D o p i s i. Od Male Nedelje. Ali zaate, gospod uredaik, kje je obtiiai puščavaik iz pekla, kateri je laa^ko ieto ptujskemu lisjaku toliko na rep stopal, da je cvibl kakor pes. Ali ni bilo lansko leto za zdravitoa zelišča, da bi jih tudi ietos nesel na okoli, kakor lansko leto? Ssdaj je vse tiho o ajem. Morebiti je že umrl, ali pa je žel v Ameriko po smodnik, kateri se ne kadi ia ne poka, da bo lažje ptujske Iskrjote streijal. Tega mrčesa je Se pri nas splob zadosti. Poslušajte, gospod uredaik! Ko pridem enkrat na poSto, si mislim, kaj irnajo Mezgovci in Trnovci na aaSi pošti, da tako željao čakajo? Pa kako se začudim, ko začne aaža pridna poStarica d«liti pošto. Kaj mislite, kaj so dobili? Sam Iskrjot je bil! Aha, si mislim, pri Sv. Tomažu jih je sram ptujskega lisjaka, zato imajo na naSo poSto aaročenega. Toda tudi pri nas ga ni troba! Počasi ga bo toliko, da natn bo davil kuretino in da bo te vražje zalege sploh več. Za sedaj jim prizaaesem. Ako se ae bodo pcboljSali, bom vse tiste malo pokrtačil. Zato pa probim paSčavnika aaj skoro pride, drugače ae bo več kuretiae pri Mali Nedelji. Z Bogom, gospcd uredaik!