PflRiffftM ptagan« vifttovfhT
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 87
Maribor, sreda 16. aprila 1930
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam Cak. lav. v Ljubljani «t. 11.409 Velj. masažno, prejokan v upravi ali po poiti 10 pjn, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova caata It.t3
Oglati po tarifu
Ogl«*# aprajama tudi oglaini oddaiak .Jutra" v Ljubljani, Pralamova ulica It. 4
Mase, utrujene od eksperimentov
Objavili smo včeraj sklep ruske komunistične stranke, odnosno njenega izvršnega odbora v zadevi kolektivi« ziranja ruskih kmetij, ki ga obsega Petletni gospodarski načrt sovjetske vlade. Ta sklep je jasen dokaz za velike težave, na katere stalno in vedno znova naletavajo boljševiki pri popolnem socijaliziranju ruske zemlje in celega ruskega gospodarstva.
Značilne v tem pogledu so pa zlasti izjave vodilnih oseb komunistične stranke. Nedvomno spada danes med najpomembnejše osebe ruske komunistične stranke Jaroslavski, ki je za Buharinorn postal ideolog stranke v Rusiji. Ko se je namreč Buharin skregal s Staljinom in je moral odstopiti s svojega uplivnega mesta v stranki, £a je nadomestil Jaroslavski, ki je v zadnjem času prepotoval velik del ruske države in imel po mestih predavanja o aktualnih vprašanjih ideologije komunistične stranke. Tako je te dni tudi v Petrogradu (Lenjingradu) na delavskem zborovanju govoril »o dolžnostih članov komunistične stranke«.
Kakor rdeča nit se vleče skozi vsa njegova izvajanja pozivanje k strogi disciplini. Utemeljuje to potrebe s kon statacijo, da so komunisti v Rusiji obkoljeni od mase malomeščanskih ele-mentov.^Cetudi jc v SSSR kolektivi-ziramh že 40% gospodarstva, vendar »ne smemo pozabiti, da je ostalo še najmanj 15 milijonov individualnih kmetskih posestev«. A že Lenjin — tako filozofira Jaroslavski dalie — je dejal, da mali producenti porajajo kapitalizem, stalno, dnevno, elementarno iri v masah.^ Zato je komunizmu Potrebna najstroz.m disciplina.
Jaroslavski v svojih nadaljnih izvajanjih priznava, da komunizem danes v SSSR preživlja težko krizo. Ni težko biti revolucijonar, kadar imaš po-‘efi: običajnih karijeristov tudi navdušene pristaše. Veliko težje je biti re-^'ucijonar, kadar moraš voditi zao-
ale in utrujene mase, ako zadevaš 'a težkoče, ako sc moraš umikati.
1'e izjave Jaroslavskega so znaCll-J*0: ker jasno dokumentirajo odkrito jjr>znanjc, da je za komuniste v SSSR "astopji težek čas, da so »mase utrujene od komunističnih eksperimentov«.
Zanimiva so tudi še nadaljna izvajanja Jaroslavskega, kjer postavlja naceio, da človek, ki je enkrat stopil v Komunistično stranko in s teni sprejel njen program, nima pravice na tem Programu karkoli kritizirati, še manj Pa ima pravico kritizirati postopanje • Tanke, kakor hitro je odobril posto-anje strankin izvršni odbor. To se Pravi: vodstvo stranke absolutno veže svobodno voljo poedinesra člana stran
nfn '!}■ }(l po^vr^ava edinstveni komandi strankinega vodstva.
Besede ideologa ruskega boIjševiz-|i
Kriza v naših premogovnikih
DRŽAVNI ERAR ZAHTEVA ZNIŽANJE CEN PREMOGA, LASTNIKI RUDNI-KOV NEPOPUSTLJIVI. — DELOV PREMOGOVNIKIH POČIVA.
BEOGRAD, 16. aprila. Pogajanja med lastniki premogovnikov in prometnim ministrstvom radi sklenitve nove pogodbe o dobavljanju premoga ža državne železnice, nikakor še niso končana, temveč se še nadaljujejo. Zato so tudi vse govorice o obnovitvi dela v premogovnikih, ki skoro popolnoma počiva, pre-uranjene. Država zahteva znižanje dobavnih cen za premog, v kar pa podjetniki nočejo privoliti. Pogajanja so dospela do mrtve točke.
Davi so se imeli delegati lastnikov premogovnikov v prometnem ministr-
stvu zopet konferenco z zastopniki državnih železnic in so pri tej priliki izročili svoj odgovor na zadnjo ponudbo uprave državnih železnic. Vendar pa še ni prišlo do sporazuma in se bodo po gajanja najbrž nadaljevala še nekaj dni.
Vsekakor bi bilo v interesu rudarjev, ki so prišli vsled počivanja dela v rudnikih v največje stiske, da se konflikt med državnim erarjem in podjetniki čim-prej konča. Ako pa to ni mogoče, potem naj se podjetnike prisili k obnovitvi dela in sicer neglede na uspeh pogajanj, ki bi se med tem nadaljevala.
Ureditev naših rečnih pri5tan:šč
BEOGRAD, 16. aprila. Poleg pozornosti, ki se v vedno večji meri posveča pomorskim pristaniščem, se zadnji čas posveča velika pažnja tudi izgradnji rečnih pristanišč. Sedaj se gradi moderno pristanišče na Tisi pri Senti, v kratkem pa se bo pričelo graditi pristanišče v Prahovu na Donavi in na nekaterih drugih krajih.
nado, da Jugoslavija madžarskemu tranzitnemu prometu ne bo delala nobenih težkoč.
Trockij proti Stalinu •
PARIZ, 16. aprila. Po vesteh iz Carigrada namerava Trockij izdajati v Berlinu polmesečnik, ki ga bo redigirul iz Carigrada. Trockij namerava namreč pričeti odkrit boj proti Stalinu.
paro-
madžarsko-italijansfca plovna družba
BUDIMPEŠTA, 16. aprila. Listi poročajo iz Rima, da sta se Mussolini in grof Bethlen pri svojih rimskih razgovorih bavila podrobno tudi z reškim vprašanjem. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je Reka edini izhod Madžarske na morje in je Italija pripravljena dovoliti Madžarski tostvar-no tudi največje ugodnosti. Med drugim naj bi sc ustanovila italijansko-madžarska paroplovbna družba, ki bi imela monopol za madžarski pomorski izvoz. Ker pa vodi najkrajša pot k morju vendarle preko Jugoslavije, sta Mussoilini in Bethlen razpravljala tudi o tem, kako stališče bi zavzela v tem vprašanju jugoslovenska vlada. Mussolini je baje pri tej priliki izrazil
Uedno večji nemiri v Indij!
LAHORE, 16. aprila. Propaganda za neodvisnost Indije se kljub angleš ktm protiukrepom vedno bolj širi. Gibanje se je razširilo tudi že na severne province Indije. Gandhijevi pristaši so tamkaj že zaprli šole in se popolnoma stavili v njegovo službo. Angleške čete v Lahore so stalno pripravljene.
