mm iz 4 mm de¬ belega akrilnega stekla ima dve izvrtini premera 3 mm in na sredini izrez, v kate¬ rega vložimo Fischertechnikov gradnik z zobnikom in sklopko. Dva distančnika dolžine 9 mm z notranjo luknjo premera 3 mm povezujeta plošči A in B. Zgornja marec 2011 TII.I 7 30 MAKETARSTVO plošča iz 4 mm debelega akrilnega stekla (B na sliki 6) ima dve izvrtini premera 3 mm in eno 4 mm, v kateri se vrti zo¬ bnik 35061. Elementi, označeni od C do J, so izdelani iz 1 mm debelega polistirena. V ploščo C na sliki 7 izrežemo dva izreza velikosti 10 x 45 mm ter enake izvrtine kot v plošči B. Na plo¬ ščo C prilepimo ploščico E velikosti 15 x 27 mm. Plošča F je velika 35 x 80 mm in ima izrez 27 x 40 mm. Na spodnjo stran te plošče prilepimo na dveh straneh vodi¬ li G velikosti 10 x 35 mm. Če sestavljeni plošči F in G položimo v izreza na plošči C, mora kulisa nemoteno drseti 10 mm sem in tja po plošči C. Dve ploščici D velikosti 10 x 45 pokrivata vodili G. Za lažje razumevanje delovanja mehanizma je na sliki 7 v spodnjem delu prikazan prerez plošč, vendar debeline niso nari¬ sane v merilu. Rdeče oznake predstavlja¬ jo mesta, kjer je treba plošče med seboj zlepiti. Sliki 8 in 9 prikazujeta elemente in sestavljanje posameznih delov, ki omo¬ gočajo premikanje sistema. Obroček H premera 18 mm s sredinsko izvrtino 4 mm je nataknjen na os zobnika 35061. Na moznik premera 2 mm, 5 mm od¬ daljen od središča obročka, je nasajen vzvod I. Ta se med vrtenjem obročka mr marec 2011 31 MAKETARSTVO Plošča K velikosti 54 x 150 mm z izre¬ zom 45 x 100 mm in dvema izvrtinama premera 3 mm zaključuje sestav. Vse skupaj prekriva tanka plošča polistirena debeline 0,5 mm in velikosti 54 x 150 mm, na katero postavimo kra¬ ve z gobci navpično navzdol takrat, ko je mehanizem v sredinskem položaju. Celoten sistem povezujeta dva vijaka M3 z maticama, ki ju potisnemo skozi vse izvrtine premera 3 mm v plošči A, distančniku, ploščah B, C in K ter pre¬ krivni plošči. Vesel Kravji bal! H prek vzvoda I na razdalji 18 mm in prek moznika na plošči F nihajoče pre¬ mika. Na ploščo F lahko s podstavkom de¬ beline 1 mm kjer koli prilepimo prej omenjene magnetne kocke, polarizirane tako, da jim bodo magneti na kravjem gobcu sledili. Da ne bodo vse krave na maketi kot po taktu premikale glav v isto smer, bomo dodali vzvod J. Prek moznika premera 2 mm na robu plošče F se bo premikal element J. Magnetna kocka na drugi strani vzvoda J bo nihala v nasprotni smeri. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI IVI I TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 - spitfire TIMOV NAČRT 17 - trener 40 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt BM09E, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 www.modelar.5i infoemodelar.si GSM: 031 351 853 32 marec 2011 J* ELEKTRONIKA Elektronika za začetnike (7. del) BOJAN KOVAČ Tranzistorji FET 2 Uvod Ko so izdelali prve tranzistorje z učinkom polja (FET), je postala elektro¬ nika veliko bolj preprosta. Tok skozi tranzistorje lahko zaradi njihovega na¬ čina delovanja krmilimo le z napetost¬ jo, kar nam daje čudovite možnosti za različne eksperimente. Kako preprosta je njihova uporaba, bom poskusil pri¬ kazati s primeri vezij v tem članku. Stikalo na dotik Na shemi 1 imamo narisano vezje, ki deluje kot stikalo. Z njim bomo la¬ hko vklopili in izklopili žarnico, vendar bomo namesto pravega stikala uporabili kar svoj prst. Žarnica bo svetila s polno močjo, če bo na vratih dovolj visoka po¬ zitivna napetost. Poskusimo kar z napa¬ jalno napetostjo +12 V. Naše telo oziro¬ ma naš prst ima lahko precej različno upornost, od nekaj k£2 do nekaj sto kfi. Če z univerzalnim instrumentom izme¬ rimo upornost blazinice prsta na razda¬ lji, denimo 0,5 cm, bomo lahko odčitali neko vrednost upornosti, ki bo odvisna od tega, kako močno smo pritisnili na merilni konici. Če imamo vlažne prste, bo upornost nižja, nekje od 50 kd do 200 k£2, nasprotno pa bo vrednost tudi prek 1 MQ, kadar so pogoji neugodni za prevajanje toka. Če vzamemo najbolj neugodne pogoje, lahko ob nekem nor¬ malnem dotiku računamo z upornostjo 1,2 M£ž, ki je v vezju ponazorjena s črt¬ kanim uporom iste vrednosti. Če bo upornost dotika v neugodnih pogojih še vedno previsoka, bomo morali pač malo močneje pritisniti na kontakta, da se bo upornost med elektrodama zmanj¬ šala. S tem smo naredili preprosto stika¬ lo na dotik. Ko pritisnemo na kontakta za vklop, se bo žarnica prižgala, ker smo prek upornosti našega prsta sklenili to¬ kokrog, ki ga prikazuje rdeča krivulja, in napolnili navidezni kondenzator C GS . S pritiskom na kontakta izklop bo