Že 11. gibanje mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Na Centru srednjih šol Velenje in občinskem Sekretariatu za družbene dejavnosti ugotavljajo, da pred 10 leti začeto gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje "stopa" po zastavljenih smernicah. To med drugim dokazuje doslej izdelanih 251 raziskovalnih nalog iz različnih področij in sodelujočih 508 avtorjev, predvsem srednješolcev. Razpis za I 1. gibanje sta omenjena že objavila. Zadnji dan za oddajo prijavnice je petek, 12. novembra letos. Organizatorja upata, da se bo zanj odločilo več osnovnošolcev in njihovih mentorjev kot doslej. Izkušnje namreč kažejo, da zgodnje spoznavanje novega načina izobraževanja vodi v kasnejših letih v nadaljevanje raziskovalnega dela na višji ravni. ■ (tp) Počitnice, v soboto pa Čarobni avtobus Šmartno ob Paki - Martinov praznik Minute z ansambli Ljubitelji narodnih napevov zelo radi poslušajo na Radiu Ve- B lenje oddajo "Minute z domačimi ansambli". Prejšnji petek pa so ■ lahko poslušalci to oddajo tudi videli v Vinski Gori. Tam se jim je predstavilo kar deset ansamblov - zmagovalcev. Na posnetku ■ Podkrajski fantje s citrarko. Usposabljanje enot TO Na področju Zibike in Vinskega vrha v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah je bila minuli petek sklepna taktična vaja ■ usposabljanja vojakov, ki služijo vojaški rok v Celju. Na vaji je * skupno sodelovalo okoli tisoč vojakov, veliko oklepnih in drugih a vozil terostale sestavine obrambe. ■ ■ foto: bm Vračajo se tudi gledalci V Šoštanj se je vrnila košarka. Igralci se dobro "držijo" na ■ prvenstveni razpredelnici. V derbiju so sicer klonili proti iz- a vrstnim Laščanom. Vseeno pa gledalci niso bili razočarani, saj ■ fantje igrajo veliko, veliko bolje kot v obdobju, ko so igrali v Ve- J lenju. ■ I foto: vos ■ Res, da se danes prve letošnje počitnice, ki se jim reče jesenske, že iztekajo, vendar jih bodo počitnikarji izkoristili do zadnjega trenutka. Danes in jutri se bo v Podčetrtek podalo kar 3 avtobuse šolarjev, tudi tistim, ki so doma, prav gotovo ni dolgčas, finale vseh dogodkov pa bo prav gotovo v soboto. V mesecu oktobru je namreč na pot po Sloveniji odšel Čarobni avtobus. Ustavil se bo v mnogih mestih, v Velenju že to soboto, 6. novembra, ob 10.30. Če bo vreme lepo, kar si organizatorji, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, prav gotov zelo želi, se nam bo na otroškem igrišču predstavilo potujoče otroško gledališče s predstavo Čudežne podobe iz sanj šoferja Ivana, ki jo čarajo čarovnik Miran Čanak, gla- Velenje g g 8 K 8 « » » Stanetova cesta bo enosmerna V preteklih dneh so v KS Stara vas odločali o novi prometni ureditvi Stanetove ceste. Podjetje Stardus iz Ljubljane je pripravilo tri možne različice rešitve, o njih pa so se odločali predstavniki krajevne skupnosti, krajani, ki živijo ob tej cesti in tovrstni občinski strokovnjaki. Po prvi različici bi naj bila Stanetova enosmerna od kajuhove ceste do križišča s Kidričevo cesto, po drugi enosmerna od Kajuhove pa do Ceste na jezero in po tretji dvosmerna. Odločili so se za drugo različico. V petek in soboto bo razmeroma oblačno z občasnimi padavinami. V nedeljo rahlo izboljšanje in otoplitev. bš v PlIMezjAvi s CENO CEPLJčm J £ NKtlN SiOjfi ptOT' GRif/ Bogat program sbenik Jani Kovačič in lutkarica Barbara Bulatovič. To bo velika gala predstava, v kateri sodelujejo številni kulturni umetniki iz Slovenije in Bosne in Hercegovine, namenjena paje tako begunskim kot slovenskim otrokom. No, v nobenem primeru je otroci ne zamudite in zapomnite si uro začetka. Dobimo se v soboto ob 10.30. ■ (bš) Ljudsko izročiloje treba ohranjati in ga bogatiti. Tako nekako so si pred tremi leti rekli člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki, ko so razmišljali o običajih, navadah v kraju in okolici. Rezultat tovrstnih prizadevanj je obe-ležitev spreminjanja mošta v vino - Martinov praznik. Letos ga bodo pripravili že četrtič zapored, program prireditev pa bo še bogatejši kot v minulih letih. Trajal bo od 6. do 14. novembra. Tako bodo ob tej priložnosti v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravili to soboto (6. novembra) ob 19. uri večer ljudskih pevcev in godcev, sredi prihodnjega tedna nastop mladinske skupine domačega Gledališča pod kozolcem (kabaret Martin Krpan), na sam godovni dan Martina pa prikaz vinskega krsta. V petek, 12. novembra, bo v prosto- rih tamkajšnjega gasilskega doma potekalo strokovno predavanje za vinogradnike. Višek pd bo letošnje praznovanje Martinovega doseglo v soboto in nedeljo (13. in 14. novembra), ko bodo v središču kraja organizirali sejem domače obrti, nastop godbe Zaija iz Šoštanja, razstavo del slikarske kolonije in vsesplošno rajanje. Za konec praznovanja pa so "prihranili" prikaz starih ljudskih opravil in nastop New Svving Quarteta v šmarški farni cerkvi. Ob novostih (večer ljudskih godcev in pevcev, vinski krst) velja omeniti, da so se organizatorji letos nekako vendarle uspeli dogovoriti o pokroviteljstvu z Erinim podjetjem Vino Šmartno. Finančno pa so jim stopili ob stran tudi nekateri obrtniki iz bližnje in širše okolice kraja. ■ (tp) lit ef«, •v** ^A ^ ! Delavski protestni shod Svobodni sindikati Slovenije pripravljajo v soboto, 6. novembra, ob 11. uri, na ploščadi pred Metalko v Ljubljani delavski protestni shod. Z njim bodo opozorili oblastnike, da nočejo takšne gospodarske in socialne politike, ki ukinja delovna mesta, delavce odpušča in ustvaija armado brezposelnih. Obenem pa želijo oblasti povedati, da želijo takšno gospodarsko in socialno politiko, ki bo po meri delavk in delavcev. I mkp Dve "vodovodni" naložbi Šmartno ob Paki - Poleg izgradnje vodovoda v Podgori se bodo krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki lotili še ene "vodovodne" naložbe. Z zamenjavo vodovodnih cevi in povezavo črpališč v Podgori ter v Šmartnem ob Paki naj bi rešili moteno oskrbo s pitno vodo v nekoliko bolj sušnih dneh v Rečici ob Paki. 21 milijonov tolaijev vredno naložbo bo opravilo velenjsko Komunalno podjetje, dela pa bo izvajal Nivo Celje. Končana naj bi bila do spomladi prihodnje leto. ■ (tp) Iz dela velenjske vlade maftm CENTER vodovod centralno ogrevanje i elektro material 63320 Velenje, Koželjskega 5, telefon/telefax: 063/851-979 MARTIN CENTER VELENJE Cankarjeva 1 b - Tržnica Velenje TRGOVINA,KJER BOSTE NA ENEM MESTU NAŠLI VSE ZA: -VODOVOD -OGREVANJE -ELEKTRO MATERIAL OTVORITEV BO V ČETRTEK, 11. NOVEMBRA OB 11. URI. VABLJENI! JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. NOVEMBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 21,23 1,60 Žiro računi 19,14 1,45 Hranilne vloge na vpogled 19,14 1,45 Varčevalna knjižica 41,60 2,90 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 58,22 3,84 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 59,62 3,92 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 61,02 . 3,99 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 29,23 2,18 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 48,42 51,22 54,02 3,30 3,46 3,61 Depoziti, vezani nad 3 mesece -depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 52,62 55,42 56,82 3,54 3,69 3,77 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 56,82 3,77 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 58,22 3,84 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej -za čas od 31 do 90dni -za čas od 91 do 180 dni 10,00 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 66,62 4,29 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 96,02 5,69 Sklad za okolje občine Velenje Delegati velenjske občinske skupščine so že razpravljali o osnutku odloka o ustanovitvi sklada za okolje občine Velenje. Izvršni svet je proučil že tudi njihove pripombe in potrdil predlog besedila odloka. Sklad naj bi bil, kot predlaga velenjski izvršni svet finančna organizacija za sofinanciranje in kreditiranje ekoloških sanacijskih programov in drugih naložb s področja okolja, ki bi jih sprejela občinska skupščina. Sredstva zadelo bo sklad pridobival na osnovi določil občinskega odloka, ki bo določal prispevke vseh onesnaževalcev, iz sredstev sklada stavbnih zemljišč, prispevki podeljenih koncesij za občinske javne službe s področja varstva okolja, računajo pa tudi na dotacije in darila domačih in tujih podjetij in posameznikov ter še na nekatere druge vire. In kdo vse bo dolžan plačevati občinsko takso ? Vsi onesnaževalci ! Tako tisti, ki obremenjujejo vodo, tla, zrak, kot tisti, ki ustvarjajo odpadke. Ekološki davek bo obremenil tudi porabnike naravnih dobrin lokalnega pomena na območju občine. Izvršni svet je pri pripravi omenjenega predloga odloka upošteval pripombe delegatov in med drugim prenesel pristojnosti določanja višine in načina zbiranja taks in povračil na občinsko skupščino. Glede predvidenih novih obremenitev za občane in gospodarstvo je treba poudariti, daje odlok zasnovan tako, da dajatev ne bo mogoče predpisati pred sprejetjem sanacijskega programa za določeno področje v skupščini. Zaenkrat bo torej mogoče dajatje predpisovati samo za področje zraka, ker je le zato že sprejet sanacijski program, za ostala tri področja pa jih bo še potrebno potrditi. Po doslej opravljenih analizah in ocenah bo potrebno za tono porabljenega lignita na kurišču, ki nima čistilnih naprav, v sklad odvesti takso v višini do 58 tolarjev oziroma 0,8 DEM letno. Tako bi občana, ki porabi letno 10 ton premoga obremenili s 580 tolarji letno. V sekretariatu za varstvo okolja ocenjujejo, daje ta znesek simboličen, za večje porabnike pa vsekakor tudi stimula-tive, da čim prej preidejo na čistejša goriva. Sklad bo takšne prehode tudi spodbujal z dodeljevanjem kreditov. Na Foitovi še ne bo prehoda za pešce Sredi oktobra si je posebna komisija ogledala Foitovo cesto, kjer naj bi uredili prehod za pešce. Komisija je ugotovila: Gostota pešcev ne zadošča za ureditev prehoda, predlagani prehod paje tudi preblizu obstoječega semaforiziranega križišča. Od njega je oddaljeno le sto metrov. Po veljavnih določilih bi morala znašati ta razdalja vsaj 200 metrov. Komisija je menila tudi, da je predlagani prehod nepregleden, gostota in hitrost vozil pa prevelika . Menila paje tudi, da bi bila smisel-nejša ureditev prehoda na sredini omenjenega cestišča, kjer pa potrebe niso evidentirane. Poleg tega pa je po ureditvenem načrtu centralnih p edelov Velenja predviden in na skupščini sprejet nadhod nad Foitovo cesto. Iz delovnega osnutka ureditvenega načrta seje moralo na tem mestu že takrat črtati nivojsko križanje pešprehoda z motornim prometom, zaradi negativnega so- glasja Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje, kot upravljalca ceste, ki je bilo izdano na podlagi strokovnega negativnega mnenja s stališča prometne varnosti. Omenjena komisija je ob koncu menila, da morajo urbanisti, v kolikor bi ostalo pri predlaganem prehodu za pešce, v skladu s prometnimi izhodišči združiti vse dohode do Foitove ceste na eno mesto in to po možnosti čim bolj na sredino med obema semaforiziranima križiščema. Po njihovo bi bilo potrebno glede na to, daje Foitova cesta regionalna in zelo prometna, postaviti semaforsko napravo za pešprehod s kabli povezano z obstoječimi semaforji, tako da bi zagotovili "zeleni val". Možnost uresničitve predlaganega načrta pa je treba dati v strokovno presojo prometno tehničnemu inštitutu v Ljubljani. ■ (mz) Vode v občini Velenje Več kot 20 milijonov DEM Prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov, podtalnice ter porabo pitne vode na eni in nastajanje jezer (zaradi rudaijenja) v dolini na drugi strani so glavni razlogi za izdelavo ekološko sanacijskega programa za vode v Šaleški dolini. Na pobudo, zahtevo občinskega Sekretariata za varstvo okolja ga je izdelal ERICO Velenje - Zavod za ekološke raziskave. Na zadnjem zasedanju so ugotovitve in cilje, zapisane v programu, obravnavali tudi delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti velenjske občinske skupščine. Tri osnovne cilje "zasleduje" program: izboljšanje kakovosti tekočih ' voda v občini Velenje iz III. in IV. v najmanj H. kakovostni razred, ureditev njihovih strug in bregov; ohranjanje dosedanje kakovostne ravni Družmirskega jezera, ostala jezera pa izboljšati do zmerno evtrofnega stanja in ureditev jezerskih bregov; ves čas in tudi po opravljeni sanaciji naj bi redno izvajali monitoring in vzdrževali doseženo stanje. Program je menda dokaj realen ne glede na to, daje njegova vrednost ocenjena na več kot 20 milijonov nemških mark. Investitorji naj bi bili namreč znani. Delegati so cilje, zapisane v osnutku programa, sicer podprli, v razpravi pa opozorili na nekatere pomisleke. Reka Paka je še vedno v 4. kakovostnem razredu kljub zgrajeni prvi fazi centralne čistilne naprave (Miran Gmajner). Naložba je že doslej zahtevala precejšnja vlaganja, pričakovanih rezultatov ni. Zopet drugi (Miroslav Bukvič) pa so menili, daje treba pretehtati sredstva sanacije in naložbe. Kajti, v naslednjih letih bo prišlo do0zapiranja industrije oziroma ekološko najbolj sporne proizvodnje. In stroški zapiranja morajo biti vključeni v oceno vrednosti programa sanacije voda v Šaleški dolini. Za zdaj je Ekološki sanacijski program Vode v Šaleški dolini povsem strokoven dokument. Da bi bilo težav pri morebitnem kasnejšem uresničevanju čimmanj, se je predlagatelj (Sekretariat za varstvo okolja občine Velenje) odločil za dvofazni postopek. ■ (tp) Šmartno ob Paki »»»»»»»»»»»»»»&»# So res razlog samo normativi? Zavrešalo je v začetku tega šolskega leta, burja pa se še vedno ni polegla. Ne gre za vreme, ampak za oddelek glasbene šole v Šmartnem ob Paki, natančneje za oddelek klavirja. S težavami glede tega sta seznanila udeležence nedavnega zbora de- , legatov Zveze kulturnih organizacij Velenje predstavnika kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Povedala sta, da starši 17 otrok, ki so svoje nadebudneže vpisali v program glasbenega izobraževanja v omenjenem oddelku, nekako ne morejo razumeti odločitve velenjskega glasbene šole: teoretični del pouka v šoli v Šmartnem ob Paki, praktični v prostorih glasbene šole v Šoštanju ali Velenju. Tako sedaj nekateri starši vozijo svoje otroke v omenjeni šoli. pet paje takih, kijih ne vozijo nikamor. Delajo namreč na izmene in ... 05 tem sta še povedala, da so "vozači" pristali na takšno rešitev težave samo začasno. Zaman pa naj bi bili tudi vsi poskusi pogovora z vodstvom velenjske glasbene šole (ravnateljem). "Mi zahtevamo," sta poudarila, "da so pravice za vse otroke enake. Tudi za naše. Zavzemanje za obstanek oddelka klavirja je toliko večja, ker se to ni dogodilo prvič, čeprav je zadoščeno vsem pogojem. So mar res samo normativi vzroki za to?" Majda Zaveršnik - Puc, pomočnica ravnatelja velenjske glasbene šole, je nato povedala, da razumejo težave in nejevoljo staršev, vendar ne morejo pomagati. V veljavo so namreč "stopili" novi normativi, razpisi za kadra pa so bili doslej neuspešni. Ko se bodo kadrovsko okrepili, teh težav - po njenih zagotovilih - ne bo več. ■ (tp) Težje in lažje Kruha in iger! Je veljalo v nekem drugem prostoru in nekem drugem času. Ne vem, če si je tudi tedaj kdo izmislil reklo, da ne bo nič več kot je, res pa je, da je zdaj spet nekaj podobnega. Le da so zdaj stvari razdeljene: eni si želijo kruha, drugi se igrajo. In tisti, ki se borijo že za svoj vsakdanji kruh, bodo sedaj bili še težji boj. Saj se je le nekaj dni za tem, ko so nekateri zatrdilo zagotovili, da zagarantirane cene pšenice in moke še ne pomenijo tudi podražitve kruha, torej le nekaj dni zatem se je kruh podražil. Verjetno je bilo tudi to v slogu gesta o kruhu in igrali. Ali o igrah s kruhom. Če bo šlo tako naprej, se bo kruh tako podražil, da bo postal pravi luksuz. In če kaj poznam tole mojo državo, bo sledil davek še na ta luksuz. Saj se vse bolj potrjujemo v tem, da smo mojstri za davke. Tako jih navijamo, da imajo očitno vse bolj prav tisti, ki pravijo, da izhaja beseda davek iz glagola daviti. Nekateri davki so namreč res taki, da nas Vse bolj davijo. Eni trdijo, da je ene take vrste tudi /uipovedani davek na avtomobile. Očitno so nekateri pri nas le spoznali, da smo pri razvoju naredili rakovo pot. pomeni, da so se razmere pri nas že spet tako spremenile (beri nazadovale), da je avto iz potrebe spet postal luksuz. Pri tem pa so odločujoči očitno za uravni lovko: avto je avto. Zato niso za to, da bi obdavčili le tiste res luksuzne avtomobile, ne pa tistih pravih ljudskih vozil. Seveda: ve se, kdo se vozi v luksuznih vozilih. V lastno skledo pa pri tem res ne gre pljuvati. Da vrana vrani oči ne izkljuje, pa bojda drži še vedno tudi pri nas. Seveda so se ob teh igricah z davki hitro našli tudi taki, ki so takoj razjari i vseh deset prstov na rokah in s tem pokazali koliko najmanj davkov bi lahko še takoj uvedli in s tem pripomogli, da bi proračunski žakelj stal pokonci. Če bi se zaradi tega sesedel kdo drug je seveda zanemarljiva sti>ar. Seveda so tudi taki, ki menijo, da ne bi bilo treba nikakršnih novih davkov, ko bi le znali te, ki so že predpisani, pobirati. Tako pa je še vedno veliko takih, ki se znajo izmuzniti davčnim vijakom, ali se posmehujejo to- vrstnim delavcem, ki se nemočni vrtijo okoli njih. Pa imamo tako pri nas posebnost posebnega slovesa, ko se uradni reveži