Polet „6rofa Zeppelina ‘ na 5pansfco
FRIEDR1CHSHAFEN, 16. aprila. Včeraj je zrakoplov »Graf Zeppelin« startal k svojemu prvemu letošnjemu večjemu poletu nad evropsko celino. Start se je kljub slabemu vremenu izvršil gladko, nakar je zrakoplov takoj krenil proti Španski. Ob 22■ uri je dosegel že francosko obalo. Pri nadaljni vožnji se je moral zrakoplov boriti s težkimi viharji, vendar pa je zračni velikan danes ob 10. dop. zopet gladko pristal. Na krovu je bilo 40 mož posadke z oficirji, 10 potnikov in nekaj povabljenih gostov.
Toča u Italiji
RIM, 16. aprila. Po poročilih iz raznih delov Italije je divjalo včeraj tamkaj težko neurje in je padala ponekod tudi toča. Posebilo je razsajal vihar v Rimu, Piacenzi, Milanu, Vidmu in Na-polju.
6rški trgovci obiščejo lugo* slavijo
BEOGRAD, 16. aprila. Te dni se ji vršila v beograjski Trgovski zbornici konferenca zastopnikov gospodarskih or-ganzacij. Prisostvoval je tudi predsednik solunske trgovske zbornice. Razpravljalo se je med drugim tudi o nameravanem obisku grških trgovcev v Jugoslaviji. — Organizacijo obiska bo prevzela grško-jugoslovenska liga v Solunu. Obisk se bo vršil povodom vsesokolskega zleta.
Sradnja prve albanske zeleznice
TIRANA, 16. aprila. V Albaniji grad*
sedaj prvo železniško progo, Tirana -Drač, ki bo dolga krog 50 km. Gradi jo italijanski kapital. Albanska vlada namerava graditi tudi še drugo progo od El* basana do naše meje, ki bi se pozneje zvezala z našo progo Bitolj - Ohrid, ker želi albanska vlada priti v čim tesnejše trgovske odnošaje z našo vlado
Izvoz naše živine v Egipt narašča
BEOGRAD, 16. aprila. Naša živina Je na egiptskih trgih dosegla visoke cene. V mesecu marcu je bil izvoz naše živine preko Soluna tako velik, da prevozne ladje niso mogle prevzeti naenkrat vsega za izvoz nameravanega blaga. Zato je bilo v ministrstvu za trgovino sklenjeno, da se povečajo zgradbe za živino v naši svobodni luki v Solunu, kjer bo živina dobro spravljena, da ne bo trpel? na kvaliteti in množini.
60 milijonov v 3 mesecih
Kakor poročajo iz Newyorka, je dobil tamkajšnji odvetnik Samuel Unter-meyer, ki je znan tudi pod imenom »advokat z orhidejo«, ker nosi v gumbnici vedno orhideje, naravnost kraljevski honorar, ko je zastopal neko kinematografsko tvrdko pred sodiščem. Honorar je znašal namreč malenkostno vsoto 60 milijonov dinarjev. Ako upoštevamo, da je zaslužil ta denar v 3 mesecih, potem pomeni to, da je zaslužil dnevno 720.000 dinarjev. Seveda rastejo... take orhideje samo v deželi dolarjev.
novega razmaha in poleta, so nehote najtežja obsodba boljševiškega sistema. Beseda o masah, ki so utrujene od eksperimentov, pada kakor težko kladivo na celo boljševiško akcijo v Rusiji. Saj je v zvezi s tem za globoko resnico teh besed najjasnejši dokaz baš uvodoma omenjeni sklep izvršnega odbora ruske komunistične stranke, ki ga je objavilo glasilo stran ke, moskovska »Pravda« in ki dokazuje, da grozi Rusiji radi zgrešene sovjetske politike napram kmečkemu stanu, ki pomeni za vsako državo neizčrpen rezervoar življenjske sile, zopet polom v ljudski prehrani. Ako izvršni odbor poziva vse pristaše stranke. naj razkrijejo vse pogreške v politiki napram kmetu, je to dokaz, da so se res vršile težke zlorabe, kojih
n, ..	.	—..v.Su	.posledica	bo silen padec v ruski po-
a> Ki naj bi dale boljševiški akciji I Ijedelski produkciji. Ako pravi uradno
poročilo, da je v Severnem Kavkazu, v drugi največji žitni zakladnici Rusije. posejane komaj 36% vse v »pja-tilctki« predvidene površine plodne zemlje, je to tako strašna samoobtož-ba boljševiškega sistema, da noben še tako hud nasprotnik boljševizma ni mogel izreči hujše obtožbe. Represalije. ki jih napoveduje izvršni odbor: da bodo kmete, ki. bodo letos manj sejali kakor lani, obdavčili na podlagi v letu 1929. posejane površine itd., so iluzorne in samo pesek v oči ruski javnosti. Milijonske mase kmečkega naroda, »utrujene od komunističnih eksperimentov«, bodo obtičale boljše-viškim vročekrvnežem v želodcu in jih končno proti njihovi volji pripeljale do spoznanja, da se velike reforme ne dajo izvajati s silo, z nasiljem in krvjo, ampak samo potom duhovne evolucije in smotrenosti dela.
milijonarjevo maščevanje
Trdovratnost, s katero je milijonar Čuten iz Cikaga zasledoval roparje, ki so ga pred osmimi leti napadli in oropali, je imela končno presenetljiv uspeh. Posrečilo se mu je namreč sedaj, da je od 9 članov broječe roparske tolpe izsledil 8 in jih izročil sodišču. Pred osmimi leti so napadli njegovo hišo, jo popolnoma izropali, njega samega pa zaprli v klet, kjer bi se skoro zadušil. Čuten sc je takrat zarotil, da se bo vse svoje življenje trudil,, pa naj stane kar hoče, da izsledi roparje. Pošiljal je svoje tajne agente po vsem svetu in je izdal v dosego svojega namena velikanske vsote. Edini član tolpe, ki uživa še svobodo, je brat vodje tolpe. Čuten je sedaj izjavil, da toliko časa ne bo miroval, dokler tudi tega ne izsledi.
Klub »mučenih mož«.
Anglija je bila že od nekdaj dežela čudnih klubov in društev. Pred kratkim so ustanovili v Liperpoolu klub »mučenih moZ«. Nad 400 mož se je združilo, da se skupno zaščitijo pred hudimi jeziki svojih ženk.
Straa %
MarlborsM V F t' F p N T K Vufm
V	M a f i 6 o r u, 'dne 16. IV. 1930
Iz dežele sredine
KITAJSKA DRŽAVA, RASA IN JEZIK. — ZNAČAJ IN NARODNI OBIČAJI.
— KASTE IN KAZNI.
Dasiravno je Kitajska od nas mnogo bolj oddaljena kakor Amerika, vendar se njeno ime v našem časopisju in v naši javnosti neštetokrat omenja. Odkar je pred desetletji iz večtisočletne monarhije jpostala republika, je torišče večnih nemirov in državljanskih vojen, za spremembo pa je lansko leto doživela tudi še spopad s sovjetsko Rusijo. Kljub temu pa so pojmi o Kitajski navadno precej medli in malokdo se zaveda, da je to največja država na svetu, največja namreč po številu prebivalstva, ki šteje krog 350 milijonov duš, dočiin je vseh Kitajcev na svetu preko 400 milijonov. Meri pa republika Kitajska 10,139.000 kvadratnih kilometrov, doČim jih naša Jugoslavija le 348.000.
