V letu 1987 smo Ločani dobili popolnoma prenovljene stopnice na Peklu, ki vežejo pre hod s Plača na Lontrg. Prehodov med obema trgoma je bilo v srednjem veku več. Na Can karjevem trgu, od cerkve navzdol, je ohranjen podhod pod staro šolo. Verjetno je bil star prehod na mestu sedanje hiše Mestni trg 4. Na Lontrgu naj bi se iztekel pri hiši Spodnji trg 37. Prehod je bil prav gotovo tudi na mestu sedanje samopostrežne trgovine Mestni trg 9. Tu je bil včasih javni prostor in leseno poslopje občinskega Komuna, kjer je bila mestna shramba za tehtnico in gasilno orodje. Prostor je bil prav nasproti rotovžu, kjer so zborovali mestni očetje, občani pa so lahko tačas čakali na rezultate na tem mestu. Na Flisovi hiši je na dvoriščni strani še ohranjen obrambni po- molček, iz katerega se je dalo dobro kontroli rati prehod. Na Lontrgu je bil prehod izpeljan na cesto nekje pri sedanji novi gostilni, Spod nji trg 33. Južno od Pekla so bili še prehodi, prav gotovo najjužneje ob mestnem obzidju ali malo prej v uličici ob Žužkovi hiši, Mestni trg 21, proti Marenkovšu, Mestni trg 22. Dana šnji prehod oziroma cesta na Grabnu pa je bil že izven obzidja. Občina je vedno redno vzdrževala prehod na Peklu. Kakšen je bil prehod pred letom 1903, je težko reči. Tega leta so ga temeljiteje uredili in zbetonirali. Ocena gradbenih del je bila 1322 kron. Občina je razpisala javno dražbo. Tu sta si znesek nižala Angelo Molina- ro, zidarski mojster in podjetnik iz Loke, in Ivan Spacapan, mojster iz Stare Loke. Moli- naro je bil sosed poleg stopnic. Spacapan je popustil in Molinaro je dobil delo za 1255 kron. Obračun je bil potem nekaj višji, nekaj čez 1600 kron. Občina mu je višje stroške priznala. Cevi za ograjo je dobavilo podjetje Kramer, Sprinar in Hertlein iz Gradca. Podjetje je bilo takrat že znano v Loki, saj je napeljalo vodovod. Podobna ograja je bila pozneje leta 1906 narejena tudi okrog klavni ce. Pogodba za stopnice se je glasila takole: Pogoji za zgradbo novih stopnic, ki vežejo Zgornji trg s Spodnjim trgom 1. Delo odda mestna občina Škofja Loka vsled sklepa občinskega odbora z dne 20/7 1903 št. 1410 po priloženem načrtu in proračunu, in sicer potom minuendo dražbe v občinski pi sarni v Škofji Loki pri naroku, ki se bode uradno razglasil. STOPNICE NA PEKLU V ŠKOFJI LOKI 184 2. Izklicna cena znašala bode K 1322 - in mora vsak ponudnik položiti v roke županstva pred dražbo 10 % te izklicne cene to je K 133 - kot vadi j. Po storjenem domiku se obdrži vadij zdraži- telja kot varščina za vse iz tega podjetja izvirajoče dolžnosti. Zdražitelj mora doprinesti tudi koleke za zapisnik, pogoje in druge priloge. 3. Prevzemnik dela napraviti mora stopnice strogo po načrtu, ter rabiti le popolnoma pripravni in zadostni materij al. Če bi se mu tekom stavbe kaka prememba od načrta po trebna dozdevala, sme jo napraviti le z izrec nim pismenim dovoljenjem županstva. 4. Županstvo ima pravico stavbo vsakčas nad zorovati in podjetnik ali njegov namestnik mora biti vedno na razpolago. Če bi županstvo predvidilo, da rabi podjetnik slab in nezado sten materijal, ali da samovoljno kako pre- membo od načrta napravlja, sme mu delo takoj odstaviti in nadaljevanje dela komu drugemu izročiti. 