vozijo z najmodernejšimi vozili in so njihovi otroci oproščeni plačevanja vrtca ali dobivajo v šoli tisto zastonjkarsko malico, kije namenjena saj veste komu. Seveda je ob tem tudi res, da če ne bi bili iznajdljivi, tudi ne bi bili tovrstni bogataši. Drži pa seveda tudi tisto, da smo mnogi od nas tudi krivi, da je tako. Kako radi imamo, da nam kdo naredi malo ceneje, pa nam zato ne izstavi računa. Vsaj prepričani smo. da smo zato plačali kaj manj, pogosto pa se kaj kmalu prepričamo, da bi lahko ob pridobitvi uradnega podjetja ali legalne obrtne storitve plačali še manj. In če k temu prištejemo še to, da smo tistemu, ki nam je delo opravil, pomagali, da ni plačal davka, pa smo s tem osiromašili proračun, ki ga moramo potem mi na kak drug način polniti - tedaj lahko spoznamo, da smo naredili kaj slabo uslugo sami sebi. In tudi zaradi takih "nas "se država vse pogosteje sprašuje: kak davek bi pa uvedla jutri!? ■ (Kr) 4. novembra 1993 3 MIHI iAŠiA K 3 Območni zbornici Velenje in Celje « R » « »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»88S "Ce zase ne poskrbiš, tudi drugi ne bodo!" Pred tednom dni so se na srečanju v hotelu Dobrna na Dobrni sešli člani Območnih gospodarskih zbornic Velenja in Celja. Osrednjo pozornost so namenili zbornični organiziranosti v prihodnje ter njenim prednostnim nalogam. Gospodarska zbornica da ali ne? Da, vendar z drugačnim načinom in metodami dela. Takšna kot je danes je mlin na vodo tistim, ki si prizadevajo za njeno ukinitev. Zbornico kot strokovno organizacijo, ki bo sposobna v dialogu z vlado zastopati in tudi uresničiti interesa svojega članstva potrebujemo, so v razpravi poudarili udeleženci srečanja (med njimi je bil tudi generalni sekretar Gospodarske zbornice Janez Bedina). Doslej tega zbornica ni uresničila kot bi morala. Zato o vprašanjih, o katerih bi morali govoriti in odločati gospodarstveniki, odločajo drugi. Še celo zakon o zbornici pišejo ljudje, ki ... Bomo morali gospodarstveniki, mana-gerji ustanoviti gospodarsko stranko, da bomo lahlo prišli v parlament in povedali, kaj si želimo, kaj mora biti in kako? Prav tako v sedanjem delovanju zborničnega sistema manjka inovativnosti, večje odprtosti, neposredne povezanosti. Začne se pri ljudeh, nadaljuje ... Če gospodarska zbornica zase ne bo poskrbela, tudi drugi zanjo ne bodo. Kri- tičnih besed o dosedanjem delu zbornice, o odnosu vlade, parlamenta do gospodarskih vprašanj, strategije nadaljnjega razvoja ni manjkalo. Ni bilo vse slabo - so med drugim še poudarili razprav ljalci - kar je bilo včasih narejenega. Tega danes nočem(j)o priznati, še manj dobre stvari nadgraditi. Potrebni so torej hitri, učinkoviti in konkretni pristopi do posameznih vprašanj in temu primerna tudi organiziranost. Promocija Slovenije, informacijski sistem, izobraževanje, kakovost in varstvo okolja so sicer prednostne naloge delovanja Gospodarske zbornice v prihodnje. Čas, razmere in še kaj pa bodo pokazali, kje in kako gaje treba dopolniti. Pri tem bo v najkrajšem času več pozornosti kot doslej treba nameniti turizmu, čimprej pa uvrstiti na dnevni red seje Gospodarske zbornice Slovenije Koržetov sklad. Kajti, ustanovili so ga zato, da bi pomagal podjetjem, firmam s težavami. Njegovi učinki delovanja pa gredo ravno v nasprotno smer. Le večje finančne obveznosti? Bodoča lokalna samouprava je za gospodarstvenike celjske in velenjske občine zanimiva iz več razlogov. Težo pa tej temi dajeta predvsem dve vprašanji: stroški javne porabe in zbornična organiziranost. Razvojne smeri so se z osamosvojitvijo Slovenije spremenile, so ugotavljali. Kar dve se križata na območju omenjenih občin. Če se ne bodo znali organizirati, gospodarstvo v občinah Velenje in Celje ne bo ničesar iztržilo, so menili udeleženci srečanja. Zato so ob podpori skupnemu projektu za ceste, katerega družba bo imela sedež v Celju, pripisali svojo zahtevo: v tej družbi morajo biti med kadri tudi strokovno usposobljeni ljudje iz tega področja. Predloge za novo lokalno samoupravo pa bodo podprli takrat, ko bodo stvari dovolj jasne, znano financiranje.bodočih občin, evidentirana njena lastnina, pristojnosti, cena preobrazbe. Tako zato, ker so težnje po centralizaciji večje kot pa so ga še dve leti nazaj očitali Beogradu. Najprej na področju turizma Razprava o možnih skupnih projektih med Območnima gospodarskima zbornicama je pokazala, da imata več stičnih točk. Povezuje ju "projekt cest", pobuda za prve korake sodelovanja pa je s področja turizma. Sedem naravnih zdravilišč "premoreta" velenjska in celjska regija, dve poznani smučarsko - rekreacijski središči. K sodelovanju pa nameravata povabili tudi koroško regijo. ■ (tp) 10 let Veplas Profilov BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Majhni, a pomembni V tem trenutku najuspešnejša hčera Veplas Holdinga Veplas Profili je v minulih dneh slavila 10 '-Vecmeo obstoja. Pogled na prehojenopot je 32 zaposlenih navdajal z optimizmom, kajti doseženi rezultati kažejo, da gredo v pravo smer. Direktor podjetja Jože Sker-janec pravi, da so v teh desetih letih "šli skozi" sorazmerno težke preizkušnje. Že prodor na svetovni trg je zahteval svoje, obstanek v družbi najboljših proizvajalcev opreme za jadranje na vodi pa pomeni nenehna prizadevanja za kakovost, izboljšanje tehnologije, konkurenčne cene, izpolnjevanje dogovorjenih rokov in še in še. Njihov največji partnerje Fanatic - druga največja firma surfarske opreme, kar mesto Veplas Profilov v vrhu proizvajalcev jamborov samo utijuje. "V prvem letu delovanja smo proizvedli 3000 jamborov, ki smo jih v največji Obveščamo vse, ki želijo uveljavljati carinske oprostitve, da te zahtevke vlagajo v službo EOT pri Gospodarski zbornici Slovenije vsaj 14 dni prej, preden odpokličejo blago iz tujine. Obveščamo vse interesente iz Slovenije, da lahko oglašajo in sporočajo turistične informacije po zelo ugodnih cenah v časopisu "IL PICCOLO" in MESSAGGE-ROVENETO. Iz najnovejše objave poslovnih informacij povzemamo naslednje: ■ Škotsko podjetje ponuja avtomatske varnostne naprave. Za svoj izdelek so prejeli bronasto medaljo na mednarodnem sejmu izumov v Ženevi. ■ Firma iz Malte, ki je specializirana za proizvodnjo moških hlač in uniform, se zanima za meri uspeli prodati na italijanskem trgu. V naslednjih petih letih smo dosegli današnjo raven proizvodnje. To je več kot Jože Škerjanec 30 tisoč jamborov. Z njimi pokrivamo 10 - odstotkov potreb po tovrstnem blagu na svetovnem trgu. Mislim, da smo redka firma na svetu, ki se lahko poh- POSLOVNE NOVICE kakršnokoli sodelovanje v proizvodnji. ■ Britanska firma iz Švice išče distributerja za prodajo kvalitetnih varnostnih naprav -protivlomilskih sistemov. ■ Italijanska firma, ki je speciali-ziorana za proizvodnjo pohištva na prostem, bi želela stik z izvozniki. ■ Kitajska tovarna išče agenta za PVC izolirne in zaščitne energetske kable za prenos moči z 50Hz in 6 KV. ■ Italijanska firma, kije specializirana za proizvodnjo olivnega olja išče uvoznika, ki bi distri-butiral produkt pod lastno bla- govo znamko. Od 17.11 - 19.11. bov Postojni (hotel JAMA) 12. mednarodni nemško-slovenski seminar na temo: gospodarjenje z odpadki, načrtovanje, produktiranje, vali s tolikšnim deležem." 2 milijona nemških mark pa znaša njihov prihodek na leto. Potrebe po jamborih so na domačem, slovenskem trgu majhne, pokrijejo jih z enodnevno proizvodnjo oziroma proizvodnjo v treh izmenah. Zato so prizadevanj a za prodor na tuj a trži šča tol i -ko večja. Med najpomembnejšimi so danes Nemčija, Italija, Francija, Anglija, Nizozemska, v Združenih državah Amerike ter v Avstraliji pa tržijo pod blagovno znamko njihovih partneijev. Znak kakovosti GS oziroma garancijo za kakovost so pridobili na nemškem inštitutu Tuev. Sezona 93 je za delavci Veplas Profili že mimo, pred njimi podpisane pogodbe za leto 1994. Zagotavljajo jim vsaj tolikšno proizvodnjo kot v minulih uspešnih letih. "V prihodnost zremo zadovoljni. Prepričani smo, da se upravljanje in izgradnja deponij, kanalizacije ter čistilnih naprav po ATV normativih. Podjetje GEA COLLEGE nudi v okviru razpisa Ministrstva za gospodarke dejavnosti, za izobraževanje za prenovo podjetja svoje izobraževalce programe naslednjih podjetniških tem. - menagment - marketing - komerciala - podjetniške finance - notranje podjetništvo - lastninsko preoblikovanje - ISO standardi Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - območna zbornica Velenje, trg mladosti 2, telefon: 063/856-920 ■ Gospodarska zbornica Velenje razmere ne bodo poslabšale. Dosedanja prizadevanja namreč kažejo, da lahko na zunanjih trgih dosežemo še več kot smo. Rigg - jambor, lok, jadro so dobili svojo veljavo tudi pri drsanju na ledu, kar pomeni širitev njihove uporabnosti in s tem večje potrebe trga." Dolgoletni poslovni partnerji jim torej stojijo ob strani. V minulih letih jim je pri izboljšanju tehnologije pomagala tudi Ljubljanska banka Velenje. Prav v tem času bi jim bil njen delež pri doseganju zastavljenih ciljev potreben najbolj. ■ (tp) MM murnu Dobrodošli, klonlrani soljudje... Iz VVashingtona so pred dnevi sporočili, p\še: Jože Krajnc da je tamkajšnji znanstvenik po imenu Jerry Hali prvi uspešno opravil kloniranje človeških bitij. Iz človeških zarodkov naj bi razvil enojajčne dvojčke ali trojčke, zvedeli pa smo tudi, da naj bi ženska, ki bi rodila, s pomočjo zarodkov zmrznjenih in kasneje vsajenih v maternico šele čez nekaj časa rodila drugega, popolnoma enakega otroka. Scenarij za nov znanstveno fantastčni film ali živa resnica? Saj se še dobro spomnimo, kaj vse so nam iz Holywooda in drugih tovarn celuloidnih sanj pošiljali o kloniranih bitjih, kako so nas ob teh štorijah stresali mravljinci, kakšni občutki so nas obletavali. Toda takrat smo še naivno mislili, da gre za pravljico iz hudo oddaljene bodočnosti. Zdaj vse kaže, dajo lahko začenjamo kmalu živeti. Kar nenavadno je zato bilo, da seje novica o tako revolucionarnem znanstvenem poskusu dokaj sramežljivo pojavila na nič kaj uglednih mestih časopisnih strani in da sojo mediji na svetlo pospremili domala brez komentarjev, brez vprašanj, ki se ob tem nujno in nenadoma začenjajo odpirati. Pa toliko jih je. Hvala bogu so se zelo hitro odzvali mojstri politiki iz Evropskega parlamenta. Taje zahteval prepoved kloniranjačloveških bitij in tudi raziskav na tem področju. Iz Strasbourga so v svet poslali posebno deklaracijo, v kateri med drugim piše, "da je kloniranje človeških embrijev tudi v okviru poskusov pri zdravljenju neplodnosti ali iz drugih razlogov neetično, moralno nizkotno in neopravičljivo." Kaj sije ob tem mislil veliki Hali in kaj vsa Amerika, še ni jasno, bržčas paje pričakovati, da bodo tudi na to deklaracijo dali približno toliko kot na vse ostale, denimo v zvezi z balkansko vojno ali čim ostalim. Znanosti, njenega napredovanja in rojevanja novih dosežkov, gotovo ni moč zavreti. Še dobro, daje tako. Toda, ko gre za človeštvu tako pomembna in usodna vprašanja, kot se odpirajo v tem primeru, potem bi se nemara moral najti vsaj supervteor, ki bi v imenu prav tega človeštva in tistih načel, kijih v imenu znanosti ne bi smel poteptati noben raziskovalec, moral določiti mejo še sprejemljivega, preden nas začnejo delati na indigo in bomo vsi enaki. Jerry Hali je brez dvoma velik mož, to mu je že treba priznati, toda iz njegovih velikih del se lahko za naš planet izcimijo tudi velike nevšečnosti. Jaz sam tega kajpak ne prerokujem, opozaijajo pa strokovnjaki. Pri "orožarskih genijih" tega časa, ki tudi z vsemi silami ogrožajo človeštvo, pač ni računati na učinkovit razplet kolikor toliko razumnih pogovorov s pozivi k pameti. Ko pa gre za razumnika najvišjega kalibra, kakeršen brez dvoma je nekdo, ki se uspešno loti kloniranja, potem je seveda računati z večjo možnostjo uporabe tega znanja po pameti. Ker pa vemo, kakšni in čigavi interesi lahko stojijo tudi za takšnim delom, bomo kljub Strasbourgski in še kakšni deklaraciji, ki bo sledila, bržčas kmalu zvedeli, da se kar lepo navadimo na klonira-ne sozemljane. Pa dobrodošli v svetu 3. tisočletja, če si ga prej sami ne uničimo. LDS - ova delegatska pobuda B8BBBBB8BBBB8BBB8B8BBBBBBBBBBB8BBBBBB8B8 Na naslednji seji skupščine o lokalni samoupravi? Nova lokalna samouprava buri duhove tako na terenu kot tudi v strankarskih vrstah. Na to kažejo pobude Liberalno -demokratske stranke Velenje, s katero je delegate na zadnjem zasedanju zborov velenjskega parlamenta seznanil Ivan Atelšek. Z njimi so soglašali tudi nekateri drugi delegati. V svoji pobudi se velenjska Liberalno - demokratska stranka zavzema za oceno premoženjskega stanja občine "v luči organiziranosti lokalne samouprave, s posebnim poudarkom za območje Šoštanja in Šmartnega ob Paki." Izdela naj jo velenjska vlada, v njej pa konkretno predstavi finančno - materialne posledice razprodaje premoženja bivših občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ob spremljanju sprememb zakonodaje s področja lokalne sa- mouprave mora velenjska skupščina oziroma njen Izvršni svet zahtevati od državnih organov predstavitev prednosti nove organiziranosti. Sama pa mora izdelati analizo negativnih posledic sprememb organiziranosti lokalne samouprave v povsem konkretnih primerih vpliva občanov na vsakdanje življenje (kaj ti pridobijo, ali bo s tem poslovanje občin umnejše in cenejše). Po mnenju LDS- a bi se morala Skupščina občine Velenje že zdavnaj dogovoriti oziroma predstaviti interese povezovanja s sosednjimi občinami. Sploh reševanje vprašanj povezanosti na tistih področjih, kjer sedanji komunalni sistem neživljenjsko ločuje interese občanov. Odprta vprašanja povezovanja naj bi poskušali dogovoriti na javnem dialogu, katerega organizatorka naj bi bila prav velenjska skupščina. Seveda pa mora ta prej vedeti, kaj hoče in katere oblike sodelovanja ter povezovanja s sosedi želi bodisi ohraniti ali vpeljati. Skratka, LDS zahteva izdelavo strategije vmeščenosti sedanje velenjske občine v ožji in širši slovenski prostor. Prav tako LDS pričakuje od pristojnih organov Skupščine občine Velenje, da bodo uspešno izkoristili možnost odločitve glede začasne preložitve zakonodaje s področja lokalne samouprave v proceduri Državnega zbora. Ta čas naj bi izkoristila za izdelavo zahtevanih analiz in strategije. Za Skupščino občine Velenje in velenjsko vlado bi morala biti lokalna samouprava prednostna naloga do konca letošnjega leta. Na eni od naslednjih sej skupščine pa naj bi delegati že slišali nekaj "oprijemljivega" na to temo. Kam s certifikatom? Vsak državljan republike Slovenije, ki je to bil na dan 5. decembra 1992, ima ta čas že varno spravljen doma svoj certifikat, oziroma potrdilo o tem, da ima na SDK odprt evidenčni račun v takšnem in takšnem znesku. Mnogi zdaj razmišljajo o tem, kam z njim, da bodo od tega tudi kaj imeli. Eni pravijo, da bo, ko se bo začelo, vse skupaj podobno veliki igri na srečo, v kateri bomo sodelovali vsi lastniki certifikatov. Enim bo uspelo iz tega kaj iztržiti, drugi pa, kot je to pri vseh igrah na srečo, ne. ' Koliko so Velenjčani že razmišljali o tem, kam bodo svoj certifikat vložili in koliko so o možnostih kam z njim in kako z njim, t sploh seznanjeni? BLAŽ GRIL: "Veliko je bilo o teh certifikatih že napisanega, veliko pa tudi govorijo. Kaj vem, z ženo se še nisva odločila, kaj bi z njim. Če bi lahko, bi ga zamenjal za denar. Pa to menda ni možno." ALMIRA STRNIŠA: "Vsekakor se ne bom prenaglila, tako svetujejo mnogi. Dobro bo temeljito razmisliti kam z njim, za to paje še nekaj časa. Zaposlena sem v Ve-plasu, in če se bo to podjetje lastninilo tako, da bomo zaposleni lahko vanj vložili certifikate, potem se bom že odločila za to možnost." % i JOŽEČURČIČ: "Certifikat sem že dobil, o tem, kam z njim sem tudi že razmišljal, nisem f>a se še odločil. Verjetno v kakšno dobro podjetje, ne? Najbolj verjetno pa ga bom malo razdelil na več dobrih podjetij. Absolutno pričakujem od njega profit. Po moje ima vrednost, samo naložiti ga bo treba prav." MARIJA SATLER: "Z možem sva dobila vsak svoj certifikat in kot vsi državljani sva seveda malo že razmišljala o tem, kam ga bova vložila. Najverjetneje v vnučki Polono in Lucijo, pa naj potem oni dve sami odločita, kam s certifkati, da bosta od tega tudi kaj imeli." ZLATKO SVEČKO: "Od certifikata pač ne pričakujem kaj dosti. Dovolj bi bilo, če bi lahko z njim dobil vsako leto v obliki 13. plače kakšnih deset odstotkov od vrednosti. Zaposlen sem v Gorenju, videti bo treba še, kako bo tam z lastninjenjem. Če iz tega ne bo nič, bo pa treba razmišljati o kakšnem dobrem podjetju, recimo Pivovarni Laško, Krki. Samo, da bo naval tam gotovo precejšen." ■ mkp, T.P. Cepljenje proti gripi in proti klopnemu meningoencefalitisu Nad gripo s cepivom! Pryi, že precej hladni dnevi so tu. "Mnogi smo se v njih že spoprijeli s tistim, kar prinašajo, to je prehlad in nahod. Za nami pa je obdobje, ko smo iz gozdov in gozdnih obronkov nosili domov ob poletnih jagodah in jesenskih gobah, tudi klope in potem trepetali, kaj pa, če smo naleteli na okuženega... Pred eno in drugo nadlogo, se da uspešno zavarovati s cepljenjem in na to nas v teh dneh opozaijajo tudi zdravstveni delavci. Mi smo se o enem in drugem pogovarjali z dr. Margareto Seher - Zupančič iz velenjskega Zdravstvenega centra. Prihaja čas gripe Tako kot lani, so se tudi letos