Kitajci so Mongoli tenmorumene ali p.šenične barve, s poševnimi očmi, močno razvitimi ličnimi kostmi in manjše rasti od nas. Vendar pa niso po vseh delih države enaki: na severu so svetlejše barve in tudi nekoliko večji kakor v južnih pokrajinah. Povprečna velikost Kitajca ie 1.62 m. Govorijo več narečij, ki si uvid seboj več ali manj sličijo, vendar se pa vsi med seboj ne morejo razumeti, tako So velike razlike. Njihov jezik pozna samo enozložne besede, ki jih ni mnogo, a imajo navadno več pomenov. Pisava je slikana, za vsako besedo posebno znamenje.
Vsi raziskovalci Kitajske nam slikajo njene prebivalce kot miroljuben precej mrtev narod, ki se je pred tisočletji obdal z obzidjem in ločil od ostalega sveta. Raziskovalec Richthofer trdi, da ni našel nikjer mirnejšega in boljšega ljudstva kot so Kitajci. Ko jc hodil med njimi, so se povsod radovedno zgrinjali krog njega, toda nihče mu ni storil zlega- Vendar pa Kitajci trpijo radi tujcev v svoji deželi, in temu je pripisati večji del nemirov poslednjih desetletij. V splošnem so Kitajci zelo skromni, a zelo so nadarjeni tudi za trgovino, ki je na Kitajskem močno razvita. Manj pa je napredovalo poljedelstvo, dasiravno so Kitajci pretežno poljedelski narod. Pri tplikih prebivalcih se vendar še dobi neizkoriščena zemlja. Plug je v rabi le pri večjih posestnikih, dočim obdeluje navadni kjnetič svojo zemljo na stari način. Voz in lopata sta neznana, tudi skednjev in mlatilnic v našem pomenu nimajo; žito jim omlati domača živina, katero napodijo, da hodi po klasju.
Glavni pridelek te dežele je riž, proso, pšenica, ječmen, rž, bombaž, čaj, sladkorni trst, zelenjad in mak, iz katerega napravljajo opij, za kitajsko ljudstvo najusodnejši strup. Poleg sadnega drevja, bambusa in drugih rastlin je tu doma murva, kar omogoča, da je sviloreja tako razvita. Pretirana pa je trditev, da žive Kitajci od samega riža, ker so razen njega tudi sočivje, svinjsko meso, ribe itd., običajna hrana. Pol življenja je Kitajcu tobak, čajni opij. Vino, žganje in pivo pa v »deželi sredine« niso mnogo razširjene pijače; uživajo jih le izobraženi sloji.
Oblačijo se Kitajci po starosti in stanu. Navadno nosijo široke hlače in posebne vrste jopič rjave barve, po vrhu pa haljo ali daljšo jopo. V severnih pokrajinah se zavijajo v podložene suknje in kozje ali ovčje kožuhe, bogatejši pa nosijo drago krzno raznih sibirskih živali. Bogatini nosijo tudi lepe pisane obleke iz svile, prepasane s širokim pasom, za katerim visi torbica za tobak in denar. Obrita glava in dolga kita je bil prej predpisana vsakemu Kitajcu, revolucija pa je to odpravila in kite so bile celo strogo prepovedne. Deklicam so pričeli do nedavno že s 5 letom stiskati noge, da so jim ostale majhne, kar jc zelo oviralo njihov telesni razvoj in povzročalo njihovo značilno drsajočo hojo. To je pu stila prve čase tudi revolucija in šele sedaj je nadaljno kvarjenje ženskih nog prepovedano, čeprav se povsod na to prepoved še ne ozirajo.
V	družabnem oziru je treba ločiti več stanov. Nekakšna aristokracija so t. zva-ni mandarini, v srednji ali prosti stan spadajo vsi ostali svobodni državljani, v posebno suženjsko kasto pa domači hlapci in sluge. Vendar pa niso to sužnji v navadnem pomenu besede, ker so samo v službi suženjsko vezani na gospodarja, sicer pa prosti; njih potomci imajo pravico do javnih služb kakor ostali. V navadi je monogamija ali enoženstvo, le bogatejši imajo lahko po dve ženi-
Posebno hude so pa na Kitajskem kazni. Običajna kazen za vsak večji zločin je smrtna kazen, križanje ali vislice, za manjše prestopke huda ječa, natezalnica ali drugačno mučenje. Nasilni zločinci se kaznujejo z nenasilnimi kaznimi. Tedaj pride na vrsto sramotni oder; obsojencu privežejo na hrbet sramotno tablico, na kateri je opisan zločin, ali mu jo pa celo obesijo v prevrtane uhlje.
Balada o uojni in ljubezni
Bratko Kreft jc Rayanalov »Grob neznanega vojaka« priredil popolnoma po svoje, opustil je vse postransko in zajel samo najbolj bistveno, zato jc njegova prireditev močna in učin kovita. Cc je pa za dogajanje določil ves svet, kjer je bila vojna, bi bil moral opustiti tudi vsa lokalna in rodbinska imena. S tem bi Balada o vojni in ljubezni« le še bolj pridobila na vseobsežnosti in obči veljavnosti. Kakor je bil svojstven pri prireditvi, tako je bil originalen tudi v inscenaciji in režiji. Pokazal nam je stilizirano igro, ki je v Mariboru nismo vajeni, ki je pa za uprizarjanje takih del edino pravilna in prikladna. Realistično podajanje, ki bi se moralo ozirati na toliko postranskih zunanjosti, ne bi nikdar moglo tako podčrtati bist venili notranjih občutij in ne bi moglo dejstvovati na poslušalce tako neposredno, kakor je stilizirano. Efekt je bil močan.
Podati delo z dvema igralcema, je težak problem oderske tehnike, še težji tedaj, če gre samo in izključno za govorjeno besedo, za balado in ne za dramo. Vojak (Bratko Kreft) in dekle (Sava Scherbanova) sta ta problem rešila dobro, čeprav je celotni igri manjkala večja dinamika in popolnejša izkristalizacija posameznih bistveno važnih momentov. Kjer pa sta se dinamika in izčrpnost odigravali ja srečali, so nastale pretresujoče scene. Motil je nekoliko pričetek ob svidenju, ki ni bil igralsko dovolj izdelan, čeprav je bila osnova zaradi stvari, ki se pozneje odkrijejo, sicer
pravilna. Tu bi kazalo poslušalca na to pripraviti s kratkim monologom dekleta pred ženinovim prihodom. Nekaj takih momentov je tudi pozneje, a več pažnje bi moral g. Kreft posvetiti tudi izgovorjavi, pred vsem vokalom, da bi bil manj lokalno štajer-ski in bolj pravilno slovenski. Poka-zal pa je, da je tudi kot igralec močan, dasi se mu tu in tam pozna, da se še ni docela našel in da mu tudi tehnično še marsikaj manjka. Zelo velik talent z izredno in prefinjeno globino jc razodela ga. Scherbanova, v ostalem pa velja glede tehnike in drugih podrobnosti tudi zanjo isto. kar za g. Krefta. Za oba bi bila velika škoda, cc oi ostala pri amaterstvu.
