K PROFILU POZNOGOTSKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA KSENIJA ROZMAN Dve izmed izhodišč sta posebno pomembni pri proučevanju srednje­ veškega stenskega slikarstva: 1. izhodišče, ki ima za merilo stil slikarije in 2. izhodišče, ki ima namen, da opredeli stensko slikarstvo tudi z upo­ števanjem arhitekturnega okvira. Določneje povedano: izhodišče z name­ nom, da opredeli stenske slikarije kot del okrasa v prostoru. I. K prvi izhodiščni točki, k vprašanju stila slikarije v poznem sred­ njem veku pri nas, se vzporedno postavlja vprašanje o sorodnih pojavih v drugih delih Zahodne Evrope, zlasti v tistih, ki jim je naše ozemlje po svoji legi in preteklosti najbliže.' Prvič gre za vprašanje stenskega sli­ karstva od tretje četrtine XIV. do nekako dvajsetih let XV. stoletja, ki ga pripisujemo »furlanskim mojstrom«.2 Ti so se nam reč očitno naslonili na italijansko giottovsko smer, na slikarsko dediščino Giottove reforme, ki je bila velika pobudnica nadaljnjega razvoja v slikarstvu, drugod pa spet nenehnega posnem anja in lokalnega prikrojevanja, ki izzveni v pro­ vincialni obliki. To zadnje nasledstvo se pojavi pri nas v obliki del ime­ novanih mojstrov, ki jih družijo težnje po poglobitvi prostora, prizorišča, z značilno kulisno oblikovanimi škatlastim i prostorninam i in pa težnja, da bi bila telesa plastično izražena. Izmika pa se za zdaj določnejši oceni t. i. pofurlanska skupina, zlasti njena prim erjava s sočasnim in stilno sorodnim slikarstvom, ne le v bližnji F urlaniji in na Koroškem, marveč tudi v bolj provincialnih krajih severovzhodne Italije in Južne Tirolske. Pri tem mislim predvsem na določnejše nakazovanje smeri razvoja slikar­ stva pri nas v dobi po furlanskih mojstrih. Tako npr. glede delavnic iz kroga M ojstra z Otoka in Mošenj, M ojstra prezbiterija sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru itd. Časovno vzporedna tej pofurlanski skupini so dela Zirovniškega moj­ stra in najzgodnejša dela Janeza Ljubljanskega. Za njim i je večja sku­ pina t. i. suško-prileške smeri z doslej znanimi deli v Suhi pri Škofji Loki, Stari Fužini v Bohinjski dolini (del), Bodeščah pri Bledu, Prilesju pri Plaveh v Soški dolini, na Goljevici nad Anhovim in v Avčah v Po­ sočju. P ri teh spomenikih ne poudarjam toliko elementov, ki kažejo na sorodnost s furlanskim i delavnicami, pač pa nov moment, ki se uveljavlja pri nas po sredi XV. stoletja: pri vsej tej skupini opazimo namreč izra­ ženo težnjo po tektonizaciji figur, težnjo po izrazu obrazov, ki spominja na grafiko, zlasti lesoreze, in pa težnjo po dekorativnih, bogato gubanih oblačilih. Značilno dekorativno gubanje pri suško-prileški smeri spo­ m inja na draperije z evropskega severa ob prelomnici med gotiko in renesanso, in sicer na draperije z oljnih ali tabelnih slik, posebno še z grafičnih listov. Za prim erjavo3 poglejmo del ohranjene draperije ange­ lovega oznanjenja iz Prilesja pri Plaveh in draperijo sv. B arbare z gra­ fičnega lista Israela van Meckenema ml., učenca M ojstra E. S. Z najdbo vzora z grafičnega lista se datacija celotne skupine prem akne za dobro desetletje čez sredo XV. stoletja, se približa delu Maškega m ojstra iz leta 1467 na Mačah nad Preddvorom pri K ranju, precej pa se časovno odmakne delu furlanskih mojstrov. K ratka opomba le še glede Avč. Danes močno zbledele freske kljub tem u pričajo prav z gubanjem drape­ rije o posnem anju grafičnih predlog, verjetno iz briksenškega kroga. Na oboku so naslikani angeli z različnimi glasbili, ki jih je P. K uret v svoji sem inarski nalogi iz leta 1959 natančneje poimenoval in pri tem ugo­ tovil, da gre za instrum ente, ki so jih začeli uporabljati šele v renesansi. Če se povrnemo h krogu fresk z vplivi iz grafičnih listov, se po­ kaže, da je po sredi XV. stoletja prav ta slikarska