v velenjskem Zdravstvenem domu temeljito pripravili na epidemijo gripe, ki jo pričakujejo kot običajno v ja-nuaiju, februarju in deloma še marcu. Pravočasno so si priskrbeli cepivo in tudi že začeli s cepljenjem. Cepivo prilagajajo pričakovani epidemiji gripe in vsebuje antigene vseh najbolj pogostih podtipov tako za A kot za B gripo. Komu cepljenje proti gripi posebno priporočajo? Dr. Margareta Seher - Zupančič priporoča cepljenje tistim, kijih gripa najbolj ogroža. To pa so zlasti starejši od 60 let in tisti, ki bolehajo za težjimi boleznimi, tuberkulozo, kroničnimi boleznimi pljuč, težjimi boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo, vnetjem ledvic, zvišanim krvnim pritiskom, arteriosklerozo. "Cepljenje pa svetujemo tudi drugim osebam, odraslim in otrokom, ker vemo, da bolezen ni prijetna, poteka s precej nevšečnostmi in nas izključi iz delovnega okolja oziroma iz šole." Kam na cepljenje in koliko stane? Za cepljenje seje treba praviloma dogovoriti s svojim zdravnikom. V podjetjih, kjer je za cepljenje več zanimanja, pa se zdravstveni delavci prilagodijo željam in ekipa pride v podjetje in cepi tiste, ki to želijo. Cepljenje proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu svetujejo zlasti starejšim Cepljenje stane 450 tolarjev, zadošča pa ena doza cepiva. "Kakšnih posebnih stranskih učinkov po cepljenju ni. Pri nekaterih se lahko pojavi bolečina na mestu vboda in povišana telesna temperatura v prvih 48. urah po cepljenju, težjih zapletov pa ne bi smelo biti." Pozimi tudi nad klopni me-ningoencefalitis! Pozimi se je dobro cepiti še proti eni nadlogi, čeprav prihaja šele s toplimi dnevi, to je proti klopnemu me- ningoencefalitisu. "S cepljenjem še nismo začeli, ker smo še pred slabimi tremi tedni imeli paciente, ki so našli na sebi klopa. Proti tej bolezni namreč ne smemo cepiti v času aktivnosti klopov, začnemo pa v zimskih mesecih, ko ni več možnosti, da bi klopa dobili in nadaljujemo do zgodnjih spomladanskih mesecev." Za popolno zaščito seje treba cepiti trikrat v določenih časovnih presledkih. Po prvi dozi, dobimo drugo v obdobju od enega do treh mesecev, tretjo dozo pa devet do dvanajst mesecev po drugi dozi. "S tem smo osebo popolnoma zaščitili pred boleznijo. Vsaka tri leta je potrebno le z eno poživilno dozo to zaščito obnoviti." Prijave za cepljenje že zbirajo, najbolje seje prijaviti pri svojem zdravniku. Cepivo pričakujejo v novembru, najkasneje v začetku decembra in takrat bodo vse prijavljene povabili na cepljenje. Ta zaščita je nekoliko dražja, ker dobivajo cepivo iz Avstrije, ena doza pa stane 2200 tolarjev. "Tudi to cepljenje bi svetovala zlasti starejšim. Bolezen namreč pri otrocih praviloma poteka zelo blago in ne pušča posledic. Tega pa za odrasle ne bi mogla trditi." Običajno je tako. da se za to zaščito začnemo zanimati šele, ko na sebi najdemo klopa. Takrat pa je za cepljenje že prepozno. Zdaj je treba poskrbeti za varnost v prihodnjem letu in se odločiti. Še to: proti klopnemu meningoencefalitisu cepijo tudi otroke, a le starejše od treh let. ■ Milena Krstič - Planine o ■■B i z MAGNA kartico, zavestneje, brezslerbneje. bnih zadreg ob poravnavanju eznosti. MAGNA gorivo ločevanje na bencinskih servisih, vtomehaničnih delavnicah, gostilnah, hotelih, zavarovalnicah ... artica, s katero lahko plačujete tudi Ce imate pri kateri od navedenih bank odprt tekoči račun, lahko postanete uporabnik plačilne kartice MAGNA: * Postna banka Slovenije (PBS.), • Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, banka, d.d., Ljubljana, ■t, • SKB banka, d.d., Ljubljana, • Cre a banka - Banka Zasavje, d.d., Trbovlje alt - Nova banka, d.d., Ljubljana. zpolnite prijavnico, ki jo dobite na Petrolovih i si h in pri navedenih bankah, NA kartice bo v vaših rokah. * MAGNA - plačilna kartica H3 ?:iilll!I W$imMmm Avtocesta Arja vas - Vransko naj bi bila zgrajena do jeseni 1996 leta »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»KBBBBBSKBK*®*®«*" "Idealne rešitve ni!" Prejšnjo sredo so v Žalcu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki republiškega Ministerstva za urejanje okolja in prostora, predstavniki projektantov in žalskih občinarjev, predstavili predlaganih šest različic trase avtoceste Arja vas - Vransko. Jože Novak, direktor Zavoda RS za prostorsko planiranje, je povedal, da bodo po programu vlade pripravili načrte za vse odseke avtoceste od Celja do Ljubljane v roku enega leta. Zgodba o odseku Aija vas - Vransko paje že tako daleč, da bodo 8. novembra pričeli z enomesečno javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta, v tem času pa bodo potekale tudi javne razprave. Glavni problem pri trasi skozi Savinjsko dolino je, kako najbolj kvalitetno preiti dolino, ki je bogata z poselitvijo, naravnimi viri in kmetijskimi površinami. Idealne rešitve ni, pripravljalci trase pa so kot najugodnejšo ocenili t.i. južno različico, ki so jo že delno spremenili, v času javne razgrnitve pa so pripravljeni sprejeti še nove pripombe in tem ustrezne rešitve. Vseh šest različic namreč pomeni kvaliteto za eno področje, pa zato ne za drugo. Projektanti želijo, da bi izbrali različico, ki bi najmanj prizadela prebivalce ob skoraj 21 kilometrov dolgi, 26 metrov široki avtocesti, ki bo prilagojena hitrosti 120 km na uro. Potekala naj bi od sedaj zgrajenega odseka pri Mali Pirešici proti zahodu po severnem Slabe lokalne in krajevne ceste v občini Velenje »«»»8»a»8»»8»»»»8«a»a88»»«»8»a»»»»»»»»a»»»8»»»«»8»»88»»8»»»»a»i88 Krpanje cestnih lukenj Pogosto tarnamo v kako slabem stanju so ceste v občini Velenje in kar prav imamo. Res so slabe, res pa je tudi, da namenja občina za njihovo vzdrževanje in posodobitev kar precej sredstev. Seveda pa bi jih bilo treba, da bi odpravili najnujnejše vsaj desetkrat toliko. V občini Velenje imamo kar 163 kilometrov lokalnih cest, od tegajih je sicer 147 km asfaltiranih, a jih ima kar 60 km že več kot petnajst let staro asfaltno prevleko in bi jih bilo treba pre-plastiti. Na občinskem sekretariatu za javne komunalne dejavnosti so letošnji obsežen program, kot je povedal sekretar Tone Brodnik, prilagodili sredstvom, ki sojih imeli na voljo. Teh je bilo za 18 milijonov tolarjev. No, nekaj so jita pridobili še od drugod. Pa poglejmo kaj vse je bilo narejeno in kaj se še dela na cestnem področju v občini Velenje? Najprej povejmo, daje veliko del že z vzdrževanjem obstoječih cest. Med večjimi posegi pa je treba omeniti sanacijo križišča lokalne ceste Konovo - Selo. V teh dneh bi radi, če jim bo seveda vreme dopuščalo, sanirali še 250 m dolg odsek ceste v Lokah. Nujna paje tudi posodobitev ceste Topolšica - Adam. Tu pa gre za veliko naložbo, celovita rešitev bi stala od 50 do 60 milijonov. Tega denaija pa ni, zato bodo zaenkrat poiskali začasno rešitev in predvsem preprečili, da bi se sprožil plaz, ki grozi cestišču. 800 metrov v Lokovici, nekaj manj kot 600 metrska v Ravnah. Če bo vreme ugodno pa se jim bo še letos pridružil 1,4 km dolg odsek ceste Velunja - Hri-beršek, pa cesta na Litijski grič v Pesju in nekaj manjših odse- Mnogo je bilo na tem področju v občini narejeno v sodelovanju z občani, ki si najbolj želijo asfaltirati svoje makadamske ceste. Za to so pripravljeni delati udarniško, zato sami zbirajo sredstva. Potem pa nekaj prispeva še občina in Cestno podjetje in nemogoče naenkrat postane mogoče. Na tak način je dobilo novo asfaltno prevleko v občini 3,5 km cest, med drugim 560 metrov dolga cesta na Konovem, 600 metrska v Šentilju, kov cest v Lokovici in Paki. Omeniti pa je treba še nekaj večjih naložb, ki ta čas potekajo v občini. Tu je gradnja mostu čez Pako v Šoštanju, ki ga financira občina v sodelovanju z republiko, saj bo v bodoče to republiška cesta. Ta naložba bo končno omogočila zaprtje trga v Šoštanju. Pomembna naložba, pri kateri prav tako sodeluje republika, je cesta v Zavodnje. Letos jim jo je uspelo preplastiti v dolžini 1300 metrov, že zdaj pa se dogovarjajo, da bi v republiškem proračunu zagotovili tudi za prihodnje leto okoli 40 milijonov tolarjev za to cesto in da bi velenjsko občino na ta način čim prej povezali s Koroško. Med republiškimi projekti omenimo most čez Bačovnico. Z gradnjo, so že pričeli, končali pa jo bodo prihodnje leto. Tone Brodnik je vesel tudi, da so se uspeli z velenjskim rudnikom dogovoriti za preplastitev ceste na Kozjak na področju, kjer so kamnolomi. Upa pa tudi, da bodo v prihodnjem letu zagotovili republiška sredstva za to cesto, saj sodi Kozjak med demografsko ogrožena področja. Upajo, da bodo še v letošnjem letu razrešili tudi nekaj prometnih zagat, med drugim prometno ureditev v Šoštanju, naselju Gorica, Stanetovi ulici v Velenju..., nujno pa bi bilo treba urediti tudi križišče Tomšičeve in Jenkove v Velenju. Teh del pa niso mogli pričeti, ker sedaj širijo križišče pri Šumi-ju in bi zato nastal prevelik prometni zamašek. Veliko je bilo torej narejenega v tem letu v občini Velenje, žal pa mnogo premalo, da bi lahko rekli, da smo opravili vse najnujnejše. Cestni plani bodo torej tudi v prihodnje obsežni. ■ Mira Zakošek Tovarna usnja Šoštanj 8888888888888888888888888888 88 Ne odpuščanje, ampak nov program Malo je takih kolektivov, ki svoje trditve o dokaj uspešnem poslovanju lahko podkrepijo s konkretnostmi. Zaposleni v Tovarni usnja v Šoštanju so med njimi. O krizi zaradi pomanjkanja trga ne govorijo, ker je ne poznajo. V zahodne države izvozijo skoraj celotno proizvodnjo, njihovi 15, 20 let stari poslovni partnerji pa ne napovedujejo zmanjšanja naročila. Kakovost izdelkov in zanimiv program sta torej nekaj, kar jim omogočata članstvo v družbi najboljših usnjaijev. Poslovni rezultati sicer niso povsem enaki prizadevanjem, bolj zaradi dejavnikov, na katere ne morejo vplivati. Tako so se v začetku leta zaradi prepovedi uvoza srečevali s pomanjkanjem surovin. V dveh mesecih so bili zaradi tega "prikrajšani" za približno 150 tisoč m2 kož ali milijon dolarjev prihodka. Razmere so se sedaj nekoliko normalizirale in so s sprotnim dogovarjanjem v okviru podjetja Industrija usnja Vrhnika tako glede surovin kot delitve dela obvladljive. Pri vsem tem je najbrž še posebej spodbudno "dogajanje" na področju ekološkega programa kolektiva. Pred štirimi meseci so namreč z dvorišča sčistili največjo umazanijo - odpadke. V tovarno namreč dobijo že polizdelke -ustrojene kože in tistih, zaradi ekologije, spornih faz obdelave v podjetju nimajo več. Tako so skoraj izpolnili že vse pogoje za priključitev na centralno čistilno napravo Šaleške doline. Po besedah direktorja Tovarne usnja Šoštanj Ratka Stevančeviča morajo urediti le še nekatere formalnosti z upravljavcem. Zaradi opuščenega dela proizvodnje niso zmanjšali števila de- Kakovost in zanimivi programi - ni težav s trgom lavcev, ampak uvedli nov program - galanterijo. Oddelek zaposluje 35 delavcev. Tistih 21, ki jih je potekla delovna viza, pa so nadomestili s svojimi štipendisti in pripravniki za finalizacijo konfekcije. Postopek lastninjenja je v celot- ni firmi Industrija usnja Vrhnika pravzaprav še na začetku. Na vseh "dvoriščih" imajo enako "stanje". Zahtevki za denacionalizacijo (za šoštanjski del so ga vložili Vošnjakovi dediči) namreč še nimajo končnih odločitev. ■ (tp) obrobju Savinjske doline , severno od vasi Ložnica, Podlog in Zg. Grušovlje. Potem se zarisana trasa obrne proti jugozahodu in poteka po najkrajši poti čez kmetijske površine in med naselji, tako da se izogne dvema velikima kompleksoma hmeljišč (severno od Šempetra in južno od Orle vasi), v Ločici ob Savinji prečka železniško progo in potem Savinjo. Preko dolinskega dela poteka proti zahodu južno od Orle vasi, Za-kla in Šmatevža, in se nato povzpne v gozdno področje Go-milskih, Kapelskih in Prekopskih šum. Pri naselju Brode se trasa nadaljuje po trasi obstoječe magistralne ceste Celje - Ljubljana do zahodnega dela naselja Vransko. Na celotni trasi so predvideni štirje priključki in sicer pri Arji vasi, Šempetru, Šentrupertu in v Čepljah. Nejvečji vzpon, po večinoma v ravninskem delu potekajoči trasi, bo 2,3 - odstoten. Predvidenih je pet podvozov, enajst nadvozov in večji most čez Savinjo, zgraditi pa bodo morali še deviacije (ceste, ki prečkajo avtocesto) v skupni dolžini 10 km. Avtocesta naj bi bila zgrajena do jeseni 1996, celotna investicija pa bo vredna 90 milijonov dolarjev. Od tega bo okoli 10 -odstotkov namenjenih odkupom in spremembi namembnosti zemljišč. Po magistralki skozi Savinjsko dolino vsak dan pelje preko 11 tisoč vozil, od tega 20 odstotkov tovornih, ko bo avtocesta zgrajena pa naj bi se ta številka dvignila na 13 tisoč vozil dnevno. Če pri sprejemanju lokacijskega načrta in sprememb dolgoročnega načrta žalske oblčine ne bo zapletov, bodo cesto pričeli graditi oktobra prihodnje leto. Vendar, sodeč po nekaterih razpravah predstavnikov kmetov, ne bo šlo brez vročih razprav, saj se ti z predlagano južno različico ne strinjajo najbolj, bolj se ogrevajo za t.i. daljnovodno. Kmet Jože Četinaje celo izrazil bojazen, da bodo javne razprave potekale pod krinko grožnje, da avtoceste ne bo, če se kmetijci ne bodo strinjali s ponujenim. ■ Bojana Špegel Gorenje na Poljskem 88888888888888888888888888 88 Cilj - povečati prodajo Gorenje je na Poljskem prisotno že več kot dvajset let. Leta 1971 so Velenjčani prodali na Poljsko tehnologijo za proizvodnjo velikih gospodarskih aparatov. Sicer pa v tej državi Gorenje najbolj poznajo po pralnih strojih. Letos so se v podjetju Gorenje Polska odločili, da ugotovijo, kdo ima v tej državi najstarejši Gorenjev pralni stroj. Prejšnji teden je bila skupina 15 lastnikov najstarejših Gorenjevih pralnih strojev na 4-dnevnem obisku v Sloveniji. Z njimi je dopotovala na obisk v našo državo večja skupina novinaijev poljskih televizijskih in radijskih postaj, dnevnikov in specializiranih časnikov oziroma revij, z njimi pa tudi skupina poslovnih partnerjev Gorenja. Prvi dan obiska pri nas so si gostje s Poljske ogledali proizvodnjo Gorenjevih velikih godpodinjskih aparatov, za novinarje paje Gorenje organiziralo novinarsko konferenco, na kateri je sodelovala tudi mag. Vojka Ravber, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino. Spregovorila je o gospodarskih dosežkih Slovenije v obdobju po osamosvojitvi, ko paje predstavljala gospodarsko sodelovanje s posameznimi evropskimi državami je posebej poudarila, da Slovenija in Poljska sodelujeta bolj malo. Lani smo z izvozom na Poljsko zaslužili samo 66,5 milijonov USD, za uvoz s Poljske pa smo plačali 12,5 milijonov USD. Zato je treba pospešiti dogovore o oblikovanju cone svobodne trgovine med obema državama; z dvema državama Višegrajske skupine, Češko in Slovaško, bo tak dogovor podpisan predvidoma še letos. Pogovori z madžarsko pa prehajajo v zaključno fazo. Zdoseženo stopnjo sodelovanja s Poljsko po besedah mag. Jureta Toplaka, namestnika generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati, niso zadovoljni tudi v Gorenju. Kljub temu, da so tudi na Poljskem prisotni vsi največji evropski in svetcwni proizvajalci bele tehnike, si v Gorenju prizadevajo povečati izvoz njihovih velikih gospodinjskih aparatov, pripravljeni pa so uvažati tudi sestavne dele oziroma drugi reprodukcijski material zanje, pri čemer bosta prevladujoča kakovost in cene. Mag. Vinki Ravber in mag. Jureta Toplaka so poljski novinarji povprašali po slovenskem in Gorenjevem modelu privatizacije, o tujih vlagateljih pri nas in prednostih tujih partnerjev, zanimal jih je način plačevanja dolgov nekdanje Jugoslavije itd. Gostje s Poljske so si v soboto in nedeljo ogledovali Slovenijo, žal jim vreme ni bilo naklonjeno, skočili so tudi do Benetk. So se pa med obiskom pri nas srečali še s predstavniki novomeške KrkeinMriborskegaTam Busa ■ (ek) Gozdno gospodarstvo Nazarje Kako razdeliti premoženje? Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so konec leta 1990 uvedli likvidacijski postopek za TOK Nazarje, ki pa se je zavlekel in še danes ni končan. Vse skupaj je in bo pospešil novi zakon o gozdovih, ki med drugim natančno opredeljuje novo organizacijsko obliko gozdarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so konec leta 1990 uvedli likvidacijski postopek za TOK Nazarje, ki pa se je zavlekel in še danes ni končan. Vse skupaj je in bo pospešil novi zakon o gozdovih, ki med drugim natančno opredeljuje novo organizacijsko obliko gozdarstva. Sedanje nazarsko Gozdno gospodarstvo se torej mora razdeliti na tri dele. Najprej se mora iz njega izločiti javni del, ki z logarji in-taksacijsko službo preide v okrilje države, ostanek paje treba razdeliti na izvajalski in zasebni del. Izvajalski del predstavljajo prejšnji družbeni tozdi, ki se bodo lastninili po zakonu o podjetjih, zasebni del pa se mora obvezno preoblikovati v zadrugo; lahko v eno ali več gozdarskih, lahko se tudi združi s kmetijsko zadrugo v skupno gozdarsko in kmetijsko zadrugo. Tu so seveda takoj nastali problemi v zvezi z delitvijo dediščine. Prejšnji teden seje sestal svet kmetov lastnikov gozdov in obravnaval delitveno bilanco, razdružitev premoženja po izločitvi javnega dela. Republiška metodologija določa, da se premoženje, ki se uporablja v proizvodnji, deli glede na obseg bodoče dejavnosti - kolikor bo zasebni sektor udeležen s količino lesa, tolikšen delež mehanizacije, avtoparka, mehaničnih delavnic in ostalega bo dobil. Ostalo lastnino bi bilo treba razdeliti glede na to, koliko sta zasebni in družbeni sektor ustvarila v preteklih letih. Najprej je torej treba ugotoviti kaj in koliko so dobila Gozdna gospodarstva leta 1963, ko seje gospodarstvo izločilo od kmetijstva, nato za vsako leto posebej ugotoviti ustvarjeno akumulacijo in na osnovi tega povečevati lastninski delež. To paje praktično nemogoče zato so se dogovorili za relativne deleže, poenostavljeno to pomeni, da naj bo delež zasebnega sektorja iz leta 1963 enak deležu 1993, kar pomeni okrog 9 odstotkov vse lastnine. Zadeve seveda še zdaleč niso dorečene. Na sestanku prejšnji teden je bilo izrečeno ogromno pri-pomn o prispevku obeh sektorjev Mehanične delavnice, avtopark in mehanizacija so tudi predmet delitve premoženja v minulem tridesetletju, seveda brez potrebnih podatkov, kar pa odločitve ne more olajšati. Zato so se dogovorili, da bo ena ožja skupina pregledala bilančne postavke in njihovo verodostojnost, druga pa temeljne listine kdaj, kako in kaj so kupovali, vse to pa omogočilo ustvarjalno razpravo na prihodnjem sestanku, ki bo lO.novembra. Tega dne se bodo tudi pogovorili o možni obliki bodoče zadruge, najkasneje do 20.novembra morajo pripraviti predlog besedila za referendum o organiziranosti zasebnega dela, referendum mora biti v začetku decembra, do konca leta pa opravljena še registracija. Dosedanje razprave nakazujejo, da se kmetje nagibajo k skupni kmetijski in gozdarski zadrugi, saj le tako močna zadruga lahko zagotovi dobro gospodarjenje. Seveda to pomeni povezavo z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki bi se morala primerno razgraditi in večino funkcij prenesti na teren, torej v morebitno bodočo skupno zadrugo. _ . 5 mJP Rečica ob Savinji Pred petim samoprispevkom Konec tega leta se bo v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji izteklo 4.obdobje samoprispevka. Znano je, da so v tej krajevni skupnosti krajevni samoprispevek imeli že v tem obdobju, za razliko od ostalih devetih krajevnih skupnosti občine Mozirje, ki so bile do letošnje pomladi še vključene v skupni občinski samoprispevek. Na Rečici ob Savinji so se za tak korak odločili zaradi nerešenih nalog iz preteklih skupnih referendumskih obdobij. Znano je tudi, da so se letos maja za krajevni samoprispevek od devetih krajevnih skupnosti odločili le v Šmartnem ob Dreti in ob velikih letošnjih uspehih te odločitve zagotovo ne obžalujejo. Kakorkoli že, na Rečici so se pred nedavnim odločili, da bodo razpisali referendum za 5.samoprispevek, bolje rečeno za 2.krajevni. Glavnih nalog v tem referendumskem obdobju niso uresničili. To velja predvsem za prednostno nalogo - izgradnjo popolne osemletke. Prvi razlog za to so bili bistveno manjši prilivi sredstev od načrtovanih, drugi pa v dejstvu, da za svoj načrt kljub vsem naporom niso uspeli pridobiti podpore. Zaradi manjšega priliva niso v celoti uresničili še nekaterih drugih nalog. Tudi zaradi tega so se odločili za razpis referenduma. Krajevni skupnosti želijo zagotoviti standard, ki ga drugod že imajo. Mnenja ob tem so bila na začetku precej deljena, saj časi takšni odločitvi pač niso naklonjeni, poleg tega pa je še vse preveč nejasnosti glede bodoče lokalne samouprave; znano namreč je, da so se na Rečici izrecno odločili za lastno občino. Prav zaradi tega je prevladalo spoznanje, da si lasten vir dohodkov morajo najprej zagotoviti sami, da bi s tem preprečili kasnejše dodatne in (pre)visoke obremenitve. Imenovali so torej odbor za pripravo samoprispevka, ki se je že sestal. Prva naloga je bila zbrati potrebe in želje iz vseh vasi in zaselkov v krajevni skupnosti. Teh je seveda veliko, zato bodo v teh dneh ocenili možen priliv sredstev, o- vrednotili programe in nato o osnutku referendumskega programa razpravljali na zborih krajanov po vaseh in zaselkih, kar se bo zgodilo v začetku novembra. Zelo pomembna naloga bo seveda oblikovati program, ki dovolj zanimiv za večino prebivalcev. Referendum seveda mora biti še v decembru. Nekaj dolga je seveda ostalo še iz sedanjega obdobja, novih nalog je tudi veliko, večinoma pa se po vaseh pokrivajo. To so krajevne ceste in mostovi, avtobusna postajališča, javna razsvetljava, pomoč društvom, skrb za okolje, vodovodi, športna in rekreacijska igrišča in še kaj bi se našlo. Veliko dela torej za razmeroma kratko obdobje. ■ JP Popolna osemletka, največja želja krajanov Rečice ob Savinji in osnovna naloga sedanjega krajevnega samoprispevka, je ostala neuresničena Kakovost v roku Gradnja novih prostorov v nazarskih Malih gospodinjskih aparatih kljub zelo kratkemu roku poteka pa načrtih in v skladu z dogovorjenimi časovnimi roki. Izvajalci zagotavljajo, da bodo prostori nared do 15.novembra kot je bilo dogovorjeno, v podjetju pa zagotavljajo, da sta izvajalca s kakovostnim deloni dokazala svoje sposobnosti, to pa sta velenjski Vegrad in firma Cimperman. ■ (foto: Jp) Ob Savinji in Dreti Seja zborov SO Mozirje Bo Martin pomagal? Poslanci mozirske občinske skupščine bodo prvo jesensko sejo nadaljevali še četrtič. Dvakrat so jo zaradi nesklepčnosti prekinili, iz enakega razloga je v tretje niso niti pričeli. Znova bodo poskušali prihodnji četrtek, 11 .novembra, ob 13.uri \ nazarskem delavskem domu. dopoldne pa sc bo predvidoma sestal še občinski izvršni svet. Na Martinovo bo to; bodo stare točke ob mladem vinu dovolj vabljive? Gornji Grad ■ ■■■■■■■■ __ ■k ■ v ■ m Načrti z V Gornjem Gradu je vse pripravljeno na pričetek gradn- jih v skupščine, ki zaradi nesklepčnosti že nekaj sej zapored ni uspela obravnavati njihove vloge za garancijo za najetje kredita, ki bi ga oh republiških in lastnih sredstvih porabili za izgradnjo kanalizacije in druge komunalne infrastrukture. Prav tako morajo zaradi tega čakati tudi z ostalimi načrti, saj skupščina Že ni uspeta obravnavati odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih za dele posameznih naselij, med drugim tudi Gornjega Grada, brez njih pa z načrti in pripravam! ne morejo nadaljevati. Še bolj so nejevoljni zaradi tega, ker ne vedo kdaj sc bo sklepčnost sploh "zgodila". Ljubno Kmalu otvoritveni trak Dan, ko bodo odprli obvoznico na Ljubnem ob Sa\ inji, je vse hli/e. Prejšnji ponedeljek so oprav ili tehnični pregled in glede gradbenih de! so za obvoznico prižgali zeleno luč. Vendar je bilo treba še počakati, ker zaradi dolgotrajnega dežja izvajalci niso so opraviti tudi s tem delom in postavili ostale znake. Po ustreznem dodatnem pregledu bodo obvoznico predvidoma odprli sredi prihodnjega tedna. Ob tem Cestno podjetje Celje nadaljuje z gradnjo l 700 metrov ceste proti Lučam. Nazarje JLJL V Nazarjah so pričeli letos že drugo akcijo širjenja telefonskega omrežja. Po novih priključkih na Dobrovljah in Zavodicah jih bodo sedaj pridobili še naročniki ob Nazarij do Pustega polja.Zaenkrat računajo na 50 novih številk, po obljubah celjskega Podjetja za PTT promet pa jih bo morda celo precej več, Ponudbo zasebnega izvajalca so že prejeli, projekt in ponudbo PTT-ja pa so pričakovali v minulih dneh. Na vsak način bodo z delom pričeli zelo kmalu. Mesec požarne varnosti ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Zaključek v soboto v Solčavi V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilci mozirske občine pripravili in pridobili marsikaj zanimivega in koristnega. Omeniti velja zlasti novo opremo in orodje za reševanje iz vkleščenih vozil ob prometnih nesrečah, ki sojo prevzeli pred nedavnim, za ravnanje z njo pa so usposobljeni nazarski gasilci. V tem tednu so sklenili vaje po posameznih sektorjih, zaključno in največjo vajo pa bodo izvedlj to soboto v bližini Solčave. Pripravili bodo namreč vajo gašenja gozdnega požara v strmih skalnatih terenih. Pri tem jim bodo priskočili na pomoč tudi alpinisti, zaradi posebnosti te vaje pa se zanjo zanimajo tudi na slovenski gasilski zvezi in so že obljubili, da si jo bodo ogledali. Zimska služba ■■■■■■■■■■■ Temeljite priprave Javno podjetje Komunala Mozirje upravljaš 140 kilometri lokalnih cest v mozirski občini, obenem pa je tudi izvajalec zimske vzdrževalne službe. Samo podjetje skrbi za 45 kilometrov najpomembnejših lokalnih cest, za ostale pa pogodbeno krajevne skupnosti same ali drugi izvajalci. Na Komunali so ž,e pripravili temeljit načrt izvajanja zimske službe, ki ga mora potrditi še občinski izvršni svet, ne glede na to se na morebitne naloge dobro pripravljajo, uradno pa zimska služba traja od 15.novembra do 15.marca. Po podrobnem izračunu bodo za zimsko službo potrebovali skoraj 12,5 milijona tolarjev, skupaj s stroški pluženja po krajevnih skupnostih pa dobrih 15,3 milijona. Malo (zgovorne) statistike ■ Število prebivalcev mozirske občine seje od leta 1990 do letos povečalo za 97, malo sicer, pa vendarle; število upokojencev seje povečalo za 578, leta 1990je bilo v občini 280 brezposelnih, po zadnjih statističnih podatkih jih je že 849; leta 1990 je bilo aktivnih prebivalcev 7.056, trenutno jih je le 5.984. Malo statistike torej za mozirsko občino, pa dovolj zgovorne. ■ jp RDEČI PAJEK Novice, ki odkrivajo tančice Po novem se občinska komisija za volitva in imenovanja ukinja in se nadomesti z enočlansko komisijo v osebi njenega predsednika. Od zdaj naprej bo le ta v njenem imenu podpisoval (in že podpisuje) želje nekaterih ljudi z občine. V prostore Zavoda za planiranje se bodo naselili popolnoma novi ljudje, sicer iiaši dobri znanci iz občinske uprave. Nekako je potrebno poskrbeti za svoje prihodnje življenje. Na občini zaenkrat še berejo naš časopis, seveda pa se ljudje sprašujejo ali je Tea Rinček oseba zdrave pameti ali podtaknje-nec nasprotnikov demokracije. wuf Pred lastninjenjem iz i8. stoletja v Franciji, pridemo do preprostega zaključka, ker pač nimajo kaj izgubiti. Ta trenutek Besedilo in foto: TEA RINCEK Dobrovlje ■■■■■■■ Dobili 4 kilometre asfaltirane ceste Krajanom Dobrovelj v KS Braslovče, ki ležijo na več kot 700 metrov nadmorske višine, se je prejšnji teden izpolnila velika želja. Delavci cestnega podjetja Celje so namreč asfaltirali odsek ceste na Dobrovljah, ki jih povezuje z dolino, v dolžini nekaj več kot 4 kilometre. Predsednik KS Braslovče, ogrožena območja dobili kar pre- Dušan Goričar je ob tem poved- cej sredstev, prav tako Ministrstvu al takole: republike Slovenije za kmetijstvo "Vesel sem, da so Dobrovljčani in gozdarstvo, sektorju za celovit končno dobili del asfaltirane ceste. razvoj podeželja, pa občini Žalec, Nanjo so čakali več deset let. Seve- Gozdni zadrugi Žalec in Vransko, da seje ob tem treba zahvaliti vsem Kmetijski zadrugi Braslovče ter tistim, ki so prispevali denar, da nazadnje krajanom Dobrovelj in smo lahko to naredili. V prvi vrsti KS Braslovče, ki so prav tako pri- velja zahvala Republiki Sloveniji, spevali določena sredstva. Vre- kjer smo iz sklada za demografsko dnost del ocenjujemo na 18 mili- Polzela ■■■■■■ Likovna kolonija Tudi letos je likovna sekcija pri DPD Svoboda Polzela pripravila likovno kolonijo, na kateri je ustvarjalo 15 likovnikov iz Velenja, Polzele in Celja. Svoja dela so razstavili na razstavi, ki sojo odprli v soboto zvečer v mali dvorani doma Svobode na Polzeli. Razstava bo odprta do 13. novembra, na njej pa si lahko ogledamo dela Marjana Dečmana, Anice Tamše, Anje Maček-Ključar, Regine Mar-tinkovič, Aleša Vilfa, Viktorije Meh, Oskarja Savinca, Stanislava Stojanoviča, JurretaGodca, Štefke Kordcž, Anice Jevšek, Zorana Josiča in Vesne Kajtna. O razstavi so na otvoritvi govorili Jožica Ocvirk, tajnica ZKO Žalec, njen predsednik Janez Meglič in predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak. Likovno kolonijo in razstavo so pripravili v počastitev praznika krajevne skupnosti Polzela. Besedilo In slika: -er Edo Žalnlk poveljnik GD Polzela se je tega opravila lotil kar sam. Da bodo hidranti bolj vidni V mesecu požarne varnosti so se izkazali tudi gasilci na Polzeli. Poskrbeli so za bolj vidne oznake hidrantov tako, da so jih na novo prepleskali in označili. To je bilo zelo potrebno, saj so bili že dolgo slabo vidni. Dobro označeni hidranti so seveda zelo dobrodošli, če kje zagori, ker jih je bilo sicer ob naglici težko hitro opaziti. Besedilo in slika: -er Ob našem obisku pri asfaltiranju ceste pri Dobrovljah Je bilo megleno In slabo vreme. jonov tolarjev. Drugi del ceste do doline v Le- Ta del bomo asfaltirali, če bo tušu, kjer je sedaj še makadamska vse tekl° kot smo si zamislili in cesta je ostalo neasfaltiranega 3 zadali- v prihodnjem letu." kilometre ceste. Besedilo in slika -er Del razstave na Polzeli Andraž SS ® S ® Delovni gasilci Med zelo delovne člane gasilskih društev v žalski občini sodijo nedvomno tudi člani GD Andraž. Tako so v letošnjem letu v novem domu uredili sejno sobo, asfaltirali parkirišče in dovozno cesto ter uredili zunanjost doma - fasado. Po besedah predsednika društva, Ludvika Meklova in poveljnika Antona Rebernika so za ta dela člani društva in drugi krajani opravili več kot 2500 udarniških prostovoljnih ur. V načrtu za prihodnje imajo nabavo nove avtocisterne. Besedilo In slika: -er VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter pri železniški postaji tel.: 063/ 701-685 Od 5. novembra do 5. decembra ■ akcijska prodaja izdelkov nove generacije TVT - TERMEX MARIBOR: • KOTEL za centralno ogrevanje na olje z možnostjo kurjenja na trdo gorivo, z vročo gorilno komoro, univerzalnimi vrati in stiskalno ploščo STANDARD S 25 CENA 96.600 SIT • ETAŽNA PEČ, dimni priključek s strani ali zadaj CENTRAL 17 TERMIX 66.900 SIT • ETAŽNA PEČ, dvostopenjski brezšumni uparjalni gorilnik, regulacija, delovna plošča iz umetne mase: OCD143 109.600 SIT • Pretočni grelnik vode, 2x3,5KW:PGV TOBIAVTOMATIK17.600 SIT • TOPLOTNA ČRPALKA zrak voda, vakumsko emajlirani bojler (3001), regulacija, elektrogrelec: TČZV311 162.000SIT l Obiščite nas, razkazali vam bomo našo ponudbo in poskušali svetovati. I TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 sladkor 50/1 kg 69,90 prašek Oskar 3kg 479,00 moka T500 25/1kg 39,90 prašek Waiserise 3kg 675,00 moka T8501kg 33,90 prašek Persil 3 kg 929,90 olje Zvezda 12/11 125,00 prašek Ariel 3 kg 1.160,00 testenine 1/2 kg 59,00 pesni rezanci 1 kg 23,90 riz 1 kg 85,00 koruza 1 kg 23,90 Vegeta 1kg 699,00 vrtalni stroj B&D 8.499,00 cet Piati 41 389,00 mot. žage Jonsered od 44.990,00 toal.p3pir10kom 169,00 veriga za mol. žago 1.750,00 Poleg že obstoječe trgovine boste odslej v novem delu lahko izbrali drobne gas. aparate, ročno orodje, sekire, mesoreznice, motorne žage, vodne črpalke, Beltone, Jupol, motorno olje, avto gume, gume za traktorje in akumulatorje. MJUDNO VABIJEN1! Rekli so: &SS!8!ž8SIf!8t8iia88 Vinko Fonda, vodja Sovitove kisarne v Šempetru: "Leto je okrog in zima je pred vrati. To je čas, ko se je treba na bližajočo zimo pripraviti tudi z ozimnico. Tako •>►... že leta skrbimo, daje na trgu dovolj kislega zelja in repe. Letos smo od svojih koope- rantov odkupili 400 ton zel-k ja in 50 ton repe. Naša kisar- na bo s tem dvojim zalagala koroško, celjsko in zasavsko 4 regijo." Besedilo in slika: -er Gospodarski kazalci, ki jih je prikazala uslužbenka občinskega sekretariata za gospodarstvo na zadnjem zasedanju zborov nam dodobra povedo, da večina gospodarskih kazalcev kar močno zaostaja za regijo in republiko. Tako tudi bruto osebni dohodki. Neto izplačila se gibljejo v občini Žalec nekje na poprečju 30.000,00 sit, podatki so seveda prej napovedi kot realne ocene, saj SDK ne spremlja več s svojo statistiko izplačevanje plač. Zanimivo je, da zaposleni s popolno stoičnostjo prenašajo recimo temu z milo besede bedo bednega vsakdana. Ko se torej vprašamo, zakaj štrajkajo le še delavci podjetij v stečaju (če ne štejem izseljevanja poli- BMjjjj^H čajev) in dodobra spominjajo na komunaše pa nas najbolj zanima, kaj pa lahko izgubijo tisti, ki nočejo štrajkati navkljub nevzdržni situaciji v vsakdanjem preživetju, v katero pa jih porivajo -——- mizerni pre- . jemki? Prepr- Ko bom° Potniki... osto: izgubijo lahko prvič službe, stalen vir dohodka, takoj zatem lahko izgubijo iluzije o boljših časih in nenazadnje izgubljajo lastninjenje. Podjetja, pridna ali poredna, boljše stoječa ali slabše dehteča s pospešenimi veleslalomski vijuganji vozijo svoje barke skozi zakonsko nedorečeno in razno raznim špekulacijam naklonjeno postsocialistično obdobje. S 1. I. 1994 se bodo vsi za silo in boljše stoječi gospodarski subjekti skušali lastniniti, torej se odplačati državi, ki so jo pridno vzdrževali 50 let (in še jo bodo). Nihče več, še najmanj pa vsega slabega navajeni menadžerji, ne verjame, da se bodo sredstva, kijih bo država v maniri požrešne babice postrgala s krvavečih ran iz pleč gospodarstva, kdaj vrnila v ta podjetja na ta ali oni podoben način kot so iz podjetij odšla. Lastninili se torej bomo, vodstva obljubljajo več svobode, boljše dihanje po novem letu za zaposlene? Trik, ukana, prazne marnje ali pa si delavci resnično lahko zapojejo listo pesem "...saj po novem, saj po novem letu boljše bo...!!" ELEKTRONIKA d.o.o. 63320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija telefon: 063/853231 telefax: 063/8519 48 Za delo in zaposlitev v trženju in oskrbi, v tehnologiji in pripravi proizvodnje iščemo mlade, delovne in ambiciozne diplomirane inženirje elektronike diplomirane inženirje strojništva diplomirane ekonomiste ali ekonomistke Vabimo vas v kolektiv, katerega jedro tvorijo strokovnjaki in delavci nekdanjega podjetja Gorenje Elektronika. Naši novi Izdelki - televizorji, satelitski sprejemniki in barvni monitorji - so konkurenčni na domačem in na vseh tujih tržiščih. Naš izvoz že dosega 5 milijonov DEM mesečno. Če vas ni strah obilice dela, če ste se pripravljeni spoprijeti z vedno novimi nalogami, potem ne oklevajte. Ker je pogoj za zaposlitev znanje angleškega ali nemškega jezika, vas prosimo, da originalni slovenski vlogi dodate tudi lastnoročno napisano kopijo vloge v angleškem ali nemškem jeziku. Za dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja ali njegovega namestnika, telefon 853608 ali 851143. Ponudbe zbiramo do 15.11. 