Gostovanje dvojice z Delavskega odra »Svobode« v Ljubljani je bil nadvse zanimiv dogodek za naše gledališče in vredno pažnje že zaradi'tež kega eksperimenta, ki je uspel tudi pred popoldanskim občinstvom, ki sicer navadno ne zahaja v naš Talijin hram. Želeli bi, da bi sc igra ponovila enkrat tudi zvečer. Ob koncu naj pa omenim tudi^ muzikalne improvizacije g. prof. Rančigaja na klavirju; bile so globoke in apartno podane. Obisk izvrsten.	__r>
Za ravnatelja trgovske akademije
v Ljubljani
je imenovan g. dr. Karel Pirjevec, profesor na istein zavodu._____
Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja
se bo vršil v pondeljek dne 5. maja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. — Pouk je teoretičen in praktičen ter traki od 8-12. in 14—18. ure.
Mariborski indneoni drobiš
(Tlariborsko qlednll^re
REPERTOAR.
Sreda, 16. aprila. Zaprto.
Četrtek, 17. aprila. Zaprto.
Petek, 18. aprila. Zaprto.
Sobota, 19. aprila- Zaprto.
Nedelja, 20. aprila ob 15. uri »4;,, rat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Premijera.
Pondeljek, 21. aprila ob 15. uri »Rigo-letto«. Navadne operne cene. Gostovanje ge Tinke WeseI-PoIla. — Ob 20. uri »Netopir«. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje gdč. Šuštarjeve. Velikonočni prazniki v mariborskem gledališču. Na Velikonočno nedeljo se vprizori ob 15. uri prisrčna Stolzova opereta »Takrat v starih časih« pri znižanih cenah, zadnjič v sezoni. — Zvečer bo letošnja premijera najboljše slovenske operete, ki jo je vglasbil pokojni skladatelj Viktor Parma »Caričine Amazonke«. Sodeluje ves operetni ansambl, režira g. Rasberger, dirigira g. Herzog. — Na Velikonočni pondeljek, 21. t. m. se vprizori ob 15- uri priljubljena Verdijeva o-pera »Rigoletto«, da se tudi okoličanom nudi priložnost slišati slavno kolpraturko go. Tinko Wesel-Polla, ki gostuje kot Gilda. — Zvečer ob 20- uri pa se vprizori Straussova klasična opereta »Netopir« pri znižanih cenah. Kot sobarica Adela gostuje bivša članica marib. opere gdč. Šuštarjeva.
Tragedija mariborskega odvetnika.
Davi so našli znanega mariborskega odvetnika dr. Juritscha. nezavestnega v njegovi pisarni. Prepeljan je bil takoj z rešilnim avtom v splošno bolnico. Dr. Juritsch se je zastrupil z nekim narkotičnim sredstvom. Njegovo stanje jc zelo kritično in skoro ni upanja, da bi se zdravnikom posrečilo, da mu rešijo življenje. Vzrok njegovega obupnega koraka so baje težke gospodarske neprilike, v katere je zašel v zadnjem času.
Našo severno državno mejo
nad Mariborom je tekom marca pasiralo pri prestopu v našo državo skupno 10.088 oseb (4676 Jugoslovenov, 3384 Avstrijcev, 512 Nemcev iz Nemčije, 1062 Čehoslovakov, 119 Poljakov), pri odhodu iz države pa 11.076 oseb. Od 1. jan. tl. znaša obmejni promet 44.848 oseb.
Brez staršev.
Sinoči so pripeljali v socijalno-politični urad mestnega magistrata v Mariboru iz Voitsberga v Avstriji dva plakajoča o-tročička, sestrico in bratca, 41etno Sonjo in 51etnega Hugona Gauklerja. Nesreča je hotela, da sta tekom enega meseca izgubila svoje roditelje in postala popolni siroti. Najprej je umrla komaj 29letna mati in sicer v bolnici v Voitsbergu, neposredno za njo pa oče, ki se je po materini smrti z izredno ljubeznijo oklenil svojih otrok; podlegel je na posledicah operacije v graški bolnici. Ker otročička nimata svojcev, ki bi lahko skrbeli za njiju, ju je mladinsko-skrbstveni urad v Voitsbergu odpravil v Maribor, kjer imata domovinsko pravico. Mestni socijalno politični urad ju je oddal v mestni mladinski dom v Koroščevi ulici, kjer se jima bo posvetila vsa skrb in ljubezen, da se jima olajša gorje, ki ju je zadelo ravno v času, ko se ostala deca veseli pirhov.
Sirota brez staršev,
ki je sedaj z odličnim uspehom dovršila gospodinjsko šolo, želi dobiti primerno službo. Interesenti naj se obrnejo na stro kovno učiteljico gdčno Jelo Levstikovo, dekliška meščanska šola, Cankarjeva ulica 5.
Mariborski delovni trg
izkazuje od 1. jan. do koncem minolega tedna 2695 deloiskalcev (1805 moških in 890 ženskih) ter 1590 prostih mest. Delo je dobilo v tem času 1135 oseb, drugam dela iskat je odpotovalo 231 oseb, izven evidence jih je prišlo 623. V času od 6. do 12. trn. pa jc pri borzi dela v Mariboru bilo 136 deloiskalcev (91 moških in 45 ženskih) in 120 prostih mest. Delo je dobilo 79 oseb. V evidenci je bilo koncem minolega tedna pri borzi .706 brezposelnih.
Velikonočni prazniki pod državnim mostom.
Pod državni most se je zatekel v Strossmayerjevi ulici 10, deložirani brezposelni delavec Ermenc Albin s svojo ženo in otrokom. Ker ne dobi stanovanja, izgleda, da bo ostal pod mostom tudi za časa velikonočnih praznikov. —
Cerkvena opravila v Velikem tednu v stolnici.
V	sredo, četrtek in petek ob 15. žalne jutranjice.
Veliki četrtek, začetek sv. opravila ob 8.30 in sicer: škofova pontifikalna sv. maša, blagoslovljenje sv. olj, slovesno sv. obhajalo, prenešenje Najsvetejšega v Križevo kapelo, umivaje nog. — Ob 18. uri litanije trpljenja Gospodovega v Križevi kapeli.
Veliki petek, začetek ob 8. uri: branje trpljenja Jezusa Kristusa po sv. evang, Janezu, ob 8.30 uri počeščenje sv. Križa ter prenešenje Najsvetejšega v božji grob. —- Ob 17. uri nemška pridiga, ob 18. sv. križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu, ob 19. uri zadnja postna pridiga, nakar se pojo žalostinke. Veliko sobotO, začetek ob 7.30, blagoslovljenje ognja pred cerkvijo, blagoslovljenje krstne vode, okoli 9. ure sv. opravilo. — Ob 18. slovesno Vstajenje s procesijo okoli cerkve, zahvalnicaTe Deum.
Velika noč, ob 6. uri mesto pridige tiha sv. maša, nato blagoslovljenje velikonočnega jagneta, ob 6.30 peta sv. maša. Ob 9.30 slovesna pridiga, ob 10. uri škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. — Popoldne ob 17. uri pridiga, slovesne večernice in darovanje za farne uboge.