vrsta imela pomembno vlogo tudi na naših tleh. P ri tem moramo im eti pred očmi še to, da so prvi lesorezi nastali na začetku XV. stoletja, bakrorezi pa nekoliko pred sredo istega stoletja. Brez teh vplivov je nerazložljiv Maški mojster, kot je že ugotovil F. Stele,4 nadalje goropeški krog, Brod v Bohinjski dolini, štajerski krog (Vitanje, Vuzenica, Prevalje itd.), ob koncu stoletja Senič- Sl. 111. P rilesje pri Plaveh, podružna cerkev; draperija angela Gabrijela; 60. leta 15. stol. P rilesje prfes de Plave, succursale; plissem ents c h e z 1'ange Gabriel; 1460 env. Sl. 112. Israel van M eckenem ml., sv. Barbara; grafični list iz tretje četrtine 15. stol. Israel van M eckenem jun., Ste Barbe; gravure, troisižm e quart du 1 5 ® sišcle > 1 6 umTimTiTi i tm SI. 113. Suha pri Škofji Loki, podružna cerkev; sv. Janez evangelist in Jernej; 60. leta 15. stol. Suha pres de Škofja Loka, suecursale; St Jean Evangeliste et St Bartholom č; 1460 env. no pri Golniku, istrski cikel, M arija z Jezusom iz Bistre pri V rhniki itd. Nekatere figure iz cerkve v Gluhem Vrhovlju nad Kožbano v Go­ riških Brdih pričajo o vplivih in vzorih v zahodnem delu slovenskega ozemlja v zadnji četrtini XV. stoletja. M arija z zunanjščine slavoloka je s svojim bogato gubanim oblačilom prim er za vplive grafike ali pa morda tabelne slike; Boštjanovo telo izraža težnjo po anatomskem oblikovanju akta s tipičnim severnjaškim prizvokom, zlasti pri naturalističnem po­ pisovanju mišičastega telesa; angel z oboka pa je prim er oživelega kri- Sl. 114. H. in J. van Eyck, sv. Janez Krstnik in Evangelist; detajl z zaprtih kril Gentskega oltarja, 1432 H. et J. van Eyck ,St Jean Baptiste et s t Jean E vangeliste; dčtail des ailes ferm žes de 1'autel de Gent, 1432 latca, ki intenzivno piha v svoj instrum ent, saj se je kar skrčil, da bi globlje zajel sapo in zatrobil. Njegova halja kaže že na renesančno poj­ movano oblačilo, ki se tesno prilega telesu. — Omenim naj še nekatere figure z Jezerskega iz devetdesetih let XV. stoletja, s Križne gore iz leta 1502, z zunanjščine slavoloka sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru iz okrog leta 1524, ki ne prispevajo k renesančnemu času le z modnimi novostmi, temveč tudi s svojimi gestami in držami, ki postajajo vse bolj individuali­ zirane, prepričljive in človeške. Ne oživlja pa samo figura. Tudi notranj- Sl. 115. Reim s, St. Remi; notranjščina prezbiterija; okrog leta 1180 Reim s, St Rem i; Interieur du choeur; 1180 env. ščine postajajo realnejša podoba življenja. Pogledi v krajino se odpirajo skozi okna in vrata, kar je splošno sredstvo za upodabljanje tretje di­ menzije v zgodnji renesansi na severu, notranjščine pa so opremljene tudi s sočasnim pohištvom. Oživlja tudi krajina, po kateri se ne premikajo več toge in pravljično narejene figure. Nov ritem figur se pojavlja v ciklu Treh kraljev v Srednji vasi pri Šenčurju. Z večjo mero se stopnjuje ta ritem v ciklu Treh kraljev na Mačah pri Preddvoru in pri sv. Primožu nad Kamnikom. Sl. 116. Suha pri Škofji Loki, podružna cerkev; fresk e na severni steni prezbiterija; 60. leta 15. stol. Suhe pres de Škofja Loka. succursale; fresques sur le mur septentrional du choeur; 1460. env. II. Temeljno delo, ki načenja drugo vprašanje, vprašanje oprede­ litve stenskega slikarstva glede na prostor, omejen z arhitekturno lupino, je Steletov članek Slikani svodovi gotskih prezbiterija u Slovenačkoj,4 kjer avtor ugotavlja vlogo arhitekturnih elementov v gotskih prezbite­ rijih, tipe prezbiterijev in ikonografski sistem poslikave arhitekture: re ­ ber, kjer presličast motiv ponazarja rast v višino; drugod spet razni orna­ menti in barvasti pasovi omejujejo in ločijo aktivni člen od pasivnega; ornam ent stiliziranih oblakov, ki pomenijo nebo, simbolično nakazujejo prostor figuram na