105
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V saboto je končal državni zbor svoje obravnave. Odložen je do 7. dne maja. Pred razhodom je v zbornico poslancev ministerstvo še prineslo predlog za železnico Predelsko, ki je tekmica železnici Loški. V prihodnjem zboru pride tedaj ta železnica na dnevni red, zarad ktere je že na kupe brošur spisanih, in o kteri se bode še le zdaj začela viharna borba. Posestniki južne (tržaške) železnice, med njimi glavar Rothschild, podpirajo na vso moč železnico Predelsko zato, ker ne škoduje južni železnici, so pa nasprotniki Loški, ki je dobičku južne železnice na poti. Ce pa vendar zmaga Predelska, naredila se bode le na korist Nemcem in Italijanom, Avstriji ne! — Gališka sprava visi še v zraku. — Zasilna volilna postava je potrjena.
Iz zbornice gosp6ske imamo omeniti važni govor Schmerlingov, ki je pri obravnavi državnega proračuna prav s trte snel govor svoj o „političnem sedanjem stanji". Schmerling je pri tej priliki tako zgovorno po-vdarjal „avstrijsko zavest", kakor da bi hotel ministrom pridigo vati, da je oni nimajo, je tako hudo šibal nek-tera dejanja ministerska, posebno obljube Dalmatincem in zvezo vlade z novo „Presse", da sta ministra Lasser in Unger kar strmela. Odgovorila sta mu sicer oba, al tako medlo, da se je videlo, da govor Schmerlingov jim je bil „ein Stoss ins Herz", minister Unger pa je še tako nesprevidno odkril vladno ljubezen do „N. Presse", da je časnik „Wanderer" včeraj prinesel sarkastično pismo, v kterem se Bismark srčno zahvaljuje Unger-ju, da tako živo ljubezen goji do tega časnika, kteri je od pruske vlade vdinjan, da v Avstriji dela propagando •prusko. Huje pač minister avstrijski ne more kaznovan biti za sočutje „novopress-ko"!
— Časnik „Vaterland" — ki sicer večkrat kakošno pove, ki si jo sam izduhta — je te dni, kakor trdi, iz popolnoma zanesljivega vira pripovedoval, daje cesar predsedniku ministerstva knezu Adolfu Auerspergu, ko je bil v Buda-Peštu, veliko ne volj o razodel za to, da se sprava z gališkimi poslanci ni dosegla, ki je ena bistvenih toček programa ministerskega. Od An-drassy-a se govori, da on centraliste obdolžuje, da se ni sprava gališka dognala. Tudi zarad novih volitev naCeskem, o kterih se je ministerstvo v sladki nadi zibalo, da se gotovo izvršijo po željah njegovih, mini-sterstvu zel6 prede, kajti ni le ne gotovo, da ministerska stranka zmaga, ampak skor gotovo je, da pade. „Vaterl." hoče za gotovo vedeti, da dozdaj je v velikem posestvu (in to bode odločilo) ministerska stranka za 25 glasov v manjšini.
Koroško. Iz Celovca. — Kako daleč smo v Avstriji že z liberalizmom in brezverstvom, kažejo tudi koroški nemški „liberalci", ki brez §§. državopravni-kovih v svojem časniku „Freie Stimmen" smejo papeža imenovati „alter Schafskopf'. — Dogodbe p a-riške lanskega leta s petrolejem vred po takem res niso deleč več tudi pri nas v Avstriji!
Stajarsko. Iz Maribora. — 11. dne t. m. se je tedaj z veliko svečanostjo odprla nemška vinska šola. Prišel je k tej slovesnosti tudi minister kmetijstva Chlu-mecky iz Dunaja in govoril s pristojno, narodne stranke pomirljivo besedo. Al kaj bodo bralci od graškega župana dr. Schreinerja rekli, ki je v jako zmešanem govoru pri obedu napil nemški edinosti? Za Božjo voljo!   kaj   neki  ima  mariborska vinska šola  z
nemško edinostjo opraviti?! Kako strašansko bi bili nasproti zakričali nemčurji, ko bi bil kak Slovenec Če tudi tukaj na slovenski zemlji — napil edinosti slovanski! Se nedolžna trta mora navpita biti z „nemško edinostjo"!