žarni¬ ca ugasnila, ker navidezni kondenzator C GS izpraznimo prek upornosti prsta, kar prikazuje modra krivulja praznjenja. Takšno vezje je žal uporabno le za pred¬ stavitev delovanja tranzistorjev MOSFET, torej ni za kakšno resno nalogo, kjer bi potrebovali zanesljiv vklop in izklop. Razlog je predvsem v tem, da napetost na vratih tranzistorja ni v nobenem tre¬ nutku definirana. Če si predstavljamo, da lahko prek upornosti našega prsta (na shemi 1 je ta upornost označena kot t::.: marec 2011 črtkan upor z upornostjo 1,2 MQ) v zelo kratkem času (v hipu) dovolj nabijemo navidezni kondenzator znotraj FET-a in da potem ta naboj ostane na njem še ure in ure in pri tem drži odprt MOSFET, potem si lahko tudi predstavljamo, kako malo je potrebno, da se ta kondenzator izprazni. Že povečana zračna vlaga je lahko dovolj, da je v zraku toliko nosil¬ cev toka, da nam začnejo opazno prazni¬ ti (ali polniti) ta notranji kondenzator. Ker se to lahko dogaja neodvisno od naše volje, želja in potreb, lahko vezje označimo kot zanimivo, vendar v praksi nezanesljivo. Ob praktičnem delu pri tej vezavi pa bomo vendarle spoznali nekaj pomembnih dejstev: • E-MOSFET resnično lahko upravlja¬ mo le z nape¬ tostjo, • na vratih ima FET veliko no¬ tranjo upor¬ nost - tokovno ne obremenju¬ je vira napeto¬ sti, s katero ga krmilimo, • FET se vede kot kondenza¬ tor: ko ga nabi¬ jemo, ohranja svoj naboj, do¬ kler ga ne iz¬ praznimo. Navidezni kon¬ denzator, ki nam predstavlja naboj na vratih FET-a, smo označili z C GS Prav tako sta na shemi črtkano označeni upornosti prsta, s katerim premostimo neskončno upornost med elektrodama. Z miliampermetrom lahko spremljamo, koliko toka teče skozi žarnico. Če žar¬ nica sveti, to še ne pomeni, da deluje s polno močjo. Nastavitev svetlobe žarnice Pri drugem primeru se bomo mo¬ rali še malo potruditi s teorijo. Zelo po¬ membno je namreč, da med podanimi karakteristikami proizvajalca za kon¬ kreten tranzistor FET preverimo, kako velik tok lahko prevaja ob nekem padcu napetosti na njem. Prva karakteristika je nivo napetosti vrat za nek tok IDS, ki Slika 1. Odvisnost toka ID od napetosti na vratih Shema 1. Stikalo na dotik ga želimo imeti na priključenem po¬ rabniku. Največji tok je določen z upornostjo porab¬ nika, torej žarnice. Na vratu žarnice preberemo naziv¬ no napetost in tok (ali moč, kar je tam pač poda¬ no). Iz teh podat¬ kov lahko potem izračunamo moč žarnice (ali tok, če je podana moč) in njeno omsko upor¬ nost. V našem pri¬ meru bo enaka: 33 ELEKTRONIKA I 12 R =•/-[□], R =—-r—= 42,85 Q U 0,28 Enačba 1. Upornost žarnice Če bomo želeli porabo žarnice zmanjšati za 50 %, bomo skoznjo spustili le polovico toka, torej 140 mA. Kako naj to naredimo? Najbolje bo, da pogleda¬ mo na karakteristiko na sliki 13- Našli jo boste med podanimi karakteristikami proizvajalca pod imenom »On-Region Characteristics«. Rdeče je označena tokovna meja 280 mA, ki je potrebna za polno moč Preverimo še karakteristike največje dovoljene moči za tranzistor BS 170, ki jih prikazuje slika 2. Našli jo bomo med podanimi karakteristikami proizvajalca pod imenom »Maximum Safe Operating Area«. Izbrali bomo enosmerno karakteri¬ stiko, ker bo tok skozi tranzistor tekel ves čas, dokler bo odprt. To je lahko tudi uro ali več. Če bi ga upravljali s kratkimi impulzi (100 ps) in bi bilo med posamez¬ nimi impulzi daljše obdobje, v katerem bi se lahko polprevodniški kristal dovolj ohladil, bi bil BS 170 sposoben preklap¬ ljati tokove, večje od 1 A, kot vidimo iz karakteristike. Na¬ Shema 2. Nastavitev svetilnosti žarnice žarnice. Lepo se vidi, da to lahko dose¬ žemo pri približno 3,8 volta. Polovico tega toka bo teklo, če bo napetost okrog 1,9 volta. Če zgradimo nek napetostni vir, ki se mu bo lahko napetost na izho¬ du nastavljala od 0 do 3,8 volta, bi lahko moč te naše žarnice regulirali od 0 do petost U DS pomeni padec napetosti na BS 170. Zaveda¬ ti se moramo, da je napajalna nape¬ tost vedno 12 vol¬ tov, da je upornost žarnice, recimo, konstantna in da je edini element v vezju, ki lahko vpliva na velikost toka v tem toko¬ krogu, pravBS 170, torej tranzistor MOSFET. Ta pa, kot smo že spoznali, deluje kot spremenljiv upor (transfer resistor), zato na njem nastane potreben padec napetosti, da je nivo toka v tokokrogu takšen, kot smo ga nastavili. Na njem se tako, podobno kot na običajnem uporu, troši neka moč, ki je odvisna od padca napetosti med izvo¬ rom (S) in ponorom (D) in toka, ki teče skozenj. Zanimivo je, da bo tranzi¬ stor najbolj »trpel« takrat, ko bo žarnica komaj še brlela. Zakaj? Tok bo še dovolj visok, da bo zmno¬ žek toka in padca napeto¬ sti na MOSFET-ti dal naj¬ večji rezultat. Naredimo tabelo za ilustracijo, kaj se pravzaprav dogaja. Za izračun najvišje moči moramo vzeti tisto napetost, pri kateri bo iz- gubna moč na tranzistor¬ ju največja. Poleg tega, da je to izgubna moč, je za Slika 2. Karakteristika največje dovoljene moči na tranzistor¬ ju z vrisano delovno točko tranzistor lahko tudi pogubna. Vrisana točka pri 6 voltih padca na tranzistorju nam kaže, kakšen tok je pri tem padcu napetosti še dovoljen (okrog 150 mA). Naš tranzistor bo to ravno še zmogel, vendar se bo zelo grel. Potipajte ga previdno, ker je precej vroč, vendar ta poskus nazorno dokaže trditev, da tran¬ zistorji res delujejo kot nekakšni nastav¬ ljivi upori. Zakasnjen izklop luči Zgradimo še eno praktično uporab¬ no vezje. Naredili bomo zakasnjen izklop luči, kakršne so vgrajene v avtomobilih. Delujejo takole: ko zapremo vrata avto¬ mobila, se prekine tokokrog, vendar no¬ tranja luč za osvetljevanje kabine še ne¬ kaj časa sveti. V tem času lahko najdemo ključavnico za vžig motorja, če pa vozilo zapuščamo, nam ta svetloba nekaj časa osvetljuje pot v neosvetljeni garaži ali na parkirišču. Vezje bo uporabno tudi v kakšnih drugih primerih za različne po¬ trebe, na primer kot stopniščni avtomat. Treba bo le prilagoditi vrednosti upora R1 in kondenzatorja C1 ki določata dol¬ žino intervala, ko bo tranzistor »odprt« oziroma bo njegova upornost v tokokro¬ gu žarnice v primerjavi z njeno zanemar¬ ljiva in jo lahko ocenimo kot kratek stik oziroma sklenjeno stikalo. Vezje deluje tako: ko so vrata avtomo¬ bila odprta, dobimo na vrata (G) tranzi¬ storja polno napetost, ki drži tranzistor »odprt« oziroma ima zanemarljivo upor¬ nost. Pozitivni potencial kondenzatorja na vratih tranzistorja popolnoma od¬ pre tranzistor. Kondenzator C1 se prek upora R1 zelo hitro napolni do nivoja napajalne napetosti, ker ima R1 zelo nizko upornost (sledimo rdeči krivulji). R1 je v vezju potreben zato, da nam ščiti vezje in akumulator med nastavljanjem upornosti v celotnem območju poten¬ ciometra od minimalne do maksimalne vrednosti. Minimalna vrednost uporno¬ sti je 0 omov, zato bi bil takrat kratek stik med plusom in minusom napajanja, če tega upora ne bi bilo. Ko vrata avto¬ mobila zapremo, prekinemo neposred¬ no polnjenje kondenzatorja, ki se začne prazniti prek vzporedno vezane uporno¬ sti, ki jo sestavljata R2 in Poti. Z izbiro omske vrednosti potenciometra Poti nastavimo čas praznjenja kondenzatorja (sledimo poteku modre krivulje). Izbra- 100 %. Ker za krmiljenje ne potrebujemo toka, ampak le napetost, lahko krmilje¬ nje moči žarnice izvedemo z običajnim potenciometrom. Na pamet lahko ocenimo, da je 3,8 vol¬ ta skoraj 4 volte, to pa je 1/3 napetosti napajanja, ki je 12 voltov. Naredili bomo uporovni delilnik, s katerim bo mogo¬ če iz napajalne napetosti dobiti največ 4 volte. S to napetostjo bomo na vratih FET-a nastavljali velikost izhodnega toka I D . Največjo moč, ki se lahko troši na tranzistorju MOSFET, proizvajalec poda kot P D , »Maximum Power Disipation«. Pri BS 170 je najvišja izgubna moč 830 mW. Tabela 1 34 marec 2011 TIM 7 ELEKTRONIKA li smo vrednost 100 kil Kadar je vred¬ nost minimalna (0 omov), se konden¬ zator izprazni v trenutku, pri maksimal¬ ni vrednosti pa praznjenje traja okrog 15 sekund. Če bi vzeli potenciome¬ ter 47 k<.2, bi bil ta čas približno pol krajši. To lahko najhitreje preizkusite tako, da kratko povežete R2, da s svojo upornostjo ne bo vplival na praznjenje kondenzatorja. S tem smo tudi že raz¬ krili njegovo vlogo v vezju: določa nam minimalni čas praznjenja kondenzatorja - manj ne bo mogoče nastaviti. V našem primeru bo možno nastavljati čas od 7,5 sekunde (minimalno, R = R2 + 0 kfž = 47 kiž) do 22,5 sekunde (maksimalno, R = R2 + Poti = 147 kQ). Če bi za R2 vze¬ li 100 k£l, bi lahko nastavljali čas od 15 do 30 sekund (15 + 15 sekund, R = R2 + Poti = 200 kil). Na enak način bi lahko vezje delovalo tudi kot stopniščni avtomat, le da bi tam namesto sklenjenega stikala vgradili po¬ ljubno število vzporedno vezanih tipk. Ko bi kdo od stanovalcev pritisnil tipko, bi se kondenzator v hipu napolnil in luč bi se prižgala zaradi pozitivnega poten¬ ciala na vratih tranzistorja. Po spustu tip¬ ke bi se začelo praznjenje kondenzatorja skozi upornost R= R2 + Rpotl. Ko bi se kondenzator izpraznil, bi luč ugasnila, ker na vratih tranzistorja ne bi bilo več pozitivnega potenciala. Izbrati bi morali tudi ustrezne vrednosti R2, Poti in C1 za primerno dolg časovni interval osvetlje¬ vanja stopnišča. Zaključek Predstavil sem le nekaj primerov vezij, ki