obočnih kapah itd. To delo dopolnjujejo nadaljnje Steletove ugotovitve v Cei'kvenem slikarstvu med Slovenci5 in v Monu- m entih I.,6 ko govori avtor o tipu poslikanega gotskega prezbiterija in ga im enuje »kranjskega«, vendar s pripombo, da podobne najdemo tudi na Goriškem in sosednjem Koroškem. — E. Cevc ugotavlja v Naši so ­ dobnosti,7 da se ideal srednjeevropske arhitekturne koncepcije pri nas ni uresničil razen v nekaterih redkih prim erih. Pravi, da se arhitekturna lupina na Kranjskem ni razkrojila v tisto kristalinično diafanost, ki je značilna za klasično gotiko, ampak je vztrajala pri prim arni funkciji ste­ ne, kakršno varuje M editeran od starokrščanske dobe dalje. Meni, da se »dežele, do kam or je segel spomin antičnega racionalizma, niso mogle v arhitekturni simboliki sprostiti do dem aterializiranega ,neba na zemlji1 , ki ga je uresničilo srednjeevropsko gotsko stavbarstvo. Ideal arhitektur­ nega baldahina, ki je odločal pri zadnjem, se niti v Italiji niti pri nas ni mogel uveljaviti kot samostojen, razbrem enjen stavbni element, njegova idejna vsebina pa je našla svojevrsten odsev prav v tipu poslikanega gotskega prezbiterija«. — K ar zadeva princip diafane strukture gotske­ ga prostora, ugotavlja H. Jantzen,8 da ne učinkuje več stena glavne ladje gotske katedrale kot kontinuirajoča masa, temveč kot plastika s pogledi v prostor stranskih ladij, ki se prikazujejo kot optične folije. Isti avtor tudi dokazuje, da učinek diafanega principa strukture odvzame katedral­ nemu prostoru težo, kar je najbolj zgovorno prikazano v prezbiterijih klasične gotske arhitekture. P ri tem omenja značilno oblikovanje prezbi- terijskega prostora na Francoskem, v m atični deželi gotike, kjer so zna­ čilne korne obhode porabili v gotiki za prostorninsko poglobitev svetišča z namenom, da ustvarijo čimbolj enakomerno in pisano ozadje prezbite­ rij skim arkadam . V teh ugotovitvah tiči nam reč tudi ključ za reševanje sistema in pomena poslikave t. i. »kranjskega prezbiterija«. Če upoštevamo vse poslikane dele cerkvene arhitekture na naših tleh in seveda tudi ponekod izven naših meja, je skoraj odveč ugotav­ ljati, da so na zunanjščini poslikali tiste stene, ki jih je obiskovalec videl: zahodno steno, k jer je bil glavni vhod, in še katero izmed zunanjih ladij­ skih ali prezbiterijskih sten. Ko je bila zaradi vrem enskih težav v naših krajih v srednjem veku severna stena brez oken, ni ostala njena zunanj­ ščina neposlikana. To pa le v prim eru, če je bila ta plat obrnjena proti naselju, kot je to v Gostečah, Bodeščah, Babni polici v Loški dolini in dru­ god. K ar zadeva slikanje sten, so prizori tako upodobljeni, da jih obisko­ valec sprem lja s pogledom, stopajoč od glavnega vhoda proti slavoloku. Tako se na severni steni na zahodu pogosto začenja npr. prizor Treh kraljev, ko se kralji poslavljajo od Heroda, dalje, ko jašejo po pokrajini, in končno, ko se poklonijo. S poklonom se prizor neha, z njim pa je tudi konec severne stene, kajti na vzhodu jo om ejuje slavolok, ki pomeni vhod v najbolj sakralni del prostora, obenem pa tudi mejo, do koder je smel priti vernik. Prezbiterijski prostor je poudarjen še s tem, da je za eno ali več stopnic dvignjen nad višino ladje, kjer so bili zbrani ljudje. Iz le-te je bil tudi usm erjen pogled v središče prezbiterija, kjer je potekal obred. Na podlagi nekaterih študij srednjeveškega cerkvenega obredja je ugo­ tovljeno,1 0 da je obiskovalec gotske katedrale kot soudeleženec daritve najlaže zasledoval liturgični proces, če je stal v osi srednje ladje. Tudi Sl. 117. Gluho Vrhovlje, podružna cer­ kev; freska preroka; zadnja četrtina 15. stol. Gluho Vrhovlje, succursale; fresque d'un prophčte; dernier quart du I5e sivele Sl. il8. Dunaj, cerkev sv. Štefana; An­ ton Pilgram , lastna podoba; začetek 