Pevska vaja Glasbene Matice izostane v torek, 22. t. m. za moški zbor Napredek moderne higijene.
Ko je bila klasična Grška na vrhuncu svojega procvita, je vladala v Atenah v visokih krogih nenadkriljiva elegandh. Nega telesa je bila razvita do skrajnosti. Se bolj se je opažalo to v starodavnem Rimu za časa cesarstva. Umetnost rafinirane nege telesa in toaletna moda ie bila tedaj na višku. Obstojal je cel sistem tudi najdelikatnejših budoarskih tajnosti. Toda kljub temu naša doba v neki točki še nadkriljuje klasično dobo, namreč v higijeni in higijenskem napredku telesne kulture. Kot primer navajamo samo važnost nege ust in zob, pri čemer imamo zaznamovati največji higijenski napredek, zlasti vsled razvoja moderne antiseptike. Čudimo se naravnost, kaj vse so svoječasno uporabljali za nego ust in zob, ko še ni bilo antiseptične vode za usta (kakor Odol) in ko pojma »antiseptičen« sploh še niso poznali.______
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih,
porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizku-šeni »Franz Joselovl« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	[
Društvo jugoslovanskih akademiko*
ima v četrtek, dne 17. t. m. ob 8- zvečer v Narodnem domu redni letni občni zbor. Udeležba za vse člane obvezna. — Tajnik* —	1128
Kakor velemesta, tako ima tudi Maribor svojo specijal!# trgovino kravat v Vetrinjski ulici 24, ki ima na zalogi najpestrejšo izbiro krasnih kravat zadnje mode. —	1052
Velika kavarna.
Velikonočna senzacija original Tonila Billward elastični čudež in Leo Spari.
1131
Gluhonemi poslušajo koncert.
x V zavodu za gluhoneme v Bonveretu (Švica) so te dni uporabili radio-spro-jemno napravo s celo vrsto priklopljenih slušalk v to svrho, da je 40 gluhonemih prvič v življenju poslušalo’ koncert. V istem zavodu delajo sedaj poskuse, da bi s pomočjo te naprave gluhoneme o-troke učili govoriti. Besede, ki jih izgovarjajo učitelji, slišijo gluhonemi otroci s pomočjo mikrofona in ojačevalca v< slušalkah.
'VMarlooru, dne 16. IV. 1930. i rniiinn 	..............
trrrrpvtK Jutra
Slrsn 3-
mawK'j^wBgg8?ia
Iz iivlienla Kirgizov
NAJSREČNEJŠI TRENUTKI ŽIVLJENJA TEGA PASTIRSKEGA NARODA. _ POMLAD V BREZKONČNI TURKESTANSKI PUSTINJI.
Tudi mnogo naših ljudi je zanesla svetovna vojna v 'Iurkestan v Aziji, kjer se razprostirajo velike puščave, stepe in gore, pokrite z večnim snegom. Mrtvilo vlada vsepovsod, kamor sega oko, nikjer znakov življenja. Cele tedne lahko potuješ po tamkajšnjih pokrajinah, pa ne najdeš bistvene izpremembe. Mučna tišina, neizmernost prostora, brezkončnost časa in turkestanski popoldan, ki traja celo večnost — to te neprestano spremlja na potovanju. V megleni daljavi pa se dviga proti vedno jasnemu obzorju silno gorovje, ki se razprostira . v dolžino nad 2000 lem. Na stotine in stotine ledenikov brez imen vidiš. Nekateri so do 8000 m visoki in se ti zde kakor ogromni oblaki.
V	širšem pomenu besede obsega Tur-kestan pokrajino, ki sega do Kaspiške-ga morja na zapadu in do puščave Gobi ter do Tibeta na vzhodu. Oddaljenost severne in južne meje znaša 2.300 km. Površina Turkestana obsega dva milijona kvadratnih kilometrov, vendar pa živi na tem ogromnem prostoru komaj
9	in pol milijona prebivalcev. Že to govori o veliki zapuščenosti Turkestana.
Strašna je turkestanska priroda. Človek še ni postal njen gospodar. Tu šele spoznaš, kaj je pravzaprav priroda, tu spoznaš pravo njeno lice. Mi smatramo za prirodo lepo obdelana polja, naše šume in gore z urejenimi cestami in stezami, po katerih vsak dan hodijo ljudje. Mi vemo, kje lahko gremo in kam ne, a vsega tega ni v Turkestanu. Tamkaj je priroda divja, neukročena, vsemogoča. Turkestanske stepe in ravnine so posušeno morsko dno. Nekdaj je bučalo tamkaj morje. Zato se nobena turkestanska rečica ne izliva v odprto morje, temveč v jezera, ali pa se izgubi v pustinji. Voda tamkaj ni geološki faktor, ki bi odnašal vse produkte mehaničnega in kemičnega razkrajanja na zemeljski površini v morje. Ti produkti ostanejo tamkaj in jih veter prenaša iz enega kraja
v	drugega v obliki celih oblakov prahu, ki nenadoma izpremene dan v noč ter izenačijo z zemljo vse. kar štrli iz nje. Tako nastane ona gladka, ravna površina turkestanskih ravnin z enoličnim rastlinstvom. Ta enoličnost daje vsej pokrajini najmočnejše obeležje.
Spomladi, ko se topi sneg in se ode-
va zemlja z zelenjem, pa postaja puščava pravo čudo. Mrtva, razpokana zemlja se ti pred očmi izpreminja v prekrasno, čarobno preprogo. Po pisani zemlji so nešteta krdela ovac, kamel in koz, ki jih čuvajo Kirgizi, narod, ki nima stalnega bivališča. Na vsakem koraku vidiš vrh tega jate čapelj, orlov in sokolov. Orli so tamkaj veliki in silno predrzni. Nobena stvar jih ne uplaši. Smelo gledajo z divjimi očmi na človeka, ki se drzne prodreti v njihovo kraljestvo. Na tisoče želv se greje v travi na solncu in slave svoje svatovsko veselje.
Pomlad je za pastirski narod Kirgizov doba največjega veselja. Vsako pastirsko pleme hodi leta in leta istim potom in se ustavlja pri istih rekah in potokih, katere so odkrili njihovi davni pradedi. Tudi prezimujejo tamkaj, kjer so prezimovali njihovi pradedi. To je pač najlepša doba v življenju Kirgizov. Čim pustinja pod žarki poletnega soln-ca zazeleni, se pojavi na tisoče in tisoče pastirskih baitic in staj. čim napoči oni strečni dan, ko zapusti pastir svoje prezimovališče, oblečejo pastirji slavnostne obleke, natovorijo šotore in vse premoženje na kamele, osedlajo potem konje ali osle ter krenejo nato pod vodstvom svojega poglavarja na pot. Žene zajašejo kamele, konje, osle ali bike, ki jih gonijo moški in dekleta, veselo pokajoč z biči. Čim se zmrači, se pastirska karavana ustavi in prenoči pod milim nebom. Dan, dva dni počivajo, potem hajdi naprej. Skrb za selitev imajo ženske, moški pa si krajšajo čas in olajšajo potovanje z zabavami in lovom. Kadar pridejo Kirgizi do dobrih pašnikov, tedaj se vrste medsebojni poseti, igre, tekme in druge svečanosti.