so zaradi lastnosti tranzistorjev FET veliko bolj preprosta, kot bi bila si¬ cer, ali pa omogočajo funkcije, ki jih brez njih sploh ne bi mogli izvesti. Kot prav¬ kar spoznavamo, je družina polprevod¬ nikov res velika in pestra. Z različnimi tehnološkimi pristopi jim je uspelo nare¬ diti polprevodniške elemente z želenimi karakteristikami, ki jih uporabljamo le v napravah za posebne namene. Prihod¬ njič bomo malo bolj raziskali posebneže, ki sicer bolj redko zaidejo v roke mladih elektronikov, znajo pa biti tudi v praksi zelo uporabni. Če vas veseli spoznavati kaj novega in narediti kakšno zanimivo vezje, vas vabim k branju in praktične¬ mu delu z elektronskimi vezji tudi v pri¬ spevku, ki bo objavljen v naslednji števil¬ ki revije. TIE£’ marec 2011 35 PRILOGA DUŠAN MARKIČ Različni predmeti, ki smo jih sami izdelali in jih lahko v vsakdanjem življe¬ nju uporabljamo, so nam še posebno pri srcu. Tudi moji učenci pri predmetu te¬ hnika in tehnologija v osnovni šoli radi izdelujejo praktično uporabne izdelke. Že večkrat so izrazili željo, da bi izdelali svetilko. Načrte za izdelavo različnih sve¬ til težko najdemo, ovira je tudi dejstvo, da uporaba električne energije napeto¬ sti 220 V pri delu z učenci v osnovni šoli zaradi varnostnih razlogov ni dovoljena. Težavo sem rešil tako, da sem pripravil načrt za izdelavo baterijske svetilke, ka¬ tere izdelavo predstavljam tudi vam. Orodje, stroji in pripomočki Z malo truda in iznajdljivosti la¬ hko baterijsko sve¬ tilko izdelamo s pomočjo osnovne¬ ga ročnega mode¬ larskega orodja. Stroji nam veliko delovnih operacij zelo olajšajo, nji¬ hova uporaba pa za izdelavo tega Gradiva Baterijsko svetilko (slika 1) izdela¬ mo iz vezane plošče debeline 4 mm in 6 mm. Izberemo topolovo ali brezovo vezano ploščo, ki sta mehkejši in se lažje obdelujeta. Tudi lamele (J) izdelamo iz tanjše modelarske vezane plošče ali de- izdelka ni nujna. Uporaba strojev je odvi¬ sna od opremljenosti naše delavnice. Načrt sestavnih delov svetilke na material prenesemo s pomočjo kopir¬ nega (indigo) papirja, lahko pa na veza¬ no ploščo z odstranljivim lepilom (npr. lepilo scotch up) prilepimo fotokopijo načrta. Za izžagovanje sestavnih delov svetilke uporabimo lok in žagico za re¬ zljanje. Brusimo ročno z grobim in finim brusilnim papirjem, ki smo ga prilepili na deščico. Manjši čopič potrebujemo za nanašanje lepila in barve. Pri montiranju električne napeljave uporabimo klešče za snemanje izolacije, ustrezen izvijač in manjši spajkalnik. belejšega furnirja. Sestavne dele zlepimo z belim mizarskim lepilom, za lepljenje lamel v senčnik pa potrebujemo še mo¬ delarsko lepilo UHU hart. Večje in manj¬ še reže ali napake v materialu lahko za- kitamo z akrilnim kitom za les. Svetilko tudi prebarvamo. Na razpolago imamo celo vrsto premazov, barv in lakov. Pri¬ poročam barvanje z akrilnimi barvami za zaščito lesa na vodni osnovi. Za električno napeljavo potrebujemo ploščato 4,5-V baterijo, manjše stikalo, žarnico 3,5 V z okovom, dva natična kon¬ takta in dva krajša konca izolirane tanjše žice (slika 2). Potrebujemo še šest manj¬ ših lesnih vijakov. 36 marec 2011 mi’ PRILOGA lamele J, ki jih z notranje strani Izdelava Iz vezane plošče z lokom in žagico za rezljanje natančno izžagamo sestavne dele baterijske svetilke (slika 3). Zvrtamo tudi potrebne luknje. Pred izrezovanjem odprtine za stikalo v sestavnem delu D preverimo velikost stikala. Utore, kjer se bodo zlepljeni deli stikali, obrusimo z brusilnim papirjem, prilepljenim na de¬ ščico (slika 4). Utor za žici v sestavnem delu A najlažje izžagamo z mizno krožno žago tako, da rezilo žage dvignemo samo 1-2 mm nad delovno mizo (slika 5). Če te možnosti nimamo, si pomagamo z mo¬ delarskim nožem, s katerim utor vzdol¬ žno zarežemo in izdolbemo z manjšim dletom. Lamele izdelamo iz tanjše veza¬ ne plošče debeline 1-1,5 mm ali debelej¬ šega furnirja. Ker je tega težje dobiti, si pomagamo tako, da med seboj zlepimo tri plasti tanjšega furnirja. Pri tem pazi¬ mo, da se smeri lesnih vlaken posamez¬ nih plasti furnirja med seboj pravokotno križajo. Širino zarez v sestavnih delih C prilagodimo debelini materiala, iz kate¬ rega izdelamo lamele. Za lepljenje uporabimo običajno belo mizarsko lepilo. Najprej zlepimo nosilca senčnika, izdelana iz sestavnih delov N in M, in sestavna dela A in B. Pred tem v utor v sestavnem delu A natančno vsta¬ vimo dva dovolj dolga konca tanjše žice. Med sušenjem lepila dele stisnemo (sli¬ na vodni osnovi. Med posameznimi na¬ nosi barve površino narahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem. Izbiro bar¬ vne kombinacije