16. stol. Vienne, eglise St Etienne; Anton P il­ gram, autoportrait; debut du 16« sišele v tem je del odgovora, ki ga je treba imeti pred očmi pri reševanju pomena in vloge poslikanja naših prezbiterijev, saj se prav z osi enoladij- skih prostornin odpira tipičen pogled vanje (Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Suha, Senično itd.). Kot potrdilo o preračunanju prostornine in njenega poslikanja glede na pogled obiskovalca naj omenim prim er iz cerkve Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru: enoladijski prostor je obokan s poznogotskim zvezdastim obokom. Bogato profilirana rebra sklepajo v osi ladje trije glavni sklepniki, vsi kamnoseško okrašeni. Druga stikališča reber prav tako povezujejo m anjši sklepniki, vendar niso vsi kamnoseško okrašeni. Na zahodni strani, kjer je verjetno nekoč stal kor, ki je bil starejši od današnjega, so namreč sklepnike ob straneh samo poslikali. Ce opazujemo s freskam i poslikane ploskve sten, se v skladu s stilom slikarije kaže do srede XIV. stoletja njihov izrecno dekorativni izraz, ki nas spominja na tapete ali zavese; od srede XIV. stoletja, zlasti pa v XV. stoletju, gledamo prizore v kulisno oblikovanih prostorninah, ki naj bi se videle kot poglobljene stene. Iluzijo o umišljenem prostoru izven cerkvene stene podpro zlasti v drugi polovici XV. stoletja naslikane kon­ zole, stebri, loki, perspektivično poglabljajoče se stene, pa tudi figure same, ki so postale kar nekakšne »naslikane plastike«. Vrh tega videza predstavlja slikarija klasičnih »kranjskih prezbiterijev«. Menim, da videz, ki ga dojemamo skupaj z ubranim i pisanimi barvami, npr. ob pogledu na prezbiterij v Suhi, ko se krog in krog po stenah vrste med poligo- nalnimi polstebri in naslikanim i stebri masivne, kiparsko pojmovane figure apostolov pred perspektivično poglabljajočo se steno v obliki dveh poševno postavljenih sten, res ni brez povezave s hotenjem klasič­ nih gotskih katedral. Tu se skozi »prave« arkade odpirajo rahlo za­ brisani pogledi na ozadja s kornimi kapelam i in pisanimi poslikanimi okni. Vendar pa gre ob prim erjavi teh dveh objektov tudi za razliko, ki se seveda ne omejuje le na omenjena dva. Za dobrih dvesto let m lajši poslikani »kranjski prezbiteriji« zahtevajo za dojem anje svoje prostor­ nine določeno stojno točko v osi ladje nekoliko pred slavolokom, od koder se odpira tipični in najobsežnejši pogled vanje in na perspektivično na­ kazan, naslikano podaljšan korni prostor. K ar zadeva zadnje, bolj ali manj uspešno naslikano perspektivno prostornino s prej naštetim i ele­ m e n ti in pa preračunanost na določeno glediščno točko iz ladijskega pro­ stora, gre gotovo za pridobitev, ki je gotiki tuja, ne pa renesansi. Gre nam reč za tisto centralno točko, ki je nekako prav v sredini prezbiterija gotske katedrale (od tu se odpira osrednji pogled na imenovani korni obhod), ki pa jo najdemo skoraj dve sto let kasneje na naših tleh v sa­ kralnih objektih, prem aknjeno v ladijski prostor, v »profani del« sakral­ nega prostora. Proti koncu XV. stoletja naletimo še na novo vrsto optično, s per­ spektivo razširjenega prostora: na odpiranje naslikane prostornine v dru­ go prostornino s prehodom iz naslikanega zaprtega prostora skozi odprto okno ali v rata v pokrajino (npr. Križna gora), kar je brez dvoma delež evropskega severa. Po drugi strani spet drugje naletimo na navi­ dezni prehod iz naslikane prostornine na steni v cerkveni prostor s po­ močjo naslikanega poaija, drugod spet s pomočjo naslikane okenske po­ lice, skozi katero zre prerok na dogajanje v prezbiteriju. Posebno pri zadnjem prim eru gre za pogosten iluzionistični m otiv druge polovice XV. stoletja in začetka XVI. stoletja, ki ga uporabljajo tudi v kiparstvu. N a­ men pričaranja iluzije prostora ima tudi naslikano krogovičje, ki naj