Toda idilično življenje v stepi kmalu preneha. Že meseca maja izgine vse zelenje, voda izhlapi, trava se posuši in izgori in ogromna pokrajina se zopet izpremeni v puščavo, izsušeno od soln-ca. Nič bolj žalostnega in mrtvega ni kakor je poleti kirgiška pustinja. Povsod te spremlja gola ravnina brez konca in kraja.
Pastirji zapuste staje, čaplje odlete in želve zopet izginejo. Zarijejo se v globoka skrivališča pod zemeljsko površino.
Iz postne torbice
Živel je povsem dobrohoten župnik nekje v Slovenskih goricah. Doslužil je, stopil je v pokoj in se preselil v sosedno župnijo. Tam si je kupil lično hišico in je pomagal kot »penzijonist« rad domačemu dušnemu postirju pri cerkvenih opravilih, tako tudi pri velikonočni spovedi. Za sostanovalce je imel staro mirno kuharico, dolgoletno, že tudi osivelo služkinjo »debelo Lonko«, ki je spadala k ženskam, o katerih pravijo ljudje, da niso »na jeziku slepe«. Župnikovo stanovanje pa je še svežila lahko-skočna in mladostne živahnosti kipeča nečakinja Tončka. Ta je kaj rada pobliskala po domačih fletnih fantih in se večkrat vese-
lo	pošalila z njimi.
Pa pridejo v pozni večer nekoč na vas živokretni dečki Lojze, Tevže in Liks, da pošušljajo z lepo Tončko podoknico. Vedeli so, kje spi. Poklukajo na okno rahlo, vedno bolj vznemirjeni, Tončka zakašlja pridušljivo, a se ne upa oglasiti, dasi gori, ker »Cerberus« Lonka v isti sobi spi. Fantje, slišajoč T ončkin kašelj, dobijo še bolj korajžo, poropočejo, kličejo. Joj, debela Lonka se oglasi v vsej Svoji neizprosnosti: »Ali bo mir ponoči ali ne, presnejti falauti, glajte, da se »gubajte, drugače poklajčem gospauda!« — Fantje, ki so si na vas pripeli veselo^ *Pa smo fantje vas’val, pa se nismo nič bal’...« — seve ne zbežijo, ampak junaško ugovarjajo: »Kaj mi rabimo gospoda, Tončko nam pokličite, ž njo čemo govoriti!« — Tončka skoro poči od pritajenega smeha v postelji. — Lonka besni. vasovalci se ne udajo. Trušč vedno glasnejši, g. župnik se oglasi iz druge *obe, triperesna deteljica zbrni 'zpod okna v lunin objem.
Pa to še ni finale. Lojze, Tevže in Liks
Zvon zvoni in glas se čuje, po vsem svetu oznanjuje: Vporabljajte Albus-Zvono ie milo, to vam najlepše opere perilo li
Skrbna, gospodinja pere dobro ohranjeno1! perilo samo z, izvrstnim in nedosežnim Albus-Zvono milom, ker ve, da" je to najboljše sredstvo za pranje, čistoča l Zdravje L ako se brigate za to, boste uporabljan za pranje perila, dečjega in odraslih, vedno samo. Albus-Zvono milo, ki tudi destnficira*
Albus
Z V ON O MILO
DOBITE V VSAKI TRGOVINI.
so tudi sicer neustrašni nagajivci. Grejo vsi trije neko jutro k velikonočni spovedi k stricu ponesrečene Tončke. Se postavijo v vrsto; prvi je Lojze, kakor se spodobi po starosti in junaštvu. Začne: Jaz ubogi grešnik... Po uvodni molitvi pripoveduje najprej, da je hodil še z dvema dekle klicat. »Ali si pri Marijini družbi?« — vpraša g. župnik v domačem narečju. — »Nisem!« — »Zakaj nisi? Če bi bil pri Marijini družbi, bi ne hodil ponoči okoli falotat.« — Lojze odmakne glavo, pokaže resen obraz. — »Kaj, zdaj pa se še jajziš (jeziš)« — ga posvari župnik. »Nič se ne jajzim, pa če mi ne date odveze, saj lahko grem k drugemu,« pra-
vi	Lojze, vstane in odide brez križa v klop.
Drugi je na vrsti grešnik Tevže. Vidi se mu, kako težkih korakov stopi naprej, koleno le z naporom všibi, a dano besedilo je treba držati, Lojze je strogo na straži. Tevže načne tajni razgovor s spovednikom, iz spovednice zapiha oster piš, grom —- Tevže urno vstane in se strne k Lojzetu v klop. Slednji — Liks^— najmlajši, pogleda na Lojzeta in levže-ta, ta dva ga ostro pomerita, češ: »Besede dane, vez velja, — sicer gorje ti!« Liks poklekne. Ni pri Marijini družbi, dekle je klical in Liks v svoji mladostni naivnosti in zmešanosti še pove, da so Tončko ponoči klicali. »Ka... ka... te-ro Tončko?« — vpraša župnik pol začudeno, pol nestrpno, skoro glasno Liks odgovori kratko, a krepko nazaj: »Vašo Tončko gospod...« V spovednici nastane potres, piš, grom, Liks zbeži mimo klopi s tovarišema, — spovednik pomoli glavo iz spovednice in spremlja begunca z bliskovitim pogledom. Drugi navzoči verniki so seve vznemirjeni, spogledujejo se, kaj mora neki to biti, da ni nobe-, den teh fantov dobil odveze, Liks pa je
ravno zbežal od spovednice, saj so sicer dobri mladeniči in g- župnik je tako mehek in prizanesljiv spovednik, ki ima celo s hudimi grešniki usmiljenje. Uganka je bila rešena, ko so prišli ljudje iz cerkve in so Lojze, Tevže in Liks prostodušno povedali, da so klicali župnikovo Tončko, se dogovorili, da se maščujejo nad hudo Lonko s tem, da gredo vsi k g. župniku k spovedi. Jaz sem jim rekel: »Dečki, to ni prav, to se pravi, s spovednika norce briti. Kateri duhovnik vam še bo dal na to odvezo?«... Pa so mi odgovorili: »Mislili smo v dobrem namenu g. župniku pri spovedi povedati, da Tevže resno misli na Tončko in hoče poprositi za njeno roko, pa nas ni pustil govoriti, ampak nas je nagnal od spovednice. Pa gremo k frančiškanom!«
Vsi so že pokojni z Lonko vred, le Tončka še živi omožena nekje v Avstriji. Dobri Bog je gotovo zagrnil tri grešnike vasovalce v svoje usmiljenje, g. župnika in Lonko pa je za vestno nadzorstvo mlade Tončke brezdvomno pohvalil.	Postni	popotnik.