Češko.    Iz Prage.    Nepopisljiv je  veselja  krič o razpustu češkega  deželnega zbora v vseh judovskih nemških Časnikih in brezverskih ustavo verski h. In zakaj?    Zato, ker vsi mislijo ;   da bode drugač, če vlada zmaga pri novih volitvah.   Ce ona zmaga, potem se   vpeljejo  neposredne volitve  (volitve poslancev kar naravnost v državni zbor, in ne po deželnih zborih) in dunajski državni zbor je potem popolnoma ločen od deželnih zborov, — potem pride gotovo tak državni zbor, da bodo v njem kraljevali j ud Kuranda, demokratični kvasač Rechbauer,   čez  noč   stvarjeni milijonar Giskra, dr. Herbst in še nekoliko tacih, kte-rim bodo vsi drugi prikimovali; potem pa bodo, kakor je unidan „Neue Presse" odločno  rekla  in kar beremo vsak  dan  v  druzih  ustavoverskih   časnikih,   sekira se zasadila na drevo kristjanstva in  slovanstva,   in misliti ni,   da bi se mir vrnil na mesto razkaČenosti in sovraštva, marveč bode sovraštvo med narodi tem veče, čem bolj bodo nemški centralistični kolovodje  kraljevati hoteli v Cislajtaniji.    Kdor tedaj ni slep, lahko vidi, kaj Avstrijo čaka,   ako  centralisti zmagajo pri volitvah na Ceskem,   in   zakaj   da   so   volitve   na   Češkem   tako važne,  da  tacih  še nikdar ni bilo.    Zato bodemo tudi mi hrepeneli   zvedeti izid teh   volitev,   ktere bodo 18. dne prihodnjega meseca  aprila v kmečkih občinah, 20. aprila v mestih, trgih in kupčijskih zbornicah,   22. aprila pa volijo veliki posestniki. Na 24. april je sklican že nov deželni zbor.   Državopravna (narodna) opozicija in vlada vse moči napenjate,   da   bi   zmagali   za svojo stran;   prodajajo in kupujejo   se   grajščine   in   ž   njimi pravica glasovanja v velikem posestvu.   Obe stranki se še danes nadjate zmage, vendar se sliši, da utegne vladna stranka sopet za kakih 20—25 glasov v manjšini ostati. Če je res, kar pišejo časniki, kako nepostavno centralisti vse moči napenjajo, da bi zmagali pri volitvah, je mini-sterstvo Auerspergovo res  že  na  zadnjih nogah.    Bere se,  na priliko,   da predniku (priorju) nekega praškega samostana je visok cesarsk uradnik ponujal povzdigo v žlahen stan in odpust vseh davkov celih 5 let, ako pri volitvah svoj glas da ustavovercem !  Drugemu grajščaku se je ponudilo  GO.OoO gold.   (reci šestdeset tavžent goldinarjev),   ako   se  le volitve zdrži.    Caslavski cesarski okrajni glavar baron Voith  je   bil   te   dni  pri   prelatu Selanskega samostana Patru Syhravu, in mu obetal častni red,   če voli ustavoverca.    Prelat je svojim duhovnom obljubil,   da trdno stoji za fundamentalne članke češke in da ga nobena skušnja  ne  premoti,   poštenosti svoje prodati. Nekemu grajšČaku iz Taborskega okraja, čegar brat je  bil   poslanec v deželnem  zboru češkem ,   se je ponujal odpust globe 600u gld., ako se zdrži volitve. — In tacih historijic je še veliko! Ni tedaj čuda, da ves svet komaj Čaka,   kako   se   bode   končala grozovita ta volilna borba!