bi predstavljalo nekak plastični okvir prizoru, ki se dogaja na nebu ali zemlji, v krajini ali kakšnem drugem prostoru izven m eja sten. In končno še vprašanje, ki se javlja prav v zadnjem času. Številna poročila vizitacij (iz XVII. stoletja) omenjajo, da je vizitator ukazal pre­ beliti freske. P ri tem je treba pripomniti, da ne gre vedno za prebeljenje ali za plasti beležev, temveč tudi za več kot centim eter debele plasti ometov. To se je pokazalo npr. pred dobrim letom v ladji v Bodeščah pri Bledu, ko so prišle na dan freske M ojstra Jakobove legende iz leta 1524. Podobna usoda je doletela freske v prezbiteriju v Kozariščah v Loški dolini, kjer debela plast kasnejšega ometa ni le zakrila slikarije, temveč tudi zravnala stene, ki so bile, kot je bil v srednjem veku običaj, nekoliko valovite. N adalje gre tudi za splošno vprašanje poslikanja no­ tran jih cerkvenih sten tudi takrat, ko nas ne zanima izrecno figuralno ali ornam entalno poslikanje. Ob tem naletim o na odgovore, ki jih iz svoje prakse naštevajo konservatorji M. Zadnikar," Iv. Kom elj1 2 in M. Želez­ nik.'3 Vedno znova se postavljajo nam reč vprašanja tonov v notranjšči­ nah. Jasno je, da odgovori na ta vprašanja ne smejo biti apriorni, ukro­ jeni po nekem splošnem m nenju o barvah in tonih prostorov v raznih obdobjih. Temelje lahko edino na ohranjenem zgodovinskem dokumentu, ki se pogosto skriva očem pod mlajšim i barvnim i plastm i pa tudi ometi. Tako npr. omenja M. Železnik zvrstitev barvnih plasti v romanskem pro­ storu cerkve sv. Tomaža nad P raprotnim '4 in obenem našteva še druge spremembe, ki so nastale v prostoru: povečan brezbiterij in z njim nov dotok svetlobe skozi prezbiterijska okna, v baroku nova okna, ki so osvet­ ljevala pisani svet detajlov in celoto zlatih oltarjev, kamor so se s sten selile ikonografske upodobitve.1 3 Treba je namreč tudi zanesljivo ugo­ toviti, kateri deli cerkvene arhitekture so bili poslikani, kdaj in kako. Če spremljamo torej spremembe, ki so v stoletjih nastajale s posli- kanjem prostornin, in upoštevamo pri tem še tiste, ki so nastale na ne­ kem, pogosto romanskem objektu, s pomočjo preurejanja arhitekture v smislu vedno novih zahtev v obliki posameznih detajlov, posebno pa še spremembe z vidika celotne notranjščine z opremo vred, dobimo odgovor na stanje in videz cerkvenih objektov na naših tleh v določenem času. Po eni strani počasi odgovarjajo na vprašanje o vlogi in obliki stenskega slikarstva pri nas v drugi polovici XVI. stoletja nova odkritja (npr. prez­ biterij v Kozariščah v Loški dolini, poslikan leta 1597). Po drugi strani pa se kažejo nova m erila s stališča, ki smo ga prej omenili: s stališča celotnega organizma objekta. Ce bomo upoštevali razm erja med pozno­ gotskim stenskim slikarstvom v okviru sočasne ali času prikrojene arhi­ tekture in opreme ter enako zastavili razm erje za stensko slikarstvo ali poslikanje notranjščine, tudi m orda samo v obliki različnih tonov ali odtenkov tonov v drugi polovici XVI. in na začetku XVII. stoletja, bo mogoče le nekako odgovoriti na vprašanje o vlogi in obliki našega sten­ skega slikarstva v tem obdobju. Opombe I F. Stele, G eografski položaj gotskega slik a rstv a v Sloveniji, E phem eridis in stitu ti archaeologici bulgarici, vol. X VI., S ard ieae 1950. 3 F. Stele, Die friau la n isch e G ru p p e in d. got. W andm alerei Slow eniens, F estsch rift f. K. M. Sw oboda, (W ien) 1959, 265 in sl. 3 K. R ozm an, F resk e suško-prileške sm eri, diplom ska naloga, L ju b lja n a 1959, 46. 4 F. Stele, V plivi M o jstra E. S. v slovenskih fresk ah 2. polovice 15. stoletja. Šišičev zbornik, Z agreb 1929, 267 in sl. 5 F. Stele, nav. delo, C elje 1937, 67 in sl. 6 F. Stele, nav. delo, L ju b lja n a 1935 in sl. 7 E. Cevc, N aša sodobnost, 1 . 