1993 na naslov: Elektronika d. o.o. Velenje, Partizanska 12,63320 Velenje. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za sanacijo ravne strehe in vidnih betonov na objektu Glasbene šole v Velenju. 1. PREDMET RAZPISA je sanacija ravne strehe in vidnih betonov na objektu Glasnebe šole v Velenju. 2. PRIČETEK DEL je takoj po izbiri izvajalca. 3. POPISE DEL za izvedbo razpisanih del lahko ponudniki dvignejo po predhodnem plačilu stroškov 5.000,00 SIT na Zavodu za urbanizem Velenje, Trg mladosti 2 do ponedeljka, dne 8.11.1993 vsak dan od 7. -14. ure. 4. VSE POTREBNE INFORMACIJE dobijo ponudniki v Glasbeni šoli Velenje pri g. Marinu. 5. MERILA ZA IZBIRO ponudnika so ponujena cena, rok izvedbe, garancijski rok, plačilni pogoji ter druge ugodnosti, kijih nudi ponudnik. 6. PONUDNIKI NAJ PONUDBE ODDAJO v zaprti ku verti na naslov: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELENJE, Titov trg 1, Velenje s pripisom: "PONUDBA ZA SANACIJO RAVNE STREHE IN VIDNIH BETONOV NA OBJEKTU GLASBENE ŠOLE - NE ODPIRAJ!" ROK ZA ODDAJO PONUDB je 12.11.1993 do 12. ure. 7. ODPIRANJE PONUDB bo 12.11.1993 ob 13. uri v sobi štev./21/l, Občine Velenje. Predstavniki ponudnikov se lahko udeleže odpiranja ponudb le s pismenimi pooblastili. 8. PONUDNIKI BODO O IZBIRI OBVEŠČENI v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb. Republika Slovenije Občina Velenje Sekretariat za notranje zadeve Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89) izdaja razglas o razgrnitvi volilnih imenikov za volišča št.3 KS Cirkovce, št. 13 KS Škale in št.23 KS Staro Velenje, za nadomestne volitve za delegate Zbora KS občinske skupščine. S tem razglasom obveščamo občane, da lahko pregledajo in zahtevajo popravke v volilnih imenikih pri pristojnem organu, in sicer od 10/11-1993 do 25/1-1994. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežu navedenih KS. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6 a 63330 Mozirje » Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje razpisuje prosta dela in naloge finančnika za določen čas (vsaj 1 leto). POGOJI: ■ ekonomski tehnik (V. stopnja) z opravljenim pripravništvom ■ prednost bodo imeli kandidati-ke z delovnimi izkušnjami v financah in pri delu z računalnikom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po dnevu razpisa na naš naslov: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, Savinjska cesta 6,63330 Mozirje. Program prireditev Kulturnega centra Ivan Napotnik November - mesec gledališča Petek, 5.11. ob 18.00 Knjižnica Velenje Borut Korun: KAČA IN JAGUAR Predstavitev potopisa Četrtek, 11.11., ob 17.00 dom kulture Velenje ob 17.00 - za mladinski abonma (1) ob 19.30 - izvenabonmajska predstava SNG Ljubljana, Drama Ivan Cankar: PISMA ANI Režija: Zvone Šedlbauer Igra: Zvone Hribar Pisma Ani Lušinovi, Cankaijevi mladostni ljubezni, sodijo med lepše ljubezenske izpovedi v slovenski literaturi. Gre za prava ljubezenska pisma, ljubezenske izjave, ki danes vse bolj iz-ginjajao iz besedišča erotične komunikacije. Vse o odnosih Ana Lušinova - Ivan Cankar lahko preberete v priloženi fotokopiji članka Maijana Marinška, objavljenega v septemberski številki Naše žene, 1993. Ana Lušinova je namreč službovala na Plešivcu pri Velenju in je tam tudi pokopana. Vstopnice 400 SIT. Za abonente gledališkega abonmaja, mladino in upokojence pa 300 SIT. Petek, 12. novembra, ob 19.00 Galerija Velenje KRIŠTOF ZUPET otvoritev razstave risb in koloriranih risb Sobota, 13.novembra, ob 10.00 iiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiii dom kulture Velenje - mala dvorana za Pikin abonma in izven (1) Lutkovno gledališče Kobanci Kam niča Zdenek Florian: T0BIJA Tobija je jazbečar, droben kužek, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. Telo kot trakec, krive noge, ušesa kot rjuhe in gobček, ki ni vreden pasje besede. Vse to mu povzroča velike preglavice. Vstopnice 200 SIT. Petek, 19.11. ob 19.30 dom kulture Velenje za gledališki abonma (2) Slovensko ljudsko gledališče Celje Damir Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE Režiser: Dušan Mlakar Igrajo: Ljerka Belak, Vesna Jevni-kar, Maja Šmid Vse tri smo tukaj. Njega seveda ni. Kot daje nečesa konec. Ester, Lui-za in jaz. Vse smo nekam klavrne. Porezane, skuštrane, utrujene. Nismo več lepe... Po mnenju kritikov je ta igra krute resnice in kompliciranih psiholoških stanj, programsko in izvedbeno presenečenje; igralke, ki na odru podoživljajo usode treh nesrečnih protagonistk, blestijo v izvrstni in siloviti igri. Vstopnice 700 SIT. Sobota, 20.11., ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani FRANCISC0 ARAIZA, tenor Koncert slavnega italijanskega tenorista Francisca ARAIZE bo gotovo izjemen glasbeni dogodek. Nastopil bo v Gallusovi dvorani z orkestrom Slovenske filharmonije. Na sporedu so najlepše arije Giordana, Masca-gnija, Bizeta, Verdija, Masseneta, von Webra in W.A.Mozarta. Vstopnice 1.000 SIT, prevoz 900 SIT. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Avtobusne postaje. Dva gledališka večera z Darjo REI-CHMAN: Četrtek, 25.11., ob 19.30 SISBB«jtRSilStttSSISBRfiSlj3ijgKlt obisk v SLG Celje izven abonmajska predstava Luigi Pirandello: KOT ME TI HOČEŠ Režiser: Janez Pipan Glavna vloga: Darja Reichman Vstopnice 800 SIT, za abonente gledališkega abonmaja 600 SIT, prevoz 400 SIT, za abonente 300 SIT. Odhod avtobusa ob 18.00 izpred Avtobusne postaje. Petek, 26.11., ob 19.30 dom kulture Velenje za gledališki abonma (3) Mestno gledališče ljubljansko Evald Risar: KAJ PA LEONARDO? Režiser: Dušan Mlakar Igrajo: Milan Štefe, Darja Reichman, Veronika Drolc, Franc Mar-kovčič, Matjaž Turk, Jože Mraz, Vera Peer in drugi. Posrečen, dobro organiziran, zabaven in k razmišljanju vabeč tekst doslej neštetokrat uprizorjen. Odlična režija in veliko posrečenih vlog. Vstopnice 700 SIT. Dimnikarsko podjetje Ravne Poslovna enota Velenje Telefon: 063/853-636 Z DIMNIKARJI DO ČISTEJŠEGA ZRAKA, OKOLJA IN PRIHRANKOV GORIVA Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba in je zavezana za pregledovanje in nadzorovanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav. V tem sklopu naših nalog opravljamo: ■ redne kontrolne preglede ■ izredne kontrolne preglede ■ letne strokovne preglede z izdajo potrdil o stanju naprav ■ meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč ■ določevanje toplotno-tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav in ■ strokovne preglede za izdajo soglasij. Pri samem čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav paje obseg naših opravil naslednji: ■ redna mehanska in kemična čiščenja ogrevnih površin ■ generalna čiščenja ■ izžiganje oblog in ■ protikorozijska zaščita. Naj dodamo, da v dejavnost dimnikarske službe sodi tudi vodenje evidenc (katastrov) o kurilnih dimovodih in prezračevalnih napravah ter emisiji dimnih plinov. SPOŠTOVANE NAŠE STRANKE Z vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov in navodil dimnikarske službe, bomo tudi v tej kurilni sezoni z naše plati lažje skrbeli za čistejši zrak in okolje ter varnost vašega premoženja in zdravja. VAŠI DIMNIKARJI Vabilo, da se jim pridružite Firma INSTORje bila ena odprvih v Sloveniji, kije orala ledino pri razvoju podjetništva. V štirih letih so v okviru INSTORJA oz. njihovih firm odprli 60 novih delovnih mest. Eden od njihovih največjih projektov je projekt S TE L L. Firma STELL, katere večinski lastnik je IN-STOR, postaja doma in v tujini vse bolj uveljavljena blagovna znamka za visoko kvalitetna strešna okna in podstrešne stopnice. Vrednost proizvodnje v letošnjem letu ho znašala cca3-000.000DEM. V enem letu prisotnosti na trgu so osvojili preko 50 % domačega trga. Izvažajo že v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in Makedonijo. Kljub hitremu razvoju vfirmi niso brez ciljev. Razvito imajo novo okno z dvojnim vrtiščem. Še v tem letu bo stekla redna proizvodnja protipožarnih stopnic za au-strijski trg. Ker v finni ne želijo zastati v razvojnem tempu in želijo postati eden od večjih evropskihproizvajalcev strešnih oken,po kakovosti strešno okno STELL sodi v sam vrh tovrstnih pmizvodov na evropskem trgu, sosevSTELL-u odločili, da v izved!x> druge faze razvoja firme pritegnejo nove delničarje. Del kapitala lx>do kot delničarji vložili nekateri njihovi poslovni partnerji. Poleg njih pa k vlaganju vabijo tudi druge. V firmi pričakujejo interes za vlaganja posameznikov. Še posebej, ker bodo vlagateljem poleg zajamčene dividende, ki bo najmanj v višini obrestnih mer za dolgoročno vezana sredstva, ponudili še druge ugodnosti. Predvsem prednost pri novih zaposlitvah in tudi možnost, da vložek po določenem času dvignejo s pripadajočimi obrestmi ali, da vložek zamenjajo z delnicami, kijih bodo državljani dobili na osnovi državljanskih certifikatov. Firma STELL naj bi torej v prihodnje postala ena od prvih proizvodnih firm z zasebnim kapitalom organizirana kot delniška družba. Zanimiv izziv za vas. Šeposeloej, kersosedo-sedaj na trgu vrednostnih papirjev pojavljale pretežno delnice raznih svetovalnih firm. Večjo varnost naložb je sigurno pričakovati v proizvodni firmi, še posebej če proizvodnja temelji na lastnem proizvodu. Proizvodi firme STELL to sigurno so. Med drugim to potrjujejo 4 lastni patenti. V kolikor vas vlaganje zanima, najmanjša vloga naj hi bila 1 .OOO DEM, pokličite! STELL tel.- 063/852-360, gospoda Ko-privtiikarja. Zbor delegatov ZKO Velenje Produkcija, ki je drugje ni? Spremembe v družbi so sicer vplivale na dogajanja v Zvezi kulturnih organizacij, vendar niso toliko vplivale na delo, dejavnost društev. Najbrž pa temu ne bo tako po sprejetju zakonodaje v naslednjih letih in predvsem pri razdelitvi sedanje občine v tri nove. Tako so ugotavljali pri pregledu opravljenega dela v minulem letu udeleženci zbora delegatov Zveze kulturnih organizacij Velenje (bil je prejšnjo sredo). Kakovost in množičnost sta bili v ospredju pozornosti delovanja kulturnih zanesenjakov v Šaleški dolini. Zal, se nista v tolikšni meri odražali tudi pri denarju. Zakonodaja rešuje le večja središča. To pa občina Velenje ni, razen na glasbenem področju. Občinski proračun pa prav tako reže kulturi vse tanjši kos pogače (leta 1987 je v proračunskih sredstvih kultura dobila 10 - odstotkov denarja, tri leta kasneje 15, sedaj za te potrebe namenja le še 9,5 - odstotka). Kadri in denar sta vprašanji, s katerima so se ubadali ljubitelji kulture v letošnjem letu. Kot vse kaže, se bodo še z večjo mero morali tudi v prihodnjem. Prepričanje, daje ljubiteljska kultura v občini glede na razmere v prejšnjem letu preživela, jjri ohranjanju dosežene kakovosti in množičnosti kaj prida ne bo pomagalo. Ni namreč upanja o skorajšnjih ugodnejših časih (ne v republiki, niti v občinskem proračunu). Za nameček pa tudi krovni zakon za kulturo ureja zelo malo s področja ljubiteljske kulture. Čeprav je - po besedah Vojka Stoparja z republiške Zveze kulturnih organizacij - dejavnost društev, skupin v velenjski ZKO .najbolj raznolika, čeprav so nekatere skupine v samem vrhu, to na večjo pomoč središča ne vpliva. Tako gledališčniki velenjske ob- čine že pj^ktično 20 let zaman govorijo o poklicnem režiserju. V zadnjerh času pa so tu še težave z zborovodji. Po mnenju nekaterih (Vlado Vrbič, direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje) "je treba vedeti, do kam lahko glede na položaj gremo. Dejstvo, daje občina Velenje za takšne kadre nezanimiva (s tem njegovim mnenjem nekateri niso soglašali) je treba vzeti v zakup. Prav tako to, daje prodor v širši slovenski prostor otežkočen zaradi velike ponudbe. Treba bi se lotiti produkcije, ki je drugje ni." Po mnenju Srečka Meha, kije tokrat "nastopil" v vlogi predsednika ZKO Velenje, bi morali kulturni zanesenjaki v Šaleški dolini prihodnje leto strniti sile na nekaterih skupnih projektih ter vsemu navkljub nameniti pozornost množičnosti in kakovosti. Po svojih možnostih bo zveza za gledališč -nike pripravila organizacijske, vsebinske in finančne možnosti za skupne gledališke predstave, podpirala prireditve, zanimive za širšo slovensko javnost (srečanje narodno- zabavnih ansamblov naGraški Gori). Med njenimi prizadevanji za prihodnje leto bo tudi iskanje možnosti za organizacijo srečanj (ne le v občinskem merilu). Da bi se kar najbolje seznanilo s težavami kulturnih delavcev na terenu, bo predsedstvo Zveze kulturnih organizacij občine Velenje obiskalo vsa prosvetna - kulturna društva v Šaleški dolini (predvsem tista, ki jih je doslej pogosteje pustilo ob strani). Povsem ob koncu sklepov za delovanje v letu 1994 so zapisali še prepričanje, daje njihova pot prava, in da je treba začete aktivnosti nadaljevati tudi v prihodnjem letu. ■ tp Gledališki frgS, Celje Ljudsko Gledališče Celje telefon (063) 25-332 Krstna uprizoritev Rdeče kapice Se bo Dobro tokrat uspelo zoperstaviti Zlu? Odgovor na zgoraj zapisano vprašanje ponuja nova predstava v Slovenskem Ljudskem gledališču v Celju. Gre za krstno uprizoritev mladinske predstave Bogomirja Verasa. Na sporedu bo v nedeljo, 7. novembra ob 16. uri. Svet Rdeče kapice se spreminja v grozljivko. Bolna sapa mu želi zadati zadnji odločilni udarec in gre v napad. Se bo Dobro (pamet) tokrat uspela zoperstaviti Zlu (človeški nespameti)? Predstavo znanega slovenskega gledališkega igralca Bogomirja Verasa je zrežirala Katja Pegan, dramaturgija je delo Marinke Poštrak, scenografija Slavice Ra-dovič, kostume in rekvizite je oblikovala Eka Vogelnik. Avtor glasbe je Mirko Vuksanovič, Goga Stefanovic - Erjavec je avtorica koreografske postavitve predstave, korepeticijo je vodila Brina Zupančič - Rogelj. Oblikovalec luči je Igor Berginc, oblikovalec maske Bolne sape pa Dušan Mihajlovič. Lektor predstave je Marijan Pušavec. IGRAJO: Bogomir Veras, Vesna Maher, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Zvone Agrež, Bojan Umek in Tjaša Cepuš, Andreja Ccpuš ter Simona Mirnik. Pokrovitelj predstave Zelena Kapica je Coca-Cola. Songi iz predstave so na kaseti, ki bo prav tako naprodaj. Premiero bo celjski gledališki ansambel uprizoril za abonma Izven, vstopnice pa so že na voljo pri gledališki blagajni. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 31. oktobra, so vsi ansambli dobili točke, vendar so bile razlike precejšnje. Lestvica izgleda takole: 1.KLINC: "Dober nasvet" 8 glasov 2.LEGNAR: "Zdravica" 3 glasovi 3.DELČNJAK: "Večer na vasi" 2 glasova 5.SLOVENIJA: "Glasba iz Slovenije" I glas 5.ZAD. KRANJCI: "Nič me ne zmerjaj" I glas Predlogi za nedeljo, 7. novembra: I ATELŠEK: "Očetov praznik" 2.KOVAČI: "Iščem pravo punco" 3.PODKRAJSKI: "Zaljubljen v citre" 4.TRIM: "Lovec na kikle" 5.VAGABUNDI: "Piskrovez" ■ VIII Grabner Velenje x m ss » m ss Dominantnost figure V Galeriji Kulturnega centra "Ivan Napotnik" bo samo šc do 10. novembra na ogled razstava mladega slikaijaGregoija Kokal-ja. Izbira tega avtorja je vezana na slikarske kolonije, ki so vsako leto v Velenju in na katerih sodelujejo izključno najmlajši slovenski slikarji. Nagrajenec lanske kolonije je prav Kokalj. Izhaja iz razreda profesorja Janeza bernika. Specialko za slikarstvo pa je nadaljeval pri profesorju Lojzetu Logarju. Na njegovih velikih platnih, ki so razstavljena, izstopajo figure. To niso klasični portreti, vendar pa ti vizuelno bolj preplavljajo površino kot klasični. Položaj, izpoved in vloga figure namenoma izstopata iz že sicer kolorističnega prostora. Slika se nadgrajuje še v soodvisnosti od razmerij med ploskvami. V glo-balu so opazne eksplozivno izstopajoče barve: rdeča, rumena in modra. Aktivnost pa stopnjuje z risbo in njenimi hipnimi realizacijami. Raznovrstnost motivov in realizacij ima skupno izhodišče: naslikati trenutni zaznamek dogodka, ki se ga ne da podoživeti indoslikati. Bliskovit kontakt z okoljem in ljudmi in reakcija na vse to so slike, ki ostajajo za produktivnim slikarjem Gregorjem Kokaljem. ■ Milena Koren-Božlček Šaleška dolina 50-letnica Kajuhove smrti Prihodnje leto bo minilo 50 let od smrti rojaka, pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Ob tej priložnosti bodo pripravili literati velenjske občine slovesnost, k sodelovanju vabijo tudi druge kulturne zanesenjake. Na nedavnem zboru delegatov Zveze kulturnih organizacij Velenje pa so se dogovorili, da bo obeležitev spomina nanj skupen projekt vseh odborov pri zvezi - literarnega, glasbenega, gledališkega, plesnega, likovnega, odbora za sodelovanje s šolami. ■ tp Zgodilo se je... 4. listopada LETA 1872 V Slovenskem narodu je bil daljnega leta 1872 objavljen zanimiv članek z naslovom "Kralj kadilcev tobaka": "Blizu Roterdama na Holandskem je one dni umrl mož, ki je tobak nad vse čestil. S kupčevanjem sije lepo premoženje pridobil in si postavil grad blizu Roterdama. v katerem je ustanovil cel muzej za pipe. Vsaka vrsta pip, o kateri je le kaj izvedel, je morala biti zastopana v njegovi zbirki, kjer so te kadilne mašine bile po časih in narodih urejene. V svojem testamentu je zapovedal, naj povabijo vse kadilce na Holandskem k pogrebu in naj dajo vsakemu 10 funtov tobaka in dve pipi najnovejšega izdelka za spomin. Razven tega je bilo v testamentu ukazano, da morajo vsi sorodniki in drugi, ki ga spremijo do groba, z gorečimi pipami za mrličem iti. Namestu zemlje naj mu tobakov pepel v grob mečejo. Vsi ubogi iz okolice, ki z gorečimi pipami za njegovim sprevodom gredo, naj dobe vsako obletnico zopet 10 funtov tobaka in sod piva. V rakosi je mož rekel dati tobaka, žvepljenk, kresalo in gobo. Izračunalo se je, daje mož, ki je 80 let živel, barem 80 centov tobaka pokuril. Bog mu daj dobro! Ta mož je bil zares pravi ljubitelj tobaka, pa še visoko starost je kljub temu učakal. Za vse današnje častilce te nevarne razvade, pa je to vseeno le slaba tolažba. LETA 1889 V Slovenskem gospodarju smo našli oglas z naslovom "Hram se proda": "V trgu Šoštanj se proda ali da v najem hram štv. 16, v katerem je bila več let prodajalnica z mešanim blagom. Več pove gospa Marija Kottnig v Mozirji." Kot verjetno večina bralcev ve, imamo danes v Muzeju Velenje rekonstrukcijo take trgovine z mešanim blagom*Naj pa poudarim, da naše zbiranje predmetov za to trgovino še ni končano, in če ima kdo med vami še kakšen predmet, ki je povezan s tako trgovino in bi ga želel našemu muzeju prodati ali podariti, naj nas prosim poišče na velenjskem gradu. Dobrodošli! LETA 1898 Tudi zadnja današnja novica je bila objavljena konec prejšnjega stoletja, tokrat zopet v Slovenskem narodu: "OBČINA ŠT. ILJ POD GRADIČEM je odposlala na podlagi odborovega sklepa na dotična višja mesta sledeče peticije: Peticijo za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, za slovenske napise na železniških postajah na Spodnjem Štajerskem, in da se imena teh postaj tudi slovensko izklicujejo; zopetno prošnjo za slovenski pečat in slovenske napise na pošti v Velenji." Tako v bivši Avstro - Ogrski kot tudi v bivši Jugoslaviji Slovencem nič ni bilo poklonjenega, za vse kar smo dobili in kar danes imamo, smo se morali dobesedno izbojevati. ■ Damijan Kljajič r* G LAS B ELITNO VIC E ~ "GL ASBEN E N 0 VIC E" * GLA^BENElJbviCE" Ko je pred zdaj že več kot desetimi leti ugledala luč sveta prva kompaktna plošča, kot se glasi uradni slovenski prevod za trenutno najbolj tehnično dodelan nosilec zvoka, namenjen komercialni rabi - CD (compact disc), smo pravzaprav mislili, da bo njen boj na tržišču z vinilno ploščo bolj trd in dolgotrajen. Pa ni bilo tako. Celo pri nas, kjer iz znanih razlogov za svetovnimi tehničnimi dosežki vedno ostajamo korak ali dva zadaj, jc vinilna plošča presenetljivo hitro izginila iz "proizvodnih " programov različnih založniških in izdajateljskih hiš. Žal pa, kot se je to naknadno pokazalo, v največji meri to ni bila posledica kakega huronskega prodora CD-jev, ki bi zaradi komparativnih prednosti posekali staro dobro vinilko, temveč bolj posledica pomanjkanja denarja za vinil, ki gaje v tistih časih vedno primanjkovalo. Kar spomnite se, kako se se takrat plošče (analogne) dražile iz meseca v mesec in kako so posamezne založbe odlagale že zdavnaj najavljene nove izdaje samo zaradi tega, ker pač ni bilo vinila oz. denarja zanj. In ker je ravno s tem obdobjem sovpadal tudi pojav prvih CD-jev pri nas, so vse velike gramofonske hiše izkoristile priložnost in se brez oklevanja, v imenu "tehničnega napredka" odpovedale proizvodnji analognih plošč. Če bi jih v tem trenutku zamenjali CD-ji, bi bilo vse lepo in prav. Ker pa takrat pri nas nismo imeli (in mislim, daje tudi danes nimamo) izdelane tehnologije za izdelavo laserskih plošč, je veliko vrzel, kije nastala na tem področju, hočeš nočeš morala zapolniti stara dobra kaseta. Ta pa, kot je znano, predstavlja najslabšo možnost kvalitetnega zapisa zvoka, še posebej, če se za njeno produkcijo ne uporabljajo najboljši materiali, kot je to običajno pri nas v navadi. Tako seje na našem področju kot vodilni nosilec zvoka, ki ga ob izidu albumov koristi velika večina slovenskih ansamblov, obdržala analogna kaseta. Daje temu tako, je močno prispevalo tudi dejstvo, da v večini gospodinjstev po Sloveniji CD playerali laserski gramofon, kot naj bi ga pri nas imenovali, še ni tako zelo udomačen kos opreme. Ogromno je ljudi, ki še vedno za zadovoljevanje svojih potreb po poslušanju glasbe v največji meri uporabljajo kasetofone, zato tudi prodaja kaset na našem trgu ob alternativni možnosti nakupa enake CD plošče le-to vedno prepričljivo prekaša. Domači bendi so zato ob izdaji svojih posnetkov prisiljeni poleg CD-ja (če si ga seveda lahko privoščijo) na tržišče plasirati tudi kaseto, posledica tega paje dejstvo, daje domačih CD plošč razmeroma malo. Tujih je seveda dovolj, toda, če jih boste želeli kupiti, boste to v Velenju storili zelo težko. Kljub svoji relativni velikosti v primerjavi z drugimi kraji po naši domovini Velenje ne premore niti ene kolikor toliko dobro založene trgovne z laserskimi ploščami. Ampak to je že druga zgodba. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... MR. BIG Prva uspešnica z zadnjega albuma ameriške skupine Mr. Big je priredba 22 let stare uspešnice Cata Stevensa z naslovom "Wild vvorld". Kot pravi Eric Martin, član skupine, ta priredba ni posledica pomanjkanja idej, ampak sojo naredili v lastno zabavo in veselje. Trenutno Mr. Big nastopa kot predskupina Aero-smithov na njihovi evropski turneji, v decembru pa jih že čakajo nastopi v ZDA. JANET JACKSON 8. novembra bo izšel novi sin-gle l zadnjega albuma Janet Jack-son. Naslov singla je "Again" in je že tretji single z njenega zelo uspešnega albuma "Janet". Sredi decembra naj bi se z nastopom v Los Angelesu začela velika turne- ja te ameriške pevke, v okviru katere bi Janet v letu dni obredla praktično ves svet. Že od začetka oktobra v strogi tajnosti potekajo priprave na to turnejo, na kateri bo ob njej na odru nastopilo kar 20 plesalk in plesalcev, za dobro zvočno kuliso pa bo poskrbelo najmanj 12 vrhunskih glasbenikov. ROBIN S Kdor bi temnopolto soul pevko Robin S, ki je pred kratkim opozorila nase z dvema hitoma: "Show me love" in "Luv 4 luv", rad videl tudi v živo, bo moral še nekja časa počakati. Trenutno je ta pevka praktično nedosegljiva. Zaposlena je namreč kot tajnica newyorškega župana na Long Islandu. Njen pro-ducent jo jc odkril zgolj slučajno, ko je nastopila kot solistka nekega cerkvenega zbora in jo prepričal, da je posnela album. Službene ob- veznosti jo vežejo na sedanje delovno mesto vse do leta 1995, ko bo sedanjemu županu potekel mandat, takrat pa bomo Robin S morda lahko videli tudi v živo in celo izvedeli njeno polno ime. RICHARD GRIECO 29-letni filmski in televizijski igralec Richard Grieco (21 jump street) se poizkuša tudi kot glasbenik. Za sabo že ima nekaj nastopov v živo, pred kratkim paje z neko založbo iz Hamburga podpisal pogodbo o snemanju plošče. Prvi single, izdan pod imenom Richard Grieco & The Dunmore Band" naj bi izšel konec leta, njegov naslov pa bo "Crying in the street". GENESIS Po njihovi turneji leta 1992 so si Genesis letos privoščili izdaten počitek. No, to pa šc nc pomeni, da niso prav nič aktivni. Njihov pevec Phil Collins bo konec novembra predstavil nov album, katerega naslov za zdaj še ni poznan, v naslednjem letu pa se pripravlja tudi na veliko svetovno turnejo. BON JOVI Kot kaže bo zadnji album te ameriške težkometalne skupine po uspešnosti in številu sir.glov prekosil vse dosedanje. Trenutno je namreč najbolj vroča skladba z albuma "Keep the faith" uspešnica "I believe", ki je po naslovni skladbi, pesmi "Bed of roses" in skladbi "In these arms" že četrti hit s te plošče. V živo Bon Jovi trenutno nastopajo na turneji po Južni Ameriki. ■ Mitja Čretnik 10 MAS ČAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 4.novembra 1993 t Krajevna skupnost Desni breg sodi med največje krajevne skupnosti v občini Velenje, sodi pa tudi med najstarejše zgrajene predele v mestu. V njej živi več kot 7000 prebivalcev. Iz tega izhaja tudi precej težav, ki so se pojavili kasneje, z razvojem, koje bilo potrebno v njej zgraditi PTT omrežje, daljinsko ogrevanje, cestno omrežje, kabelsko - razdelilni sistem...Se danes pa ni vse tako, kot bi si krajani želeli, saj je še vedno veliko nerešenih problemov v prometu in telefoniji. Razširitev telefonskega omrežja na Kersnikovi 11, 13, 15 in 17 in deloma na Tomšičevi 10 in 11 jim dela v tem času največ preglavic. V času, ko so v krajevni skupnosti Desni breg gradili omrežje, tudi s pomočjo samoprispevka, so bile, to se vidi danes, na nekaterih delih načrtovane premajhne zmogljivosti. "Gre pa predvsem za objekt, kjer je imel takrat samski dom Rudnik lignita Velenje, v katerem pa so kasneje uredili stanovanja. Novi stanovalci bi si, razumljivo, zdaj želeli tudi telefone, brez dodatnih vlaganj, pa žal ne bo šlo. Pripravljeni so kabel tudi sami sofinancirati in upamo, da bomo to težavo lahko rešili," pravi Polde Dvoršek, predsednik sveta krajevne skupnosti Desni breg. Največ težav pa imajo v krajevni skupnosti s prometom, predvsem v križiščih: Kidričeva - Jenkova, Tomšičeva - Jenkova in Jenkova -Prešernova. "Predlog prometne ureditve Tomšičeva - Jankova je bil izdelan v treh variantah. Na široko je bil obravnavan na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve, v prometni komisiji. Sprejeta je bila tretja varianta, ki v tem križišču predvideva postav- predlagal, da se promet med križišči Tomšičeva - Jenkova - Prešernova uredi enosmerno, polovico ceste pa se namera parkirnim prostorom. Ne strinjajo se s predlaganimi ovirami na cesti", pravi predsednik sveta krajevne skupnosti. Odgovora na ta predlog še nimajo. "V sredo (včeraj) bomo najverjetneje že kaj zvedeli. Takrat se bomo pogovarjali tudi o širitvi cestne vpadnice iz Konovega na Polde Dvoršek: "Najbolj pereči problemi v krajevni skupnosti so povezani s prometom." Kidričevo in s tem v zvezi z ureditvijo Stanetove ceste, ki je prav sedaj v razpravi. Tudi ta predlog je izdelan v treh variantah. Osebno se zavzemam za to, da bi bil del od Kajuhove do Kersnikove enosmeten, ostalo pa, kjer je že enosmeren, krožni promet." Urejanje križišča Tomšičeva -Koroška cesta že poteka, del je žc prevlečen z asfaltom in po njem že poteka promet, do novega leta, tako računajo, pa naj bi bilo urejeno v celoti. V naslednjih letih jih čaka ureditev Koroške ceste in Gorjan-ovega klanca v križišču s Kidričevo. ■ mkp itev cestnih ovir, tako imenovanih "ležečih policajev". Po seznanitvi občanov s tem predlogom, je svet KS Desni breg na osnovi mnenj krajanov vzdolž Jenkove, kar so potrdili tudi z osebnim izjavljanjem, zbrali so okoli 400 podpisov, Pogled na križišče Tomšičeva - Koroška prejšnji teden, ta teden je del križišča že asfaltiran in po nJem že poteka promet nauči,. Ni ravno znanec iz sosednje ulice. Je pa človek, ki ga tisti, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vzgojo otrok v cestnem prometu, dobro poznajo. Natančnost, vestnost, doslednost so namreč njegove vrline. Z njimi poskuša kot mentor vzgajati bodisi bodoče voznike, kolesarje ali samo pešce. Andrej je učitelj tehničnega pouka in fizike na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki že več kot 20 let. Vsaj toliko časa - z manjšimi prekinitvami - opravlja mentorsko dolžnost. Je posel zahteven? "Zame ne. Uvrščam ga med prijetne. Je pa odgovoren. Saj veste, da ne pravijo kar tako: kar se Janezek nauči, to Janezek tudi zna." O akciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu "Kaj veš o prometu" pravi, daje le ena od dejavnosti oziroma skrbi ea mlade udeležence v prometu. Na tistih šolah, ki jo vzamejo dovolj resno, stvari zastavijo kot morajo biti zastavljene, doseže svoj namen. Tam, kjer pa "vzamejo" štiri učence samo za udeležbo na tekmovanju, je.... "Malo jih sodeluje. Od osem do deset učencev z vsake šole, kjer jih je sicer tudi po 800. Otroke to zanima, radi sodelujejo. Družijo prijetno s koristnim, tekmovanja pa Andrej Centrih sploh vlečejo." Uspeh sodelujočih v akcijah kot je Kaj veš o prometu, vzgoja bodočih voznikov - je po njegovem mnenju - v prvi vrsti odvisna od mentorja. Nič manjše vloge pri tem ne igra "posluh vodstva šole", ki bodisi tej dejavnosti namenja kakšno uro tudi pri ostalih krožkih, urah pouka, ali prepušča vse skupaj stihiji. Vezni člen pa so seveda tudi starši. Andrej se bo seveda tudi v prihodnje trudil, da bi bila prometna kultura pri učencih njegove šole na čim višji ravni. Upa, da ne zaman. ■ tp KS Stara vas "Moti nas še kup drobnih stvari" MHHK Kavče Na kratek klepet smo povabili Petra Praprotnika Včasih se nam posreči, da kdo počenja takšno delo, ki ni drugače pov-komaj kje še vsakdanje, ali edano, da ga vide varno. Nekdo bo dejal, da klepanje kose ne sodi med tista opravila, ki jih bolj poredko vidimo. Toda ob vsej mogoči tehniki, ko poznani o najrazličnejše kosilnice, je še zelo malo takih, ki travo kosijo ročno. Ko smo se peljali skozi Kavče in prišli do hiše številka 17,je Peter Praprot-nik spretno klepal koso. Povedal je, da je že deset let upokojen in daje prej delal v rudniku kot orodni kovač in strojni ključavničar. Ima preko enega hektarja zemlje, travo paje treba pokositi še pred slano. Seveda pa je pred tem potrebno pripraviti koso, da bo z njo lažje pokositi travo za koze, zajce in svinje. Ob tej priložnosti nam je Peter Praprotnik pokazal še kako je Peter Praprotnik: "Da bo kosa bolje rezala Jo Je potrebno sklepati" ob zadnjem dežju zemeljski plaz odnesel precejšnji del cvetličnega vrta. Še dobro, da ni poškodoval cesto, ki pelje tod mimo, je na kraju našega pogovora potarnal Peter. ■ B.M. Kar nekaj časa je že, odkar smo se o problemih, dosežkih, željah in sploh vsem, kar se dogaja v KS Stara vas pogovarjali s predsednikom sveta te krajevne skupnosti, Jožetom Lekšetom. V tem času seje nekaj stvari premaknilo na bolje, druge bolje kažejo, še vedno pa kljub skromnim finančnim sredstvom ostajajo drobne, za krajane ne tako majhne želje. Kaj se je v tem času torej premaknilo, nam je povedal Jože Lekše: "Prva faza izgradnje industrijske ceste je že stekla, kar krajane Stare vasi, ki so zaradi močnega prometa skozi ozko cesto v naselju, močno veseli. V naslednji fazi bodo cesto povezali z cesto Simona Blatnika. Za nas s tem problem še ne bo rešen. Zavzemamo se, da bi bila industrijska cesta povezana s Partizansko cesto v Pesju. Vemo, da to ne bo tako kmalu, pa tudi vseh problemov ne bomo razrešili. Velenje bi moralo v bodoče dobiti obvoznice za ves magistralen promet, vsaj do leta 2000." V krajevni skupnosti, ki šteje okoli 800 prebivalcev, združuje pa večinoma individualne hiše in še zadnje preostale kmetije v mestu, se še vedno zavzemajo, da ob širjenju obrtniško industrijske cone ne bi prišlo do prevelikih posegov v prostor, sploh pa v rodovitne površine. Vse to so bolj dolgoročne reči. Kaj pa počnejo v teh dneh? "Dotacije, ki pritekajo v KS, uporabljamo za vzdrževanje doma krajanov, ki ni funkcionalen. Se to jesen ga bomo poskušali vsaj malo urediti, dokončati vhod in toaletne prostore. Sedaj namreč družabnega življenja v kraju ni. Imamo precej mladine, ki si želi svoj prostor, pa tudi drugim bi že čez zimo prišel prav." Osnovni standardi v KS so res rešeni, vendar ostaja še kup drobnih stvari, ki bi jih morali čim prej urediti. Tako cesta skozi park, križišče Kidričeve in Koroške, cesta skozi Gorjanov klane, urediti je treba še dovoze do nekaterih hiš. Poleg tega bodo morali po celotni Koroški cesti urediti nove napeljave, saj gredo sedaj vse po "zraku", želijo si urediti tudi cestno razsvetljavo. Ponoči ni več miru Krajevna skupnost je v zadnjem času dobila kar nekaj novih gostinskih lokalov in trgovinic. "Mi smo načeloma veseli vseh, tudi tistih, ki so dalj časa odprti, ker je to tudi usluga krajanom. Vendar se dogaja, da je hrup ponoči in zvečer včasih vseeno prehud. Verjetno ni osnovni problem v njihovem zaprtju, ampak v disciplini vseh, tako lastnikov, kot uporabnikov." Sestanka z lastniki tistih lokalov, ki krajane najbolj motijo, še ni bilo. Pripomb paje vsak dan več. "Želimo le, da lastniki poskrbijo, da bodo opravljali svojo dejavnost tako, da bodo čim manj motili okolico. Glasna glasba, popivanje pred trgovinami in to pozno v noč, ne morejo postati naš vsakdanjik." ■ bš Šmartno ob Paki Vendarle dovolj denarja Čeprav časi naložbam niso najbolj naklonjeni, je krajanom krajevne skupnosti Šmartno ob Paki vendarle uspelo predati svojemu namenu novo mrliško vežico ob farni cerkvi. Slovesnost je bila prejšnjo soboto, krajši priložnostni kulturni program pa so pripravili pevci domačega moškega zbora. Naložbo so načrtovali že dalj časa. Vsaj v dveh referendumskih programih je bila zapisana med nalogami, "na vrsto " paje prišla šele letos. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Iva Rakuna, zanjo ni bilo nikoli dovolj denarja zaradi drugih vprašanj (oskrba s pitno vodo, modernizacija cest). Izgradnja se je vlekla tudi zato, ker so predvideli novo lokacijo pokopališča v Slati- Novo mrliško vežico so zgradili v dveh mesecih nah. Po tehtanju danih možnosti pa se je svet KS naposled odločil za razširitev že obstoječe mrliške vežice. Ta je bila obnovljena pred 20 leti, vendar zahtevam občinskega odloka glede prepovedi ležanja pokojnikov na domu po letu 1990, ni ustrezala. Naložba je veljala približno 9 milijonov tolarjev. Levji delež denarja so krajani zbrali s samoprispevkom. Na sobotni krajši slovesnosti - obred blagoslovitve objekta je opravil šmarški gospod Ivan Napret - so se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji mrliške vežice. Hkrati pa izrazili upanje, da jim bo v najkrajšem času uspelo zbrati tudi dovolj denarja za opremo. ■ tp Andrej Centrih iz Šmartnega ob Paki Krajevna skupnost Desni breg Največ težav s prometom "Kar se Janezek 4. novembra 1993 NASI KRAJI IN LJUDJE msiAS 11 Vinska gora Bile so "minute z domačimi ansambli" Vrsto let lahko poslušalci Radia Velenje, tisti, ki imajo radi to glasbo, seveda uživajo ob domačih vižah. V petek 29. oktobra pa so lahko to oddajo tudi videli. Kar deset ansamblov zmagovalcev oddaje "Minute z domačimi ansambli" seje predstavilo ta večer v Vinski gori: ans. Vesna, ki je po modnem delu poskrbel tudi za dobro razpoloženje, Podgrajski fantje, ki so ribarili, Vagabundi s svojim piskrovezom, Dan in noč z odlično pevko Agato, ans. Sredenšek z dvema prijetnima puncama, ansambel Vinka Cverle- Enajstletnl Vlado Cverle Je kot najmlajši nastopajoči navdušil občinstvo Tudi Štajerc Je lahko "very good" nas Je prepričal ansambel Sredenšek ta z enajstletnim Vladom, elegantni in uglajeni Štirje kovači, domačini, ki so navdušili z jodlan-jem - ans. Simona Legnarja, Karli Gradišnik s svojimi citrami in Jože Skubic s Slapovi, ki so zaokrožili ta večer. Seveda ne smemo pozabiti na šaleško folklorno skupino Koleda, ki je program popestrila z modno revijo slovenskih narodnih noš in gorenjskimi plesi. Naj na koncu pohvalimo domačine v Vinski gori, ki so se kot vedno tudi tokrat izkazali. ■ Vg Domačini, člani ansambla Simona Legnarja, so dokazali, da znajo Jodlatl (foto: vosj Nova knjiga založbe EPSI Lepa podoba v starih slikah Zgornja Savinjska dolina je, brez pretiravanja, veliko pridobila z delovanjem podjetja EPSI v Nazarjah. Ne le, da si prizadevajo za sodobno obveščanje v dolini, tudi narodopisne vsebine iz tega okolja so predmet njihovih izdaj. Tokrat so izdali in založili ugledno knjigo starih upodobitev Zgornje Savinjske doline, ki pomeni nadaljevanje postavljenega programa njihove založbe. Skratka, EPSI si prizadeva odkriti potankosti krajine, zgodovinskih in kulturnih spomenikov, ne pozablja pa tudi turističnih informacij. Poleg nekaterih vodnikov, ki so zbudili zanimanje med obiskovalci in prebivalci doline, so poskrbeli za zelo lepe razglednice, prav sedaj pripravljajo drugo serijo, ki naj bi spet dala poudarka lepotam doiline. Pravkar izdana knjiga "Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah je ugledna v vsakem pogledu, tako glede kakovosti grafične izvedbe, kot tudi v izboru slik, ki nekako predstavijo bralcu posebnosti doline in ga popeljejo po krajih ob Dreti in Savinji. Že velikost knjige je reprezen- nastarih fotografijah tančna, taka sta tudi papir in seveda oprema. Obsega 99 strani, vezava je sodobna in trajna, kot posebnost vsebine pa naj omenimo nekatere božjepotne podobice, ki Pravo bogastvo oblike In vsebine so prikazane zaradi običajne upodobitve kraja, v katerem se takdšna božjepotna cerkev nahaja. Pogosto so to edini pričevalci izgleda kraja v davni preteklosti. Smemo torej trditi, da je izdaja knjige plod skrbnih priprav. Bralca bo morda motil razpored po sedanjih krajevnih skupnostih, ki je urejen po abecednem redu, vendar pa iz tega izpadajo nekateri zanimivi kraji, ki so v določeni krajevni skupnosti, pa seveda niso v celoti razporejeni po abecednem redu. Morda bi kazalo v bodoče takšne primere kratko opisati, da bi bralec lažje dojel namen urejevalca knjige. Glavni urednik izdaje je Vojko Strahovnik, ki je poskrbel še za opremo, slikovno gradivo je izbral Janez Mavric, kije prispeval tudi pretežni del slik, spremno besedilo o krajih je pripravil Anton Venek, besedila je lektorirala Marija Venek, za nemški prevod je sposkrbel Wolfgang Zitta, za angleškega pa Branka Golobič. Knjiga je bila natisnjena v Tiskarni Ljubljana 1993. Pričujoča knjiga bo zaradi prevodov v dva svetovna jezika alah-ko poslužila kot pozornostno darilo prijateljem preko naših meja, kar daje delu še posebno vrednost. Gre torej za velik prispevek k ohranjanju spomina na našo krajino in ljudi v njej. ■ Aleksander Vldečnlk Robi in njegova harmonika Za harmoniko "fraj-tonarco" pravijo, da je nekaj posebnega. Tako po glasu, kot po načinu igranja. Prevladuje tudi mnenje, da se igranja na ta inštrument ni tako enostavno naučiti. Človek mora nekaj teh sposobnosti prinesti s sabo na svet. Naj bo tako ali drugače. Ljudje, ki obvladujejo to umetnost, so že od nekdaj veljali za ljudske godce ali muzi-kante. Posebno seje njihova sposobnost in vzdržljivost izkazala na raznih prireditvah, kot so bile kmečke svatbe, ki so nekoč trajale tudi po več dni in noči. Če so vsi omagali, je bil godec tisti, ki je moral zdržati do konca, saj je bilo prav od njega še kako odvisno počutje svatov. Robi Goter je eden izmed tistih mladih fantov, ki bodo nadaljevali tradicijo teh legendarnih viž. Komaj je zapustil osnovnošolske klopi, že se lahko mirno postavi ob bok tistim, kijih imamo za dobre ali celo odlične muzikante. Doma je iz Šentilja, iz tistega konca doline, kjer se nad njegovim domom dviga kopasti hrib, vrhu katerega stoji nekoč mogočno grajsko poslopje, danes pa vse prej kot ponos kraju. Zlobneži celo trdijo, daje od te stavbe še Bog dvignil roke, in daje stara šola, ki kot kakšna božja kazen stoji sredi kraja, mnogo na boljšem. Zanjo se vsaj kdo zanima oziroma si zaradi nje nekateri krajani prav neusmiljeno mečejo polena pod noge in drug drugemu brskajo po drobovju. Pa pustimo te reči in.se povrnimo k našemu muzikantu. Robi pravi, daje pri njih po mamini strani igranje v rodu. Sam je prvič vzel v roke harmoniko, ko mu je bilo nekaj več kot devet let. Potem je dolgo znal igrati vse in nič. Slabi dve leti bo že od takrat, ko je prišel v roke Kavšetovemu Stankotu. Pravemu staremu mačku med godci. Prav njemu se ima zahvaliti za vse, kar je v relativno kratkem času dosegel. V isti sapi še pove, da imata veliko zaslug tudi Franci Zeme in Brane Klavžar. Pri slednjemu se še danes izpopolnjuje. Ko sem že omenil uspehe, o teh Robi ne govori rad. Potem pa le pove, daje letos odnesel prvo mesto, ko so se v Škalah potegovali za Delčnjakov memorial. Na tradicionalni Zlati harmoniki na Ljubečni paje le za las zgrešil Zlato plaketo. Ko ga še povprašam po njegovem prostem času, mi pove, da ga skoraj nima. Veliko mu ga vzame šola, ostanek pa porabi za vaje. Za konec njegovega pogovora mi je zaupal, da že kar nekaj časa igra pri ansamblu Jožeta Sredenška. Vneto pa se tudi pripravlja na prvo nedeljo po Martinu, ko bo v domačem kraju velika glasbena prireditev "Šentiljska dolina poje in igra". Bilo bije škoda zamuditi. Saj je, kot sam pravi, najboljše nastopati v svojem kraju in pred domačimi ljudmi. ■ M. Hrusti HA-HA-HA Skrajšani tečaj Zdravnik reče bolniku: "Morali boste nehati piti." "Za koliko časa?" "Za štiri tedne. Potem bomo videli učinek." "Hm, ali bi se dalo narediti tako, da bi te štiri tedne pil dvakrat več, potem pa bi videli, ali se bo stanje dvakrat poslabšalo?" Rešitev Zaskrbljena priteče žena na policijo: "Poslušajte! Zgodilo seje pred enim mesecem. Pripravljala sem piščanca in poslala moža po konzervo graha v trgovino. Odtlej se sploh ni več vrnil. Kaj naj storim?" Policaj se zamisli in predlaga: "Hm, naredite pomfrit..." Dober nos "Oho, danes bo pa mrzla večerja." "Zakaj tako misliš?" "Ker nič ne diši po prežganem." Neverjetno "Ti si pa iz Celja, kajne?" "Ne, rodil sem se v Mariboru. V Celju sem hodil v šolo." "Kaj, tako daleč?" Na pomoč "Halo, ali je tam društvo za zaščito živali?" "Da - Kaj želite?" "Prosim, takoj pošljite nekoga! Na našem dvorišču sedi na veji neki poštar in žali mojega psa." Kvartopirska "Sinoči sem imel srečo pri kartah." "Koliko si pa dobil?" "Nič, ampak je žena že spala, ko sem prišel domov." Dobra šola "Ali si se oženil? Opažam, da imaš čisto srajco, vse gumbe prišite, obleko zlikano, čevlji se ti svetijo..." "Ja, ja, to je bilo prvo, kar me je žena naučila." Pretep Na ulici sta se stepla mož in žena. Pojavil seje policaj, kiju je komaj razdvojil. Potem ko sije zapisal njune podatke, je vprašal očividca: "Vi ste videli dogodek. Kdo ima prav, po vašem mnenju?" "Jaz." "Kako to, vi?" "Zato, ker se nisem oženil." * * LIHA iilfl V zadnjem času dobivamo vse več pisem istih avtoijev s podobno vsebino. Čeprav si želimo, da je rubrika Mnernja, odmevi kar najbolj pestra, pa nenehno ponavljanje nekaterih vprašanj, ki jih vedno postavljajo isti ljudje, ne vodi nikamor. Zato smo se odločili, da takšnih prispevkov ne bomo objavljali. Tudi ne bomo objavljali odgovorov na pisma bralcev, ki bodo po dolžini bistveno odstopala od prvega pisma. Prav tako je možen le en odgovor istega pisca na prvotno pismo, kar smo pomotoma prezrli v pred-prejšnji številki, koje g. Bartolac, že drugič, na isto pismo odgovarjal g. Gošniku. Ponovno naj vas spomnimo še, da ne objavljamo pisem, pri katerih avtorstva ni možno ugotoviti ali kjer so osebne žalitve tako očitne, da ne sodijo niti v pogovor, kaj šele na strani časopisa. ■ Uredništvo "Kaj počne občinski sekretariat za notranje zadeve? Ob orožarski aferi v Velenju, ki se spleta ob podeljenih revolverjih in pištolah za člane velenjske vodilne garniture, se sprašujemo (in seveda SNZ SO Velenje) ali bi vsakdo dobil orožni list, če mu nekdo podeli orožje za nagrado? Dejstvo je, da prejemniki orožja nimajo (vsaj vsi) izpolnjenih pogojev za dodelitev orožja. Nadalje, sprašujemo zakaj ni bilo niti enega policijsta na našem zborovanju, 3.10.1993, in zakaj tako? Ali je bilo to namerno? Ali ima to kakšno zvezo s tem, da se je 2.10.1993 sestanka muslimanov - v Velenju - udeležil eden od znanih delavcev iz Velenja? Zakaj se ni preprečilo načrtno izivanje znanih velenjskih jugo - pretepačev, ki bi se lahko izrodilo, če naša profesionalna varnostna služba ne bi ukrepala tako kotje? Pričakujemo javni odgovor! NSZS - Nacional socialna zveza Slovenije dipl. iur. Florijan Pegan predsednik, Predvor Matjaž Gerlanc, generalni tajnik, Velenje Stanislav Veniger, član predsedstva, Tržič Franc Ravnik, član predsedstva, Jesenice Matjaž Breznikar, član predsedstva, Velenje dr. Saša Korun, član predsedstva, Medvode. Koliko je ura? Videti je, da so svetovalci g. Bartol-ca ugotovili, daje nastopil primeren trenutek za dokončno obračun z g. Gošnikom, ali pa je to sam ugotovili: saj ni važno. Najbrž bo obračun trd, dokazovanje krivd precizno, deležni bomo obi lnega spuščanja megle, pranja perila, resnico in moralo bomo pa najbrž morali iskati še najprej v Pre-glovih basnih! Kljub temu, da g. Bartolac vabi na javni dvoboj predvsem g. Gošnika, sem, kot eden iz vodstva Zelenih Velenja, njegovega spisa v Našem času, dne 21.10.1993 vesel, saj je dokončno stopil v vrsto tistih naših znancev, ki so veliko časa porabili za ščuvanje rudarjev proti stranki Zelenih Velenje, ki da sijezakončni cilj zadala zaprtje rudnika, zaprtje elektrarne, življenje ob svečah, preživljanje s solato in poljedelstvo z golimi rokami!? Za kronski argument takšne trditve vzame pisec kar Resolucijo Zelelenih Velenja, ki smo jo sprejeli na skupščini v Zavod-njah, dne 6.3.1992 in sklep SO Velenje, ki gaje ta sprejela 4.11.1990. (V spisu manjka pojasnilo, daje bil sklep-sprejet na pobudo Zelenih Velenja in da je šlo v bistvu za skupščinsko potrditev referendumsko sprejetega sklepa v Zavodnjah davnega leta 1989, ko je bil skozi zakonske okvirje dosežen eden vrhov ekološkega gibanja, roje- nega iz veličastnega shoda novembra 1987.) Danes si že upam trditi, da TEŠ navštric obravnavanega spisa v Našem času nebi mogla z oglasom vabiti državljane na predstavitev ekološke sanacije,(sedaj ko resnično ima kaj pokazati,) če ne bi bilo tega stalnega pritiska ekološko osveščene javnosti in zahtev tudi Zelenih Velenja, da se mora po 1.1.1993 emisija žvepla iz TEŠ znižati, če ne drugače pač z nižanjem proizvodnje. Če bi vse politične stranke leta 1990 našle resnično soglasje okoli skupščinskega sklepa in večina nebi s figami v žepih čakala na "deat line", kije bila določena z datumom 31.12.1992, (ki si ga nismo izmislili Zeleni Velenja ampak izvršni svet tov. Dušana Šinigoja) in če bi občinska oblast v obdobju 90/92 pripravila resne elaborate o nižanju proizvodnje elektrike v TEŠ in posledica za Slovenijo, ne občino, bi danes morebiti čistilna naprava na bloku IV. TEŠ že obratovala, tako se pa šele gradi! V tem je bistvo zgodbe okoli datuma 31.12.1992. Žal so ta čas naši politični nasprotniki trošili čas in energijo za ro-varjenje proti Zelenim in privoščljivo čakali na datum, ki je bil in, ki ni bil usoden in se hahljali, češ, kaj boste pa zdaj Zeleni Velenja! Bedna tolažba ob dejstvu, da bomo vsaj še tri, do štiri ko-rilne sezone zgolj beležili visoke koncentracije visokih snovi v zraku, kijih izpušča TEŠ skozi neočiščene dimnike. Cilj Zelenih Velenja je bil vseskozi hitra in učinkovita sanacija TEŠ, ne pa ekonomski zlom občine. Napako smo naredili samo v tem, ker smo nasedli obljubam odgovornih, ki so leta 1987 nastavljali svoja gola prsa, podkrepljena s ploho demagogije in trditve, da rabijo pet let za zaključek sanacije. Pet let je minilo, sanacija ni zaključena! Poznate imena tistih, ki so to obljubili? Nam ni ostajalo drugega, kot da smo ves čas terjali izpolnitev obljub! Zadnji, obupni poziv je bila ravno resolucija iz marca 92 in danes sem prepričan, da ne zaman. Bistvo besesdovanja med g. Gošnikom in g. Bartolcem pa najbrž ni problem ekološke sanacije Šaleške doline ali velika skrb za velenjske rudarje. Podlago spore je treba iskati v zdaj že zgodovinski zgodbi tudi Velenjskega DEMOS-a in ob vprašanju, kdo je bil in kdo je hotel biti največji demosovec v Velenju, kdo se je in kdo je hotel ujčkanja na lovorikah slovenske pomladi, kdo je in kdo ni obdržal možnosti za izpolnjevanje svojih predvolilnih obljub iz leta 1990. To niso nepomembna vprašanja, še posebej ob dejstvu, daje tisto, kar danes v Sloveniji imenujemo zmerna desnica, v Velenju zdesetkano. Zato bi veljalo te stranke v Velenju pozvati, da naj malo zajamejo sapo in se pripravijo na možnost večinskega ključa prihajajočih lokalnih volitev. Prepiri na zadnjem ovinku bodo vsem zgolj medvedja usluga, "desni" glasovi se bodo po znanem vzorcu iz leta 1992 selili na t.i. "ek-stremno" desnico in bodo pisci javnih pisem lahko naslednja štiri leta zopet ogorčeno naslavljali svoj bes in žolč na grde bivše komuniste, ki da so vse okrog prenesli in ponovno zasedli oblast. ■ PeterRezman Kaj se dogaja v Velenju? ,Ali se je v Velenju začelo že obračunavati z drugače mislečimi od vladajoče koalicije? To vprašanje se mi postavlja, ko vemo, daje v mesecu oktobru, ko so policisti stavkali, mogoče tudi spolitizirano, s tem so lahko na hitro sprejeli določene zakone, zagorelo pred vrati v desetem nadstropju občanu, ki ni pristaš vladajoče koalicije v Velenju. Kdo je naročnik takšnega dejanja pa ravno v desetem nadstropju javnost nikoli nebo vedela, res daje občan, ki se mu je to pripetilo opozarjal na razne nepravilnosti v Gorenju Procesna oprema, ki je šla nato v stečaj občan pa na zavod. Grozilno pismo, ki mi je bilo poslano, ko sem ka-didiral v imenu Muslimanov in njigovim znakom ni razvozlano, res pa je da mi ta IS ni izdal dovoljenja za nabavo samokresa in uporablja vse družinske razmere da bi mi nabavo preprečil, čeprav so moji pritožbi prvič ugodili na Ministerstvu za notranje zadeve v Ljubljani. Upam pa si trditikot v času kandidature pred TV kamero, da to niso pisali Muslimani. Po mojem mnenju je to zelo umazana politika, da bi z poslabšanimi nacionalnimi odnosi določeni vladali. Želim in prosim občane naj ne nasedajo takšnim pro-vokacijam. Politiko že toliko poznani, da si upam trdit, če nisi sposoben mislit s svojo glavo in nisi eksistenčno priskrbljen, moraš vladat in se prilagajat, da preživiš. Ko bi bili Slovenci in tu živeči občani složni, se nam določeni direktorji nebi smejali in lastili skupaj ustvarjeno družbeno imetje. V enem od člankov sem napisal kakšna objava mi sledi sedaj, ali mogoče tudi atentat? Do tega še ni prišlo, ampak je IZVRŠNI SVET SO VELENJE uporabil še bolj umazano metodo. Počakal je konec depozita za črnje gradnje in se prvo zaletel v Staro Velenje. Uporabil je staro komunistično metodo, za dosego ciljev, nšpektorjem je dal nalogo, da mi ustavijo gradbena dela na najbolj uničenem objektu z izgovorom, da to zahteva g.KOS, ki bo dobil le del objekta nazaj, čeprav imam legalna dovoljenja za dela in to dva, ki jih je podpisal g. Brodnik član IS. Vse članke, ki sem jih pisal, kakoje ta IS nespo-sobei^ so dokazali z tem dejanjem. Zelo mi je žal, ko uporabljam besedo komunisti in se čutijo užaljeni tisti, ki od ZK ali SDP niso imeli druge koristi, kot plačevanje članarine in so upali ter bili prepričani v poštenost njihovih vodij, seveda boste z leti tudi to spoznali, se