Spori
Konferenca žen seuernih naradau u (T)o5kui
se je vršila nedavno. Na konferenci iznesena jjoročila so pokazala, kako so žene na severu Sovjetske Unije še vedno vezane s celo vrsto običajev in krajevnih verskih zakonov. Dasi so tudi tam žene v političnih pravicah izenačene z moškimi, je vendar v rodbinah severnih narodov SSSU žena še vedno osebnost brez vsakršnih pravic. Glava rodbine je mož. ki ga mora žena v vsem poslušati. »Kalim«, t. j. kupovanje in prodajanje žen je obvezni pogoj zakona. Niso redki slučaji, da se prodajo tri- in štiri-letne deklice. Po tradiciji domačinov na severu je žena še vedno »nečisti stvor«. Ne sme v desni oddelek stanovanja, ki se imenuje »častni«. Šele pred kratkim se je pričelo delati na tem, da bi se ukinili ti za ženo žaljivi običaji. Sklicevati ženska zborovanja je bilo zelo težko, dasi so tudi oblasti pri tem pomagale, ker so ženam možje, očetje in bratje branili, da se oddaljijo iz hiše. Po običajih Tun-guzov žena nima pravice, se udeleževati zborovanj. Zato so prve odposlanke feminističnega društva, ki so prišle v te kraje, da propagirajo svoje ideje, imele zelo težko delo. Konferenca v Moskvi je ugotovila, da je v družabnem redu teh narodov treba izvesti »kulturno revolucijo«. V tem stremljenju, bodo podpirali žene oficiielni krogi.
Dunajski nogometaši v Mariboru.
Za velikonočne praznike bo gostovalo v Mariboru nogometno moštvo dunajskega amaterskega kluba SK Post, ki zavzema drugo mesto v prvenstveni tabeli amaterskih klubov na Dunaju. SK Post nastopi v Mariboru kompletno in bo igral prvi dan z SK Raipidom, drugi dan pa najbrže z ISSK Mariborom.
III. Študentska olimpijada
se bo vršila v Darmstadtu prihodnji mesec o priliki kongresa mednarodne dijaške konfederacije. Na sporedu so naslednje športne discipline:	lahka atletika,
sabljanje, nogomet, plavanje, tenis in morda tudi rugby ter veslanje. Prijavili so se za olimpijado tudi naši akademiki. Jugoslovenski visokošolci bodo tekmovali v nogometu, lahki atletiki, tenisu in plavanju.
Pred odločitvijo.
Na današnji glavni skupščini bVdo člani Ljublj. nog. podsaveza sklepali o predlogu nekaterih klubov za spremembo dosedanjega podsaveznega prvenstvenega tekmovanja. Z razdelitvijo dveh klubov iz Ljubljane, dveh iz Maribora in enega iz Celja v enoten razred in ostalih klubov v drugo grupo, bi bilo vprašanje idealno rešeno. Prvorazredni klubi naj bi res bili elita slovenskega športa, ki bi dostojno in uspešno zastopali nogomet LNPa doma in v tujini. Zmagovalec drugega razreda bi tekmoval s srednjim placiranim klubom I. razreda za place-ment.
Da bi bila ta razdelitev zdrava za naš nogomet, je izven dvoma. Žal, so tudi v naši sredi še taki, ki pomagajo kopati jamo samim sebi. Nadejamo se, da bodo vsi mariborski klubi na današnji glavni skupščini LNP složni in skupaj nastopili za upravičene želje in zahteve štajerskih klubov.
Češkoslovaška Izvozi največ hmelja. •
Na seji gospodarskega sveta v Pragi je bilo konstatirano, da tvori Češkoslovaška tretjino zemljišč celega sveta, ki so zasajena s hmeljem. V mednarodni hmeljski trgovini pa zavzema prvo mesto glede izvoza.
Na poziv papeža — z letalom v Riu*.
Malteškega škofa je nedavno papež nujno zahteval v Rim- Da bi bil čimpre-je svojemu vrhovnemu šefu na razpolago, se je škof vsedel v angleški hidro-avijon in poletel z njim z Malte do luke Augusta, odtam pa z aeroplanom v Rim
'^Iran 1    ■■■■
T Marlfiorslfl VFCFRVTK Mri
VMarifirtru, dne 16. IV. 1936.
Michel ZAvaco
£ukcedfa 3$ocqia
Zgodovlmkl roman
72
»Zdi se mi, da se baronu in menihu ni več treba bati mene, zdaj ko sem jima podaril tisto bore življenje, ki jima ostaja...«
»Torej se ne bojite, da bi naščuvala proti vam represalije Cezarja Borgia in njegovega očeta?«
»Gospod grof, represalije papeža in njegove rodbine mi delajo malo skrbi, to vam prisegam. Glejte, vsem tem Borgijcem so speli o njih sili in moči toliko slave, da je že res pretirano. Oni znajo dobro ravnati samo s strupom... in še to komaj! Toda kakor hitro zapuste kraljestvo svojih zastrupljevalskih retort, kakor hitro hočejo moriti drugače kakor z vabilom na obed, so samo še nespretni razbojniki.«
»Vi govorite o njih zelo udobno!« je vzkliknil grof.
»Zato ker sem si jih ogledal iz najbližje bližine... Cezar Borgia me je dal vreči v eno izmed najbolj črnih in okuženih ječ Svetoangelskega gradu, pa sem prikleni! Cezarja na svoje mesto. Lukrecija me je hotela umoriti s sunkom zastrupljenega bodala, pa se je Imela zahvaliti le moji mržnji doubijanja žensk, da sem ji podaril življenje. Kar se tiče papeža — imel sem ga v svoji oblasti; lahko bi ga bil bodisi ubil, bodisi odvedel s seboj, če bi imelo to zame kak pomen. Verujte mi, gospod, ti strašni Borgijci so spretni predvsem takrat, kadar igrajo komedijo. A to ni dovolj, da bi se človek tresel pred njimi.«
Grof je z rastočim presenečenjem gledal moža, ki je govoril v takih besedah o gospodarjih, pred katerimi je vsa Italija trepetala od groze in padala na^ kolena.
»Vračam se k svojemu prvotnemu vprašanju,« je dejal, ko je pretekla minuta molčanja. »Ali ste dobro prepričani o namenih Borgijcev? ...«
Grof je povesil glavo. Brezkoristnost njegovega izdajstva ga je težila bolj od izdajstva samega. In jasno se mu je razodevala resnična strašnost njegovega položaja.
Kakor velika je bila slabotnost njegove duše, vendar se ni brez borbe odločil zapustiti svojo hčer, svoje prijatelje, svoje zaveznike — in vse! — da si zagotovi nekak sramoten mir in udobno življenje vsaj na zunaj, če že ne v svoji notranjosti. Ta mir pa in ta udobnost sta mu uhajala iz rok! Iti v Rim je bilo toliko kakor prostovoljne planiti v papeževo ječo; o tem ni gojil najmanjšega dvoma. Kaj mu je bilo torej storiti? ...«
Vrniti se v Monteforte?... Toda kako bi ga tam sprejeli?... Kdo vč, če ga ne bi prijeli in zaprli v prestolnici njegove lastne grofije?... Ali ni bilo mogoče in celo verjetno, da se je jasno razodel pravi povod njegove odsotnosti ob uri. ko so se poveljniki posvetovali o rešitvi domovine? ... In tako je videl zgoij sramoto, propast in bedo, kamorkoli se je obrnil.
Za hip mu je šinila v možgane misel o samomoru. Toda samomor zahteva krepke odločnosti duha in neke vrste telesnega poguma, ki ga grof ni imel. Zato je opustil to misel in zamrmral samo'.