1959, 937 u H. Jantzen, Ü ber d. got. K irch en rau m u. an d e re A ufsätze, B erlin 1951, 10, 11, 14, 19. Isti, K u n st d e r G otik, H am b u rg 1957, 72, 74. lu H. Jantzen, K u n st d. G otik, 31. II M. Zadnikar, R om anska a rh ite k tu ra n a Slovenskem , L ju b lja n a 1959, 42 in pri posam eznih spom enikih. 1J I. K om elj, V arstvo spom enikov VI., L ju b lja n a 1959, 63. 1 : 1 M. Železnik, V arstvo spom enikov VII., L ju b lja n a 1960, 243. 1 4 G lej opom bo 13! 1 5 Z a p rim e r n aj bo sk u p in a angelov z v rsto o ro d ja za m u čen je n a fresk ah v S p odnji B esnici p ri K ra n ju iz le ta 1512 in p a ikonografsko p o dobna sk u p in a n a desnem stran sk em o lta rju v isti cerkvi iz 17. stoletja. RESUME CONTRIBUTION AU PROFIL DE LA PEINTURE MURALE DU GOTHIQUE D ans son ra p p o rt l’a u te u r m en tio n n e d eu x p o in ts de d e p a rt qui lui sem b len t p a rtic u lie re m e n t im p o rta n ts p o u r l’etu d e de la p e in tu re m edievale: 1. le p o in t de d e p a rt d o n t le b u t est de classifier la p e in tu re du p o in t de vue du style 2. le p o in t de d e p a rt d o n t le b u t est la classification de la p e in tu re m u rale du p o in t de v u e de son cad re a rc h ite c tu ra l, ä sav o ir com m e p a rtie du decor dans l’espace. Q u an t au p re m ie r p o in t de d ep art, c’e st-ä-d ire au pro b lem e de la p e in tu re d u m oyen äge av an ce en Slovenie, il s’ag it des fresq u es qui v o n t ju s q u ’ä 1420 e n v iro n e t q u i so n t a ttrib u te s au x m a itre s frio u lien s (v. 2), p e in tre s d ’o rien ta- tion giottesque, ap puyes s u r les g ran d es conquetes de la re fo rm e de G iotto, m ais q u 'ils ont rem an iees dans le goüt local. Ce q u ’il y a de p a rtic u lie re m e n t im p o r­ ta n t chez ces p ein tres, q u a n t au sty le de leu rs p ein tu res, c’est le u r te n d an c e ä u n approfondissem ent de l’espace, ä sav o ir de la scene, e t ä u n e expression pla- stique des corps. Le g roupe des m a itre s d its »postfriouliens« (leurs oeuvres se tro u v e n t p. ex. ä M ošnje e t ä O tok p res de R ad o v ljica en H au te-C arniole, ä Sv. Jan ez su r le lac de B ohinj etc.) d e v ra e tre d e term in e p lu s ex actem en t aussi du p o in t de vue de la p e in tu re de ce tem ps dans le F rio u l voisin, en C a rin th ie et aussi d an s d iverses localites p lu tö t p ro v in ciales au n o rd -est de llta lie . C h ro nologiquem ent p aralleles ä ce groupe sont les oeuvres du m a itre de Ž iro v n ica e t les oeuvres de jeu n esse de Ja n e z de L ju b ljan a. U n groupe plus g ra n d le u r succede, d it le g roupe de S u h a e t de P rilesje, d o n t les oeuvres se tro u v e n t ä S u h a p res de Š k o fja L oka, ä S ta ra F u žin a d an s la v allee de B ohinj, ä B odešče p res de B led e t ä P rilesje, ä G oljevica e t ä A vče d an s la v allee de la Soča. Q u an t ä ce groupe, l’a u te u r y relev e u n m om ent nou v eau qui, ap res le m ilieu du X V e siecle, se fa it v alo ir en Slovenie: la te n d an c e ä re n d re les figures tectoniques, l’ex pression des visages qui font p en ser ä ceux executes en g rav u re e t n o tam m en t ä ceux de la x y lographie, et la ten d an c e ä d o n n er au x v etem en ts u n e g ran d e rich esse de plis e t u n e disposition decorative, ce qui fa it p en ser ä des ten d an ces sem blables, caracteristiq u es p o u r le n o rd europeen, d an s la p erio ­ de de la tra n sitio n du go th iq u e ä la renaissance. L ’a u te u r eite en exem ple u n e feu ille g ra p h iq u e de Isra e l v an M eckenem ju n . e t la p a rtie conservee du ve- te m e n t d e l’an g e de l’an n o n cia tio n ä P rilesje. A cause de la p a re n te et sans d o u te aussi de la d ep en d an ce de ces d eu x exem ples, l’a u te u r d a te le groupe des p e