prepuščam vam (sli¬ ka 8). Ko se barva osuši, v senčnik vsta¬ vimo ka 6). Ko se lepilo osuši, nadaljujemo z lepljenjem dru¬ gih sestavnih de¬ lov. Pri stiskanju si pomagamo s ščipalkami in ple¬ skarskim lepilnim trakom, ki ga po sušenju lepila od¬ stranimo (slika 7). Zlepljene dele po robovih in povr¬ šinsko dobro obrusimo, večje ali manjše reže in morebitne napake v materialu za- kitamo z akrilnim kitom za les. Sledi barvanje svetilke. S primerno velikim čopičem nanesemo dva ali tri tanke sloje akrilne barve za zaščito lesa 82 90 100 120 TZH’ marec 2011 37 PRILOGA prilepimo z modelarskim lepi¬ lom UHU hart (slika 9). V svetilko vgradimo še elek¬ trično napeljavo. Okov za žar¬ nico privijemo z dvema manj¬ šima vijakoma za les. Z obeh koncev žic snamemo izolacijo in žici privijemo na kontakte okova (sli-ka 10). Druga konca žic prispajkamo na kontakte stikala. Eno žico prerežemo in na oba dela prispajkamo nati- čna kontakta, ki ju nataknemo na pozitivni oziroma negativni pol ploščate baterije (slika 11). Ko baterijo vstavimo v ohišje svetilke, jo založimo z manjšim kosom penaste gume, da se ne premika. Pokrov ohišja (G) pri¬ vijemo z manjšimi vijaki za les (slika 12). Upam, da vam je šlo delo dobro od rok in ste s svojim no¬ vim izdelkom zadovoljni. levček 192 strani Cena: 24,99 € Cena za naročnike: 19,99 € SKICIRA! RIŠI SKICIRAJ, RISI IN SLIKAJ Ta popolni vodnik prinaša navodila po korakih, dopolnjena za barvnimi ilustracijami, da vam pomaga ujeti svet okoli vas z nekaj preprostimi potezami čopiča. Knjiga je primerna tako za začetnike kot tudi za vse, ki želijo izpopolniti svoje spretnosti, saj vsebuje praktične nasvete o vrsti umetniških tehnik ter kopico praktičnih napotkov in podatkov o različnih pripomočkih, kot so gvaš, vodene barve, svinčniki in pasteli. Tehniška založba Slovenije uiiTpksalci • tivtski .. . Cvetlice • Avtomobili • l , Velike mačke • Cvetlice Knjige lahko naročite preko naše prenovljene spletne strani ww.tzs.si r MODRA ŠTEVILKA ali na brezplačni številki (( (*080 17 90 ) , 38 marec 2011 rm 7 ZA SPRETNE ROKE Preproste sestavljanke za najmlajše MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič Popolni začetniki se pogosto znaj¬ dejo v stiski: zahtevnejših projektov se zaradi pomanjkanja izkušenj ne upajo lotiti oz. jim jih kljub trudu po navadi ne uspe realizirati, načrtov za kaj lažje¬ ga in primernejšega pa ni prav veliko. Prav zato smo se odločili za objavo treh preprostih sestavljank, ki jih res ni te¬ žko narediti. Obenem niso zgolj same sebi v namen, ampak se jih da uporabi¬ ti za okras ali igro oz. jih komu podariti. Izbrali smo motiv krokodila (nekaj stav¬ kov o teh zanimivih živalih lahko pre¬ berete v okvirčku na koncu tega članka) in mu zelo poenostavili obris, tako da morebitnih manjših odstopanj od črte sploh ne bo mogoče opaziti. Orodje in pripomočki Potrebujete osnovni modelarski kom¬ plet: rezljačo z žagicami (št. 4 ali 5), pod¬ ložno mizico in mali ročni ali električni vrtalnik s svedrom 1-1,5 mm; poleg tega Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti Je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 si pripravite še risalno orodje, papir za kopiranje ali odstranljivo lepilo (npr. Scotch Re-positionable ali Scotch UP) v stiku, brusilni papir različnih zrnatosti, modelarske spone, kombinirane klešče in manjši čopič. Za zadnji izdelek iz ma¬ sivnega lesa bo treba uporabiti elektri¬ čno rezljačo, saj je žaganje 10 in več mi¬ limetrov debele deščice masivnega lesa z ročno rezljačo prepočasno. Gradivo Dve sestavljanki sta narejeni iz 5 mm debele bukove vezane plošče, za eno pa potrebujete kos 10-15 mm debele poskobljane deščice masivnega (buko¬ vega, hrastovega, jesenovega) lesa, ki naj ima po možnosti čim gostejše letnice, da se sestavni deli ne bi prehitro zlomili. Za lepljenje uporabite belo lepilo za les (npr. Mekol special ali Mekol express), za barvanje pa kakršen koli zaščitni pre¬ maz ali barvo za les (v skrajnem primeru si lahko pomagate tudi s flomastri, vod¬ nimi oz. tempera barvami ali barvnimi svinčniki). Če se bodo s sestavljanko igrali manjši otroci, ki bodo kak košček po svoji znani navadi nesli tudi v usta, je za barvanje priporočljivo uporabiti akrilne barve, npr. Belinka interier. Na¬ prodaj so v pločevinkah po 0,2 1, na voljo pa je veliko različnih barv, ki jih je mo¬ goče med seboj poljubno mešati. Ker so narejene na vodni osnovi, so popolnoma nenevarne za zdravje, zelo hitro se suši¬ jo, gladko obrušeni površini lesa pa dajo svilnat sijaj. Nanašamo jih s čopičem, ki ga na koncu - enako kot popackane prste - operemo z