Hrvaško. — ,^Sudslav. Corresp." na čelu svojih listov skoro vsaki dan ponavlja II. član §. 3. zakona od leta 1870., vsled kterega se morajo po razpustu deželnega zbora hrvaškega brž nove volitve razpisati in novi zbor zadnji Čas sklicati o 3 mesecih po razpu-ščenem prejšnjem. S tem opominja vlado, naj stori, kar postava veleva, ker deželni zbor je razpuščen že več mesecev — in nove volitve še niso razpisane!! Tako nepostavno obnašanje vlade same more res zbegati ljudstvo, da posled tudi ne mara za postave.
— Posebni „odbor",   ki se je v Zagrebu ustanovil za nabiro stradajočih na HrvaŠkem, je zdaj popolnoma prepovedan.    Prvikrat mu je bilo prepovedano,   da nabranih milodarov   ne  sme  deliti siromakom  po  svoji volji; dopuščeno mu je bilo le to, da nabrani denar jim da kot posojilo,  ki  ga poplačajo v določenem času. To je storil narodni odbor;   al   tudi   pri tem je magja-ronska sedanja vlada „v jajcu našla dlako".    Očitovaje odboru, da je sicer denar razdelil pod „imenom" poso-iila,   ada ni povedal,  komu ga je dal,  in tudi ne, kako je dolžnike,  kterim je denar posodil,   zavezal v poplačanje dolga, mu je zdaj prepovedala popolnoma vsako delenje, in za to prepoved našla cel6 neki patent od leta   1852.   iz   Bachovih časov,   ki   zabranuje   taka društva.    Da je   v   ljubi  naši  Avstriji cel6 na „para-grafe" djano, kdo sme usmiljen biti, kdo ne, in kako! In da take „paragrafe" leta J872. ob času toliko hva-lisanega „liberalizma" vlečejo na dan iz razvalin absolutizma v Trans- in Cislajtaniji,   to  res  sijajno potrjuje ono krilato besedo:   „Freiheit wie in Oesterreich"-
Ogersko. Iz Pest a. — Ce tudi se je vihar v deželnem tukajšnem zboru malo vlegel, gotovo pride še s hujšo silo. Vladna, to je Deakova stranka, zdaj veliko močnejša memo stranke levičnikov ali prav za prav Košutove, je zboru predložila novo volilno postavo za poslance v deželni zbor, ktera ni ugodna levični stranki in ima veljati za 5 let. Levičniki delajo tedaj na vso moč, da ta postava ne pride na glasovanje do konca tega meseca, ko mine prva doba deželnega zbora. Ker ogersko zborovanje nima pravila, da bi kak poslanec mogel predlagati „konec razgovorov", tedaj govorov ni konca ne kraja, če tudi so seje dopoldne in zvečer; po 20 in 30 levičnikov govori prav čez nič po 2—3 dni, ko so tako slamo mlatili 2—3 dni, pride spet enaka na vrsto. In tako hočejo novo volilno postavo odstraniti. Deakovci z vlado vred so vsi iz sebe, ker si ne morejo pomagati. Kaj bode konec vsega tega, kdo ve. Da levičniki delajo na to, da bi se Ogersko popolnoma ločilo od Austrije, to je gotovo; al da bi ločitev bila taka, da cesar avstrijski ostane kralj ogerski, ali da v nekterih možganih ce!6 vre prekucija Debre-činska od leta 1848., to je dozdaj še skrivnost. Vsi federalisti smo zmirom dvalizem tak, kije avstrijsko monarhijo ločil v Avstrijo in Ogersko, za največo nesrečo imeli, in zdaj že se kaže, da nismo se motili, Bog varuj Avstrijo! Poslednje dni se je poskušala sprava med Deakovo in levično stranko; al nič se ni doseglo, ker Deakovci ne odstopijo od tega, da 5 let naj traja poslanstvo, — levičniki pa tega nikakor ne dovolijo.
106