in tre s de l’o rien tatio n de S u h a e t de P rile sje d an s les annees en v iro n 1460, to u t en a ttir a n t 1’a tte n tio n su r le fa it que les p rem ieres xylo g rap h ies europeennes so n t connues des le d eb u t de X V e siecle, ta n d is q u e les p rem ieres g rav u res y a p p a ra isse n t v ers le m ilieu de ce m em e siecle. E nsuite, 1’a u te u r en u m ere les d i­ v ers m om ents ca ra c te ristiq u e s p o u r la ren aissan ce, soit dans le sens du no rd soit d an s celui d u sud: les in stru m e n ts des anges ä la v o ü te de A vče, p o u r les- quels, en 1959, P. K u re t a etab li, d an s son etu d e, q u ’ils n ’e ta ie n t em ployes q u ’ au tem ps de la ren aissan ce; l’an im atio n des figures aussi p a r des gestes; les v e ­ tem en ts congus dans le style de la ren aissan ce; le d eco r des in te rie u rs d a ta n t de cette m em e epoque; la re p re se n ta tio n de la tro isiem e dim ension ä l’aid e de vues ä tra v e rs des fe n etres ou des p o rtes o u v ertes q u ’em p lo y aien t avec p ro fit aussi les p e in tre s S ep ten trio n au x , ou bien, ä l’aid e des passages a p p a re n ts de I’espace p e in t ä la p aro i dans l’espace de l’eglise, soit de d errie re u n ap p u i de fen etre p eint, soit d ’u n e estrad e p ein te etc.; u n ry th m e nouveau des figures (p. ex. d an s le g roupe des rois m ages); les exem ples de la p e in tu re p ro fan e dans l’e sp rit de la ren aissan ce (au ch ate au de O točec p res de Novo m esto en B asse- C arniole); les form es des m o n u m en ts fu n eraires e t des arm o iries p ein ts d an s le style de la ren aissan ce etc. D ans la seconde p a rtie du ra p p o rt, l’a u te u r en tam e la question de la classi­ ficatio n de la p e in tu re m u ra le du m oyen äge av an ce p a r ra p p o rt ä l’espace li­ m ite p a r la coquille arch itectu rale. A pres av o ir en u m ere quelques constations im p o rtan tes re la tiv e s A cette qu estio n (de F. Stele, de E. Cevc e t de H. Jantzen), l ’a u te u r cherche ä ec la irc ir la qu estio n co n cern an t le m ateriel n atio n al de ce genre. E lle constate q u e ce sont celle des p aro is ex terieu res que le v isite u r pou- v a it v o ir en a rriv a n t, qui o n t ete couvertes de p ein tu res, c’est-ä-d ire, la p aro i ä l'ouest de l ’en tre e p rin cip ale et u n e des p aro is ex te rie u re s re g a rd a n t vers la lo­ cality. D ans l ’in te rie u r, les scenes so n t disposees de m an iere que le v isite u r les accom pagne du reg ard , en m a rc h a n t de l ’en tre e p rin cip ale v ers le choeur, oü les scenes se te rm in e n t ä la vo ü te qui m a rq u e l ’e n tre e dans la p a rtie la plus sacree de l ’espace et, en m em e tem ps, la lim ite ju s q u ’ a laq u elle p o u v ait a rriv e r le fi- ciele. De la nef, oü se te n a ie n t les fideles, le re g a rd e ta it aussi dirig e v ers le cen tre du choeur, oü se deployait le culte. C ertain es etudes su r le culte eccle- siastiq u e m edieval nous p e rm e tte n t de conclure (v. 10) que le v isiteu r d ’une cath e d ra le g othique qui p a rtic ip a it au culte, p o u v ait su iv re le m ieux le proces­ sus litu rg iq u e, q u a n d il se tro u v a it dans l ’ax e de la n ef cen trale. L e m em e v a u t p o u r l’a rc h ite c tu re ecelesiastique Slovene, car c’est ju ste m e n t de l’ax e des in te- rie u rs des eglises qui, p o u r la p lu p a rt, n e sont q u ’ä une nef, que s’o u v re la vue ca ra c te ristiq u e v ers les choeurs peints. T an d is que les fresques peintes ju s q u ’ au m ilieu du X IV e siecle re v e le n t u n cara c te re d eco ratif m arq u e q u i fa it p en ser ä des tap isseries ou ä des x*ideaux, depuis le m ilieu du X IV 8 siecle, les scenes com m encent ä se d ero u ler dans des espaces form es en