vodo. Ista tovarna izdeluje tudi brezbarvni lak na vodni osnovi, ki ga lahko uporabite za zaščito vseh drugih delov sestavljanke. mr marec 2011 39 ZA SPRETNE ROKE trup (1 Merilo 1 : 1 rebro (2 x) nec), sicer boste imeli pozneje težave pri se¬ stavljanju. To še zlasti velja za utore, ki naj bodo raje preozki kakor preširoki, saj jih ni prav nič težko po potrebi nekoliko povečati. Izžagane dele natan¬ čno obrusite in jih po¬ skusno sestavite, nato pa jih zlepite (slika 4) in osušen izdelek po¬ barvajte. so v merilu 1 : 1 prikazani na risbi 2. Njihove obrise boste na gradivo najhitreje in naj¬ lažje prenesli tako, da razre¬ zano fotokopijo načrta z od- stranljivim lepilom nalepite na obrušen kos vezane plo¬ šče. Pripravite en profil trupa ter po dva obrisa sprednjih nog, zadnjih nog in reber. Ker so posamezni elemen¬ ti razmeroma majhni, lahko ob tem koristno (u)porabite odpadne kose vezane plošče (slika 3). Velikost izdelka se da po želji spremeniti, saj fotokopirni stroji omogočajo poljubno nastavitev poveča¬ ve ali pomanjšave originala. Med žaganjem pazite na navpičen položaj rezljače (pravokotno na obdelova- Izdelava Izdelava sestavljank s slike 1 združuje večino temeljnih postopkov ob¬ delave lesa: prerisovanje obrisov na gradivo, vrtanje, žaganje, brušenje in bar¬ vanje. Najprej si oglejmo izdelavo tridimenzionalne figure, katere sestavni deli zadnja noga (2 x) sprednja noga (2 x) f ■ <- 4-f 40 2011 7 Naslednja je na vrsti 5-delna sesta¬ vljanka (angl, puzzle) s podlago, ki je v merilu 1 : 1 prikazana na risbi 5. Da bi se izognili zamudnemu prerisovanju, spet uporabite fotokopijo načrta, ki jo z od- stranljivim lepilom nalepite na obruše- no 5 mm debelo vezano ploščo. Za pod¬ lago potrebujete še en tak kos velikosti 260 x 85 mm, ki pa je lahko tudi tanjši. Ker nobena črta motiva ne sega do zu¬ nanjega roba, morate na enem od sti¬ čišč črt (najbolje med glavo in hrbtom) z majhnim svedrom izvrtati luknjico in skoznjo s spodnje strani potisniti žagico (slika 6) ter jo nato še na zgornjem delu vpeti v rezljačo. Izžagajte najprej zunanji obris in nato še posamezne dele. Z njih odstranite ostanke fotokopije (slika 7) in jim s finim brusilnim papirjem zgladite vse robove. Zunanji del motiva (okvir) zdaj z be¬ lim polivinilacetatnim lepilom za les na¬ lepite na enako velik kos vezane plošče, ki bo podlaga za sestavljanko. Zlepek dobro stisnite z modelarski sponami (sli¬ ka 8). Kdor ima električno rezljačo ali vbodno žago, lahko oba kosa skupaj na pravo mero odžaga šele zdaj, sicer pa je to bolje storiti že pred lepljenjem. Pri barvanju vam seveda ni treba upoštevati barvne sheme s slike 1, am¬ pak barve izberite po svojem okusu (sli- mi’ marec 2011 ka 9). V izvrtano luknjico na glavi kroko¬ dila s sekundnim ali epoksidnim lepilom zalepite buciko z nekoliko večjo glavico, ki bo ponazarjala oko, hkrati pa bo slu¬ žila tudi za dviganje ploščice iz okvirja. Buciko prej s kombiniranimi kleščami skrajšajte na dolžino 4 mm (slika 10). Za konec si oglejmo še sestavljanko iz masivnega lesa poljubne vrste in de¬ beline. Narejena je po motivu z risbe 5, vendar je lahko brez zunanjega okvirja. Namenjena je vsem tistim, ki imajo elek¬ trično rezljačo, ki omogoča natančno in hitro žaganje debelejših obdelovancev. Če boste pri žaganju črte, ki ločuje rep od trupa, natančni, boste lahko krokodi¬ lov rep postavili tudi pokonci (slika 11). Vse sestavne dele obrusite in prebarvaj¬ te s poljubnim premazom za les, pred vlago in umazanijo pa jih lahko zaščiti- ZA SPRETNE ROKE te tudi z mineralnim oljem ali antičnim voskom; oboje izdeluje podjetje Samson Kamnik, d. o. o. Če koščke sestavljanke spravite v majhno vrečko iz blaga in jo zavežete z vrvico, izdelek lahko uporabi¬ te kot lično darilce. Nenavadni krokodili Krokodili so na svetu še iz časov di¬ nozavrov, torej so stari najmanj 100 milijonov let. Paleontologi na osno¬ vi fosilnih ostankov sklepajo, da so takrat dosegali dolžino 15 m in so lahko tehtali okrog 8 t. Uvrščajo se med plazilce, delijo pa se na prave krokodile, aligatorje, kajmane in gaviale. Živijo v sladkih in slanih vodah, najdemo jih v Afriki, Aziji, Indiji, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki. Odrasle živali dosežejo dol¬ žino okoli 6 m in tehtajo več kot 1 t. Imajo dolgo glavo s koničastimi zob¬ mi in dolg močan rep, s katerim med plavanjem krmarijo, na suhem pa se spremeni v smrtonosno orožje. Na kopnem so na splošno precej nespret¬ ni, saj mišice njihovih nog niso pri¬ lagojene za dviganje zajetnega trupa od tal med hojo, zato se z njimi samo odrivajo in se tako razmeroma hitro drsajo