5. Dodatno k načrtu se določi, da mora podjet nik pod vsako leseno stopnico napraviti 20 cm široki podzidek za boljšo utemeljevanje in trpežnost stopnic. 6. Stavba mora biti dovršena do 1. oktobra t. 1. in mora podjetnik nemudoma pričeti z de lom. Za vsaki dan katerega podjetnik zgorajni rok prekorači in z izvršitvijo stavbe v zamudi ostane, plačati mora on županstvu konvencijo- nalno globo K 5 (pet kron). 7. Povračilo za kako premembo ali večja dela, katerega mu je županstvo ukazalo ali dovolilo, ima podjetnik terjati po dovršeni kolavdaciji po enotnih cenah proračuna. 8. Kamenje, katero podjetnik rabi za zgradbo škarpe, mora on jemati iz mestnega kamno loma »Pod brajdo« in plačati za 1 vprežni voz po K 2 (dve kroni). Kot cement rabiti mora izključno le Port- land cement iz tovarne v Dovjem. 9. Po dovršeni stavbi vršil se bo komisijonalni pregled (kolavdacija). Ako se pri temu ogledu pokaže, da so pri stavbi kaki nedostatki ali pomankljivosti, katere je podjetnik zakrivil, dolžan je on to takoj popraviti; če ne ima županstvo pravico na njega stroške potrebne poprave izvršiti. Ako pregledna komisija najde vse pravilno in dobro narejeno izplača županstvo podjetniku celo dolžno svoto tekom enega mesca proti kolekovani pobotnici. 10. Podjetnik ostane pa še šest mescev od kolav- dacije naprej zavezan in odgovoren za po mankljivosti ki se bi tekom tega časa na stavbi ali na materijalu pokazale, in toliko časa ostane položena varščina še v shrambi župan stva. 11. Za vse prepire iz te pogodbe pristojno je ck. okr. sodišče v Škof ji Loki, kateremu se podjet nik v tem izrecno podvrže. Škofja Loka 28. julija 1903. Angelo Molinaro 1. r. Leta 1923 je stavbenik Anton Ogrin spet popravljal stopnice. Občinska uprava si je prizadevala, da je občinski policaj preganjal in opominjal občane, ki so »iz šajtrgi« vozili po stopnicah. Lesena okovana kolesa samo- kolnic so poškodovala in kvarila robove stop nic. Načrte za sedanje popolnoma novo stop nišče je izdelal ing. arh. Darko Likar iz FAGG v Ljubljani. Granitne bloke je dobavilo podje tje Mineral iz Ljubljane. Dela je izvajala Obrt na zadruga GIKOS iz Ljubljane. Pri delu so naleteli na staro kamnito kanalizacijo, ki jo je bilo treba preusmeriti in delno spreminjati načrte. Stopnice so lepe. Nekaterim se zdijo kar prepotratne, posebno nadzemski del stopnišča s stebrički in kandelabri za luči. Na počivali ščih je mogoče urediti vodomet ali kako drugo obeležje. Stopnišče je pripravno tudi kot zbi rališče za obiskovalce mesta, za nagovor in razlago o mestu. 185 Občani so me opozorili tudi na nekatere »lepotne napake«. Zgornji strmi del stopnic, ki je brez podestov, je predolg. Pri obnovi stopnic bi ramo lahko podaljšali v makadam sko cestišče in naredili vmesni podest. Na predolgih stopniščnih sistemih ima človek ob čutek, da bo padel. Spodnji vmesni podesti so nekoliko nagnjeni. Ob poledici bo tu drselo, ograje pa na teh mestih niso namestili. Mimoidoče bi opozoril na stara železna vrata v podhodu Pekla, že skoraj ob izhodu iz Pekla proti Lontrgu. Na železni prečnici lahko preberemo obrnjeno letnico 1492 ali mogoče 1497. Ker je letnica obrnjena, lahko sklepamo, da vrata niso na prvotnem mestu. F. Štukl 186