coulisses, destines ä don- n e r l’im pression d ’u n appro fo n d issem en t des parois. L ’illusion d ’u n espace im a- g in aire hors de la p aro i de l’eglise est soutenue, su rto u t d an s la seconde m oitie du X V e siecle, p a r des consoles, des colonnes e t des voütes peintes, des parois s’ap p ro fo n d issan t en p ersp ectiv e e t aussi des figures, devenues elles-m em es p resq u e u n e espece de »plastiques peintes«. Selon l’opinion de l’a u teu r, la vue que nous percevons en re g a rd a n t p. ex. l’ex em p le c aracteristiq u e d u »choeur carniolais« ä S u h a p res de Š k o fja L oka, oü to u t a u to u r des p aro is du choeur se ran g en t, e n tre des dem i-colonnes polygonales e t des colonnes peintes, des figu­ res m assives des ap ö tres, congues ä la m a n ie re p lastiq u e e t placees d ev an t une p aro i en persp ectiv e en fo rm e de d eu x parois en biais, n ’est p as u n e v u e sans ra p p o rt avec la ten d an c e des cath e d ra le s gothiques classiques oü, ä tra v e rs des arcad es »vraies« s’o u v ren t des vues leg erem en ts effacees v ers le fond du choeur avec ses absidioles et ses v itra u x peints. L ’a u te u r d it p o u rta n t q u e cette com pa- raiso n nous am ene aussi ä u n e difference. L es »choeurs carniolais« p o sterieu rs de p lu s de deux siecles, exigent, p o u r la p ercep tio n de le u r espace v eritab le et de celui p eint, u n p o in t fix e d eterm in e dans l’ax e de la nef, u n p eu a u -d ev an t de l’arc de trio m p h e, d ’oü s’o u v re la vue la plus c a ra c te ristiq u e et la p lu s v aste vers ceux-ci e t v ers le ch o eu r ex ecu te en persp ectiv e e t prolonge avec des p ein ­ tures. E n ce qui concerne l’espace p e in t d an s u n e persp ectiv e plus ou m oins reussie e t le p o in t d ’observ atio n d eterm in e p a r le calcul dans la nef, l’a u te u r est d ’avis q u ’il s’ag it d ’u n e acq u isitio n qui est e tra n g e re ä l’a rt gothique, m ais qui n ’est p as in co n n u e ä la renaissance. II s’agit, en outre, de ce p o in t c en tral qui se tro u v e ä peu p res au ju ste m ilieu d u ch o eu r de la c a th e d ra le gothique (d’oü s’o uvre la v u e cen tra le su r le deam b u lato ire), m ais q u ’on ne re tra c e que deux siecles plus ta rd dans les ob jets sacres su r le te rrito ire Slovene, tra n sfe re d an s la nef, dans la » p artie profane« de l’espace sacre. L ’a u te u r conclue: »D’u n cöte, de nouvelles decouvertes, com m e p. ex. le choeur recem m en t deco u v ert ä K ozarišče d an s la L oška dolina, p e in t en 1597, com m encent ä nous donner, peu ä peu, la reponse su r la question du role et de la fo rm e de la p e in tu re m u ra le Slovene d an s la seconde m oitie du X V Ie siecle (car de cette periode, on ne connaissait, ju s q u ’a p resent, que des m o n u m en ts p ein ts tres rares). D’a u tre cöte, su rg issen t des repon- ses avec des criteriu m s n o uveaux: su rto u t avec celui de l’o rganism e e n tie r de l’objet, avec toutes les n uances, b ien que rep o san t su r des co n statatio n s ap p a- rem m en t m odestes c o n cern an t les tons des couches e t la succession des p ein tu - res. E n te n a n t com pte du ra p p o rt e n tre la p e in tu re m u rale du g othique avance d an s le cad re de l’ a rc h ite c tu re et du decor co n tem p o rain s ou assim iles ä l’ epo- que et en eta b lissa n t u n ra p p o rt p areil p o u r la p e in tu re m u rale ou la p e in tu re de l’in te rie u r, p e u t-e tre aussi seu lem en t sous la form e des tons d ifferen ts ou des n u an ces des tons, d an s la seconde m oitie du X V Ie et au d eb u t du X V IIe siecles, on reu ssira p e u t-e tre ä d o n n er u n e reponse ä la questio n du röle et de la form e de la p e in tu re m u rale ä cette epoque-lä.«