po trebuhu. No, v vodi so toli¬ ko bolj okretni. Tam se lahko povsem neopazno približajo žrtvi, ker imajo nad gladino samo oči in nosnice. Z močno čeljustjo zgrabijo in zdrobijo plen , ter ga brez žvečenja požrejo. Po navadi se prehranjujejo z manjšimi živalmi, velikimi ribami in ptiči, zelo nevarni pa so tudi človeku. Med seboj se sporazumevajo s proizvajanjem posebnih zvokov, tako kot še nekate¬ re druge vodne živali. Krokodili so največji roparski plazil¬ ci, ki živijo na Žemlji, in obenem tudi največji roparski štirinožci. Na ža¬ lost se njihov življenjski okoliš hitro zmanjšuje. Največ upanja za rešitev teh veličastnih in nenavadnih živali leži v njihovem gojenju za potrebe in¬ dustrije (predelava kož), za živalske vrtove ter za zabaviščne in narodne parke. 41 Ime prireditve Rang Kategorija Kraj Datum Organizator Konta kt/tel./e-pošta/splet tiet marec 2011 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2011 42 Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj MODELARSTVO Organizator Konta kt/tel./e-pošta/splet LETALSKO MODELARSTVO - RV-modeli kategorije F5J LADIJSKO MODELARSTVO: Razred FSR - modeli čolnov na radijsko vodenje in z motorji z notranjim zgorevanjem LADIJSKO MODELARSTVO: Razred M - modeli čolnov na radijsko vodenje in z motorji na električni pogon nr marec 2011 43 MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Ko nta kt/te I ./e-p ošta/s p I et LADIJSKO MODELARSTVO: Razred S - jadrnice 44 marec 2011 TEH 7 MODELARSTVO DRŽAVNO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV - SREČANJE MLADIH TEHNIKOV 4 6. - Tehnično-športne panoge Državno tekmovanje Ljubljana ZOTKS http://www.zotks.si — Tehnično-raziskovalno- osnovnošolcev (Oš Danile Kumar) proučevalni del RANG TEKMOVANJA MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI - WC - mednarodno po koledarju FAI in svetovni pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo; CEC - srednjeevropski pokal ...———■ MESECA Tehniške založbe Slovenije NENAVADNE ŽIVALI Več kot 300 živali, o katerih še ne veste vsega Katera krastača je veliko kot majhen kužek? Katera riba ima tako tanko lobanjo, da skoznjo lahko vidiš možgane? Kateri črv se pred plenilcem brani tako, da vanj pljuva sluz? Če odgovorov na ta vprašanja ne poznaš, je knjiga Nenavadne živali kot nalašč zate. Seznani se z odvratnimi navadami in presenetljivimi lastnostmi nekaterih izredno zanimivih živali. Redna cena: 24,99 € xU/ / z Cena za naročnike revije TIM: 17 € 1 । \ Akcija Velja od 5. 3- do 5. k. 2011 oziroma do razprodaje zalog. Naročilnica mr 7 marec 2011 45 Naročilnico pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, p. p. 541, SANWA SD-5G in SD 6G Sanwina 5-kanalna RV-naprava je name¬ njena modelarjem začetnikom. Vgrajeni računalnik omogoča nastavljanje osnov¬ nih funkcij modela in je zelo preprost za programiranje. Cena je 119,90 EUR. Sanwa SD-6G pa je trenutno najzmog¬ ljivejša RV-naprava v svojem cenovnem razredu. Poleg vseh funkcij, ki so običaj¬ ne na 6-kanalnih mikroprocesorskih na¬ pravah, med drugim omogoča tudi ne¬ odvisno nastavljanje vseh funkcij za tri različne režime letenja, zato je uporabna tudi za najzahtevnejše modelarje. Cena je 179,90 EUR. Manina Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si CESSNA 182 RTF Če so vam všeč makete pravih letal, si lahko ogledate privlačno cessno 182. Model, že tovarniško opremljen s šesti¬ mi servomehanizmi, odlikujejo odlične letalne lastnosti, pri katerih popolnoma novo dimenzijo letenja dodajo zakrilca. Model je izdelan iz visokokakovostne EPP-pene, s svojo velikostjo in izdela¬ vo pa v zraku deluje zelo suvereno in prepričljivo. Prožno jekleno podvozje omogoča udobne pristanke in dobro blaži udarce. Poleg tega, da je model po¬ polnoma izdelan, ima že nameščeno za¬ steklitev kabine in pilota, ima vgrajen brezktračni pogonski motor s trikrakim propelerjem, krmilnik vrtljajev, servo- mehanizme in je že polepljen z nalepka¬ mi. Vanj je vgrajena LED-osvetlitev s po¬ zicijskimi in pristajalnimi lučmi. Lastnosti modela: krmili se s smerjo, viši¬ no, nagibom, zakrilci ter plinom in je že popolnoma izdelan. Poudarek je na po¬ drobnostih, ki videz modela približajo pravemu letalu (zasteklitev kabine, figu¬ ra pilota, osvetlitev, nameščene oznake). Komplet vsebuje tudi pogonske baterije Li-po in 12-V polnilnik z integriranim ba- lanserjem. V model je že vgrajenih šest 9-g servomehanizmov. Po kratkem sestavljanju za letenje potre¬ bujete samo še RV-napravo in sprejem¬ nik. Tehnični podatki: razpetina kril 1410 mm, dolžina 1100 mm, masa 1520 g, brezkrtačni zunanjevrteči se elektromotor 800 KV s 30-A krmilni¬ kom vrtljajev in pogonske baterije Li-po 3S 2200 mAh. Cena je 159,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o., Tržaška 87b, 1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 Ul, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si POTNIŠKI VAGONI A.C.M.E. A.C.M.E. je pred kratkim na tržišče po¬ slal dva nova štiriosna potniška vagona vrste »Y« v merilu 1 : 87 (HO) z oznakami Jugoslovanskih železnic (JŽ) iz četrtega železniškega obdobja. Prvi vagon je 1.