»Izgubljen sem!...«
Nato je obnovil pogovor z Ragastensom;
»Ali mi niste pravkar povedali, gospod, da je na vašo glavo razpisana nagrada?«
»Žal da; saj vidite, kako sem potrt od strahu in skrbi! Tako ini je, kakor da bi bij že obglavljen...«
»In zdaj namerjate zapustiti Italijo?«
»To še ni moj trdni namen, gospod grof.«
»A nekaj morate vendarle namerjati za najbližji čas? ... Na begu ste; torej se ne morete ustavljati,niti prekiniti svoje poti za dalje časa...«
»Nič se ne bojte zame,« je naglo odgovoril Raga* stens. »Govoriva rajši o vas. gospod grof...«
»O meni!... To je kaj enostavno, gospod,« je dejal grof Ahna z bridkostjo. »Prosil bom kakega veljaka, naj moji potrtosti ne odreče svojega zavetja...«
»Zakaj pa se ne marate vrniti v Monteforte?...«
Grof je nekako obupno pogledal Ragastensa. Ta pogled se je vitezu skoraj zasmilil.
»Čujte, gospod grof,« je dejal mahoma, »ali hočete, da govoriva odkrito? Ali hočete, da z malcem poguma poskusiva razmotati vaš položaj?«
»Moj položaj!« je rekel grof visokomerno. »Jaz sam sem njegov sodnik, gospod.«
»To je zmota, gospod grof! Njegov sodnik sem tudi jaz!«
»Vi? Kako neki? Saj vas niti ne poznam...«
»Zato, ker sem pravkar rešil več nego življenje: rešil sem vas izdajstva...«
»Gospod!«
»Beseda ni strašnejša od stvari! Vi, gospod, pravite, da me ne poznate. Tudi jaz vas jedva poznam... Toda kolikor sem slišal o vas ob izvestnih prilikah, je zadoščalo, da sem slutil to, kar se je zgodilo... Asto-rov pogovor z Garconijem mi je razjasnil ostalo: to je, da ste zapustili svoje, mesto in svojo grofijo v trenotku, ko jih ima Cezar napasti... Če se ne motim, se pravi temu izdajstvo ...«
MALI OGLAS!
Novi kostum,
svetle barve ceneno na prodaj. Modni salon Faswald, Trg svobode 1.	1112
Pozor za Velikonočne praznike!
Samo Din 10.— liter pristnega ljuto-merčana se toči čez ulico v Kino Uni-on, Cafova ulica 7.__________________1126
Solidnega gospoda
sprejmem kot sostanovalca na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20-pritličje, levo.	1129
Orehi celi in luščeni
se dobe v špecerijski trgovini Krempl, Meljska cesta.	1132
Mlada gospodična
s komfortnim stanovanjem išče simpatično sostanovalko. Naslov v upravi.
1096
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1016
Predtlskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Za Velikonočne praznike
priporočam fini velikonočni kruh, medene in orehove potice, šartlje itd. Cene zmerne. Parna pekarna Čebokli, Maribor, Glavni trg 9.	1090
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14.	602
Pravkar je dospela iz Visa večja množina res prvovrstnega dalmatinskega črnega, belega in opolo vina. Čc hočete imeti za velikonočne praznike res pristno dalmatinsko žlahtno kapljico, potem pohitite v	1121
„Prvo dalmatinsko klet“
MARIBOR, MESARSKA UL. 5.
vhod tudi iz Vojašniške ulice 4. Samo tam Vas s to kapljico lahko postrežejo.
Tudi pravo dalmatinsko olivno olje liter | Din 16.— lahko dobite tam.
Bizeljčana (Sromlje) od Dr. Klemenčiča
toči Mariborski dvor, Oset, kakor tudi Jeruzalemčana in Tscheligijevo temno pivo.	1113
Ribarstvo
Schvvab
samo Gregorčičeva 14
donavski krapi In ščuka, šili, fogašl, slaniki, rus! — vedno svažl v zalogi.
II
V mojem specijalnem oddelku se vrši
VELIM PRODAJA OSTANKOV
IN PARTIJ/KEGA BLAGA
razlit gaMrl|ske|a li modnem Miga. drobnarij, pletenin In Igrači.
Prodajajo se velike količine čipk In ostanki vezenin, nogavic, puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtlskarije, igračke, porcelan, steklenina I. t. d. 98«
Izredna prilika za nakup, tudi za preprodajalce I
Franc Kormann, Maribor, Gosposka 3
Zajuterkovalnico (točilnico) s trafiko oddam z malo zalogo blaga. Naslov v upravi lista. 1119	Salatne sadike kraljica majnika, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica.
Prazno sobo s posebnim vhodom eventuelno s kuhinjo na plin oddam.. Aleksandrova cesta 35 I. 1000	Sobo-in črknsHkanle izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2281
hi
[
Splavarska ulica 6, prodaja lastni pridelek v zaprtih steklenicah. - Novo h Din 16-—, staro h Din 12-—
1132
V velikem tednu dobite sveže namočeno
im
iiiiiiiiniinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ori tvrdki
Ivan Sirk
Maribor, Glavni tr«
mmmammm
Dobro
m
poceni
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri
L. REICH
(Vlahovičeva hiša)
MARIBOR
Aleksandrova c. 40
4
4
4
«4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
✓
EKSPORTNAHIŠA „LUNA“
LASTNIK: A.PRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta itev. 19
Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nudim bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, čine, drap, sive, ijave ln bele moške nogavice od Din 5-- naprej, damske
nrn H nipr™ fl0r nTuLCe Pn .' n,pre,i n* kakovost I>revz*mem polno gsmncljol Nadalje nudim vezenine pro m od D -*75 naprej, čipke m od D 1*. naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje šivanke vumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurenlnih cenah. Lastna pletilnica Jn predtiskarijn ! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati Izbili po znižanih cenah. Otroške utajene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24-- naprej.
Svilene trake od Din 1*— naprej.	765
da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi neugodnega potenja nog, tudi čc se to znojenje pojavi v selo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. - J. LUSTIO. OSIJEK. Krežmina ulica. 965
Otvoritev
vinotoča v
Počehovi
Cenj. občinstvu, prijateljem in znancem sporočam, da otvoriin za velikonočne praznike vinotoč.	1120
Se priporočam
IVAN RIBARIČ.
Takoj
na! Javilo
svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo, čisto in lahko hišro delo, da sl na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski > zaslužek. Javijo nai se samo oni. ki razpolagajo z zneskom' najtnanje Din 3650,— da si morejo na ta način nabaviti z* to delo potreben stroi. Pouk je brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko	966
GRAUERT. tvomlca stroleva d. d., generalno zastopstvo ln skladišče. OSIJEK I. Krežmina ulica 13.
Pristno angleiko in leiko blago
za moške dobite pri tvrdki
Franio Ma;er. Maribor. Glavni frg 9
Izdala Konzorcij »Jutra« v LJubHanl: predstavnik izdajatelja in urednik: ERAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
v Maribora
nove zavese
okrasilo Vas doml
Moderni vzorci dekoracij Iz bombaievine in umetne svile
WEKA
MARIBOR
predstavnik STANKO DETELA