-2. razreda, drugi pa 2. razreda. Notranjost modela vagona je razdeljena na hodnik in kupeje, ki so opremljeni s sedeži in policami za prtljago. Kupeji se med seboj razlikujejo po barvah sedežev. Spenjače in priklopi spenjač so izdelani po stan¬ dardih NEM. Modeli vagonov vrste »Y« bodo zaradi natančne izdelave in upodo¬ bitve podrobnosti zunaj in v notranjosti pritegnili pozornost vseh ljubitelje ma¬ lih železnic, še posebej pa zbiralcev, saj gre za primerke, ki jih ne srečamo prav pogosto. Cena posameznega vagona je v Trgovini Kovač 52,00 EUR. Trgovina Kovač Vir, Litijska 1,1230 Domžale tel: 01/729 51 24 e-pošta: info@moko.si www.moko.si Knjigo NENAVADNE ŽIVALI naročam: Ime in priimek : Ulica in hišna številka: Poštna št.: Kraj: E-pošta: Telefon: Podpis: Datum: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. Naročilnica Knjiga meseca ž 05 CO 3 g CQ C CO co OJ ra Ji! o CZ) c 05 CD E ra ra o. ra ra kot naročnik revije TIM po ceni /17 € po redni ceni 24,99 €. o E ra E ra 05 (A N ra >ra ra ra o u. ra >05 ra o. N ra Tehniška zalozba Slovenije 46 marec 2011 TTE£ 7 '■ v'- ■ :■' ■" -A-; - ' ■■<■* 1. Maketi novih modelov Adrijinih prikolic v merilu 1 : 8 sta izdelala raketna modelarja iz Logatca Ivan Turk in Janko Rupnik. Obe maketi sta bili pred končno obdelavo izdelani na CNC stroju. 2. Silvo Privšek je avtor makete north american IF-86D-41-NA sabre dog v merilu 1 : 72, letala iz enote VL in PZO Jugoslavije na letališču Plešo sredi šestdesetih let pr. stol. Hasegawino maketo je predelal v izvidniško različico 1F ter ji namesto raket dodal kamere in dva nosil¬ ca za izvidniško opremo. Uporabljeni so tudi Eduardovi dodatki za notranjost kabine, nalepke Pa so iz kompleta Lift here. Celotna maketo je prekril s samolepil¬ no folijo Bare metal foil, ki jo je na površino lepil po kosih, panel za panelom in jo na koncu nekajkrat prelakiral z akrilnim premazom Glanzer. 3. Primož Jandrok iz društva Frilajc Team Lajše z RV-maketo jadral- ' nega letala mini nimbus »orejver II«, ki je v celoti izdelana v samo¬ gradnji. Podatki o modelu: razpetina kril 3,65 m, masa v letu 4,6 kg, trup epoksi, krila konstrukcije sendvič - stirodur/abahi, prekrita s folijo Oracover, nosilec iz vitroplasta in karbona, D-box okrepljen s karbonom. Elektronika: motor Emax 2832, brezkrtačni krmilnik vrtljajev 80 A, akumulator robbe Li-po roxxy 4S (14,8 V) 3700 mAh. 4. Dejan Rankov iz Srbije se je na lanskem Pokalu SVM predstavil z izredno realistično upodobitvijo Trumpeterjeve makete ruskega ju- rišnega helikopterja Mi-24V (1 : 35) v barvah enote srbske policije z imenom JSO (jedinica za specialne operacije/enota za posebne ope¬ racije). 5. Maketa slavnega nemškega tanka Sd.Kfz VI. tiger v merilu 1 : 48 je vrhunski izdelek poljskega maketarja Dariusza Zwierzynskega in Predstavlja znani primerek z oznako S33 (S-schwere - težki, 33 - tre¬ tji tank tretjega voda) težke tankovske čete 2. tankovsko-grenadirske SS divizije »das Reich« iz največje tankovske bitke v zgodovini pri Kursku v Sovjetski zvezi, poleti 1943. Foto: P. Jandrok, A. Kogovšek, S. Privšek in R. Žunič Sodeluj in osvoji privlačne nagrade Izdelaj model toplozračnega balona, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. Za pomoč pri izdelavi modela vzemi v roke revijo TIM, ki si jo lahko sposodiš v knjižnici ali naročiš v spletni knjigarni www.tzs.si oziroma MODRA ŠTEVILKA na brezplačni telefonski številki (( (• oso 17 90 ) . Več o razpisnih pogojih si preberi v reviji TIM JANUAR 2011 ali spletni strani www.tzs.si. (^CELESTRON InfoCona Poletite 2 nami! Abslel. d.o.o. www.abstel.si TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, d. d. 1000 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541, tel: 01 479 24, faks: 01 479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, splet: www.tzs.si marec 2011 TIM 7 * marec 2011 RV-polmoketa letala m o n i ms Model v merilu 1 : 4 Konstruiral: Sašo Krašovec Komotruk© d Jsl SS H H I 5 trup M = 1 Premični del smernega stabilizatorja: 2 x B 10 TM 7 • marec 2011 TIM 7 * marec 2011 • 27 26 • TIM 7 • marec 2011 TIM 7 • marec 2011 • 23