opravičujem, z obrazložitvijo, da za mene je komunist vsak, ki mu je samo za oblast ne glede na strankarsko pripadnost. Občani so pa le člani posameznih strank, ne glede na ime stranke. IS SO Velenje naj več časa posveti za delo, kije plačan in odgovori na delegatska vprašanja, ki jih je dal naš delegat 18.05.93 pod številko 427, da ne boste dve leti iskali papirjev tako kot se dogovarjate za zamenjavo oziroma odstranitev objekta na Partizanski. Pod to številko točka 6, kjer piše za obrtnika Franc Sever je potrebno določit HDvo lokacijo za skladišče in pomožne prostore, ki jih bo izgubil s širjenjem ceste. Od tistih delegatskih pobud ste le spolitizirali sestanek in opeharili občane, ki smo plačali takse za dovolilnice voženj v času zapore, ki je nihče ne nadzira in je gostota prometa ponoči še večja kot prej. Tako komunisti peharijo občane. Tudi na sestanku sem tedaj trdil, daje to le ena od umazanih iger tega IS. Vidim, da preveč vem za ta IS, zato predlagam v kolikor nimate že izdelanih načrtov, kako me utišat za večno, pošljite cenilca mi oceni moje imetje v Starem Velenju me izpačajte in se v roku enega tedna odselim iz Velenja. Tako boste lahko realizirali vse vaše načrte vključno z benzinskim servisom za kolodvorsko restavracijo, čeprav v vseh naprednih občinah, kjer je delno padel komunizem gradijo črpalke izven mesta. Odločitev mi sporočite pismeno, po izplačilu vladajoča koalicija ne bo več slišala za mene v tej občini in tisti, ki menjate ime stranke vsako leto, da bi izbrisali sled preteklega umazanega dela. V kolikor bi se želeli disklancirat odgovornosti iz preteklosti se odpovejte tudi imetja ne pa samo imena. Občani oziroma volil-ci si pa zapomnite, da VOLK dlako menja NAVADE pa ne. Moje sposobnosti so takšne pa čeprav nisem v nobeni stranki, da se bom preživel, kar sem dokazal pri obnovi Starega Velenja pa čeprav ste se zaletavali, prijavljali, dokazovali in prepričevali kako smo se posamezniki okoristili. To pa lahko govorijo le tisti, ki so in še to počenjajo in se jim zdi nemogoče, da bi kak funkcionar naredil kaj brezplačno. Tudi v zakonistost moje funkcije predsednika sveta se ne zaletavajte več, ker se upam trdit, da sem mogoče edini na najbolj demokratičen način izbran. Pa saj do volitev je še par mesecev in občani bodo odločali komu zaupajo. Na cesti ob železnici pa se IS še kar uči gradbeno-projektanska dela na račun davkoplačevalcev z polaganjem robnikov, odstranjevanjem in ponovnim polaganjem cestnih odtokov iz bioglate oblike na okroglo na koncu jih pa določenih po vsej verjetnosti sploh ne-bosamo, da ima izvajalec delo. ■ Franc Sever Pripis uredništva: Ker bi vsako popravljanje spremenilo vsebino, pismo tokrat objavljamo takšno, kot smo ga prejeli. Kdo koga ? Po vseh polemikah in obtoževanjih z gospodom GERLANCEM in ob prispevku o referendumu za razveljavitev zakona o državljanstvih v nedeljskem TV dnevniku TVS se nam upravičeno dviguje srd ob vseh prevarah, ki smo jih bili in smo jih Slovenci še deležni. Res je, da sem s svojimi očmi videl uradno izjavo gospoda Hermana RIGELNIKA, predsednika državnega zbora R Slovenije, daje referendum po obstoječi zakonodaji možen. Preseneča me pa, da samo stališče ustavnega sodišča R Slovenije gospodu GERLANDCU ni bilo poznano, saj je že na ustanovnem sestanku njegove NSZS govoril, da bo predsednik stranke eden izmed sodnikov ustavnega sodišča R Slovenije, ta pa bi moral poznati ustavno podlago tega predloga. To sedaj potrjuje moje trditve, daje gospod GERLANDEC s svojim delovanjem povzročil zmedo in spore v slovenskem političnem prostoru. Nedvomno pa se politično prizorišče v Sloveniji čisti od prevarantov, udbomafijcev in političnih muh enodnevnic. Prihaja čas poštenih in odločnih borcev za Slovenijo in slovenski narod, saj se nihče od vladajočih krogov ne vznemirja zaradi nevzdržnega položaja Slovencev, ob dejstvu, da slovenska vlada pretaka krokodilje solze nad usodo tujcev in beguncev vseh vrst in veroizpovedi. Prav nesmiselno in bedasto se sedaj sliši geslo o " uspešni " poti niti levo niti desno, ampak naprej v .... V času, ko velika večina Slovencev ne ve kako bo preživela zimo, pa so tožbe v slovenskem jeziku moteče za jugoslova-narska ušesa vladajočih krogov, ki nam dan na dan dvigujejo cene in nalagajo nove davke, da bi tako pokrili za-pitke prejšnje udbomafijske oblasti. Obsojanja in prezira pa so vredne reakcije slovenskega notranjega ministrstva ob tihem podpiranju terorja, pretenj in ostalega kriminala neslo-vencev. Še enkrat in odločno podpiram idejo o razveljavitvi sramotnega zakona o državljanstvih, ki s svojim vsakodnevnim izvajanjem tepta dostojanstvo in kulturo slovenskega naroda. ■ Franc Oblišar, Kardeljev trg 7 P.S. Ta izjava je ločena od stališča republikanske zveze Slovenije in je popolnoma moje osebno stališče. Za gibko slovensko besedo Uživam, ko poslušam zbrane besede gledališkega igralca. Zdi se, da jezik poje, daje tak, kot so ga ustvarjali naši veliki reformatorji. Potem obstanem na cesti, v klubu, v trgovini.... Pa ne morem verjeti, daje res. Polomljene besede, povezane s slabo izgovorjenimi angleškimi besedami. Še huje je, da se v novem, slengov-skem jeziku, skrivajo najogabnejše kletvice, ki sijih lahko zamisliš... Pa, vendar - ljudje berejo - mladi več kot stari. Pa se zdi, daje brani jezik premalo učinkovit, da bi lahko dovolj vplival na doraščajočega člana naše družbe - na Slovence. In verjemite mi, prav vesel sem bil, ko sem nekje prebral vest, da so se krščanski demokratje ogreli za prenovo tudi v jeziku. Dve leti že živimo v demokratični državi, pa nam še ni uspelo, obnoviti nekdanje telo pri republiški skupščini. Njegova skrb je bila predvsem skrbeti za negovano govorico, tako, da seje ne bo sramoval naš človek. V časopisih so izhajali jezikovni kotički, in, vrje-mite mi ljudje bero časopise, pa so se kresala mnenja in so zadevala na neprimerno svetovljanstvo tujih napisov, ki se bohotijo nad našimi in novo nastajajočimi podjetji in trgovinami. Slovenci smo vzdržali v tisočletnem boju za naš jezik. Preveč dragocen je, da bi ga sedaj zapravljali, in bi se tako uresničile napovedi poznanega konservativnega profesorja Dežmana. Ta je bil prepričan ob polovici 19. stoletja, da čez dvesto let slovenščine ne bo več... Germanizmi nas niso pogoltnili. Sedaj grozi druga nevarnost. Prinašajo jo sodobni informacijski sistemi, prinašajo jezik, ki si v svetu želi obdržati tudi v jeziku primat. Pa ne gre samo zato. Slovenci smo srečen narod, z jezikom, ki je dovolj gibek in dovolj lep. V svetu ponuja zanimivo različico. Naš zborni jezik nas ohranja pred svetom, navznoter nas spaja. Ali se vam ne zdi, da bi morali predvsem za mladjjio, to, ki se uči, storiti veliko več. Nepismene bi morali opismeniti. Vse medije bi morali podrediti zahtevi po dobrem lektorstvu! Kazalo bi, tudi z jezikovnimi krožki v šolah in izven nje, opozoriti na ne- varnosti, kijih doživlja naš utapljajoči se jezik. Preskromno bi bilo, če bi želeli, da je jezik le pravno določeno sredstvo. Lepota jezika, ki je že od Trubarja dalje roža slovenskega gaja, je prav tako pomembna. Z barbarizmi in vulgarizmi pačimo duhovnost človeka. Kletvica se odziva na kletvico. Povezuje se z nasiljem. Ne čakajmo predolgo! Skrajni čas je že, da naš jezik zopet dobi več veljave. Če ne bomo skrbeli za njegovo čistejše okolje, se nam bo kmalu podrl. Tega pa si pravgotovo ne želimo!!! ■ V/s Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 4/84), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/87 in 9/87), 1. in 2. člena Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o stavbnih zemljiščih (Uradni vestnik občine Velenje, št. 8/91), Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/93) ter po sklepu Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč z dne 28.10.1993 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO POSLOVNO-UPRAVNEGA OBJEKTA Z GOSTINSKIM LOKALOM V PRITLIČJU, ŠT. 4 IN MOŽNOSTJO IZGRADNJE PODZEMNIH GARAŽ 1. Za izgradnjo poslovno-upravnega objekta z gostinskim lokalom v pritličju in možnostjo izgradnje podzemnih garaž, se odda zemljišče, del pare. št. 2531/6, 2527, 2531/1, 2531/2 in 2531/3 k.o. Velenje v skupni približni izmeri 3.000 m2. 2. Predvideni objekt št. 4 na tem zemljišču, oziroma njegova namembnost je poslovno-upravna funkcija z gostinskim lokalom v pritličju, tlorisnih mer 18 x 40 m z obveznim prehodom skozi pritličje. Višina objektaje P + 3 (z možnostjo izgradnje podzemnih garaž), koristna površina cca 2000 m2, velikost funkcionalnega zemljišča pa znaša cca 3000 m2. 3. Cena za m2 stavbnega zemljišča, skupaj s stroški minulih vlaganj v to zemljišče znaša 150 DEM za m2 zemljišča. Sorazmerni delež stroškov priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča pa znaša 450 DEM za m2 zemljišča, vse plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila. Dokončno se bo kupnina za zemljišče, kakor tudi sorazmerni delež stroškov priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča poračunala v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča v roku 10 dni po novi geodetski odmeri zemljišča. 4. Kupnino za stavbno zemljišče mora uspeli ponudnik poravnati na račun št. 52800-654-28325 - Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča pa najkasneje v roku 10 dni pred izdajo gradbenega dovoljenja, sicer se zaračunajo zakonite zamudfie obresti. 5. Varščina za udeležbo najavnem razpisu znaša 10.000.000,00 SIT, ter jo morajo interesenti poravnati na spredaj navedeni račun. Uspelemu ponudniku se vračuna v kupnino za zemljišče, nauspelim pa vrne v roku 3 dni po izvedbi razpisa, brez obresti. 6. Interesenti morajo poslati pismene ponudbe v zaprti kuverti na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, z oznako "JAVNI RAZPIS" najkasneje do 27.11.1993 skupaj z dokazilom o vplačani varščini in pisno izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje. 7. Uspeli ponudnik mora plačati tudi davek na promet nepremičnin, kakor tudi sorazmerni delež stroškov objave javnega razpisa. 8. Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku s strani Sklada stavbnih zemljišč, sicer se smatra, daje od pogodbe odstopil, vsled česar mu zapade varščina v korist Sklada. 9. Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na oddanem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ter končati z gradnjo v 3 letih po podpisu, sicer se smatra, daje od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča razveljavi, uspelemu ponudniku pa zapade varščina v korist Sklada. To velja tudi za primer, da se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev. Pri sami gradnji objekta in izvedbi zunanje ureditve pa mora upoštevati določila Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenja. 10. V primeru, da se na razpis prijavi več interesentov, se smatra, daje najugodnejši ponudnik, kdor ponudi višjo ceno za m2 zemljišča od razpisane, krajši rok plačila stroškov priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča ter krajši rok izgradnje objekta. 11. O izbiri uspelega ponudnika bo razpisna komisija obvestila vse interesente, ki so se na razpis prijavili v roku 15 dni po izvedbi. 12. Vse informacije v zvezi zjavnim razpisom lahko interesenti dobijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, soba št. 39/111, ali po telefonu št. 856-151 (interna 268) ali 856-404. Ostale informacije v zvezi s samim objektom in zunanjo ureditvijo pa lahko dobijo pri Upravi za urejanje prostora občine Velenje, Prešernova 1, Velenje, telefon 856-151 (interna 279) ing. arh. Marjan Kac. Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje Izginjajo kolesa Na območju velenjske Policijske postaje je v zadnjem tednu spet izginilo nekaj koles. 24. oktobra je neznanec z dvorišča pred stanovanjsko hišo na Ljubljanski cesti odpeljal otroško kolo BMX, rdeče in rumene barve, vredno okoli 7000 tolaijev in za toliko oškodoval lastnico, Desanko R., 32 let, iz Velenja. Dan kasneje, 25. oktobra, popoldan, je neznanec izpred Zdravstvenega doma v Velenju odtujil gorsko kolo Rog, vijoličaste barve, 18 prestav. Mladoletnega J.K. je oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. V noči na 31. oktober paje neznanec odpeljal gorsko kolo z dvorišča stanovanjskega bloka na Goriški 3 v Velenju, znamke Ultra fleshing, fluorescenčno rdeče, rumene in zelene barve, avstrijske proizvodnje. 15-letnega T.L. je oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. Nekaj koles paje bilo v zadnjem obdobju tudi najdenih. Lastniki, ki morda tatvine niso prijavili, lahko pridejo na Policijsko postajo v Velenju in preverijo, ali morda tam hranijo prav njihovo kolo. Enega pustil, ukradel drugega Poročali smo že o izginotju belega osebnega avtomobila znamke Golf iz parkirnega prostora na Prešernovi cesti v Velenju in o vlomih v dva golfa na istem parkirnem prostoru. Storilec naj bi bil Miroslav K., 21 let, kije v drugi polovici oktobra pobegnil iz KPD Dob. Miroslav seje z ukradenim golfom odpeljal v Zagreb, kjer so ga prijeli hrvaški policisti. Redkokdaj pa se zgodi, da se lastnik vozila lahko razveseli srečanja s policisti. To seje zgodilo Ljubljančanu Francu J., saj so mu velenjski policisti sporočili, da so našli njegovega golfa, ki mu je bil odvzet v Ljubljani. Kot vse kaže, je storilec na parkirnem mestu na Prešernovi v Velenju avtomobila le zamenjal. Ste med ogoljufanimi? Policisti velenjske Policijske postaje skupaj s sodelavci UNZ Kranj raziskujejo primer več goljufij, ki jih je na območju velenjske občine storil osumljeni Milan K., 32 let, iz Tržiča. Ta se je občanom lažno predstavljal za akviziteija podjetja, ki se ukvarja s prodajo masažnih blazin. V prodajo jim je ponujal ta artikel in sprejemal predplačila. Po doslej zbranih podatkih, je občanom pobral najmanj 144 tisoč tolaijev in jih za toliko tudi ogoljufal, saj v tem podjetju ni bil nikoli niti zaposlen, niti ni zanje opravljal nobenih storitev. Če je oškodovan še kdo, pa tega ni prijavil, naj to sporoči na Po-\\djsko postajo. Spet vlomi v avtomobile Vlomi v avtomobile se kar vrstijo. V minulem tednu so policiste seznanili spet z dvema. Neznanec je v času od 24. do 27. oktobra vlomil v osebni avto parkiran na Kraigherjevi cesti in iz njega odtujil avtoradio znamke Pionir in M. V., 28 let, oškodoval za okoli 28 tisoč tolarjev. V noči na 30. oktober paje neznanec vlomil v osebni avto parkiran na Rudarski cesti in iz njega odnesel avtoradio kasetofon JVC in oškodoval D.C., 23 let, iz Velenja za okoli 20 tisoč tolarjev. Objestneži so bili na delu 30. oktobra popoldne je neznanec pred Kolodvorsko restavracijo v Velenju razbil stekla obeh žarometov na osebnem avtomobilu Škoda. Lastnika avtomobila, 33-letnega Borisa F. iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Ponoči, istega dne, pa je na parkirnem prostoru pred Domom krajanov na Konovem prerezal vse štiri pnevmatike na osebnem avtomobilu Audi Qauatro in s tem oškodoval Jožeta J., 43 let, iz Velenja za 70 tisoč tolarjev. S pogodbo se niso tako zmenili! 1. novembra popoldne so varnostniki Gorenja poklicali velenjske policiste, ker so prijeli pogodbenega delavca, ki naj bi v tovarni odtujil več predmetov. Policisti so ugotovili, da si je Blagojče A., 34 let, iz Ljubljane delo po pogodbi napačno predstavljal, saj je hotel iz tovarne odnesti več delov za štedilnike. Najbrž bodo zdaj z njim pogodbo prekinili. V posebnih prostorih so gostili tri občane V minulem tednu so v posebnih prostorih velenjske Policijske postaje gostili tri občane. 27. oktobra M.M., 31 let, iz Plešivca, ki je pred tem vinjen razgrajal doma in razbijal pohištvo. 31. oktobra pa 37. letnega F.M. iz Šaleka, ki je tudi razbijal doma, ob tem pa še grozil ženi. Ko seje ta zatekla po pomoč k sosedu, se je lotil tudi tega. Po prihodu policistov je imel še toliko moči, da seje spravil na enega od njih in mu povzročil lažjo telesno poškodbo. Policisti so morali, da so ga umirili uporabiti fizično silo in sredstva za veznaje in vklepanje, pri čemer je F.M. dobil odrgnino po glavi. 2. novembra so gostili J.Š., 37 let iz Velenja, ki je pod vplivom alkohola, kar 4,2 promile so mu namerili, ogrožal promet, zato so mu vožnjo prepovedali. Ampak v stanju, v kakršnem je bil, policistov ni vzel zares, zato so se ponovno srečali z njim že čez kakšno uro. Takrat v Zdravstvenem domu, kjer je kršil javni red in mir. Od tam je šel z njimi, da so ga imeli pod nadzorom, dokler se ni streznil. Hudo poškodovan sopotnik V petek, 29. oktobra, okoli 23.15 seje pripetila huda prometna nezgoda na Efenkovi cesti v Velenju. 18-letni Janez Šavor iz Velenjaje vozil osebni avto po Efenkovi cesti. Ko je pripeljal v križišče je zapeljal levo izven vozišča in trčil v drog javne razsvetljave. Pri trčenju se je hudo telesno poškodoval sopotnik v Šavorjevem vozilu, 18-letni Aleš Iršič iz Velenja. Odpeljal s kraja nezgode, a ne za dolgo 30 oktobra okoli 5. ure so velenjske policiste obvestili o prometni nezgodi, ki se je pripetila v Silovi, s kraja nezgode pa je odpeljal povzročitelj. Policisti so takoj o tem obvestili svoje kolege sosednjih enot in že čez pol ure so policisti prometne policije iz Celja, v Ložnici pri Žalcu izsledili pobeglega voznika Rafaela Kokola, 28 let, iz Kasas pri Žalcu. Predlagali ga bodo v postopek sodniku za prekrške, na vozilu Suzane Pestivšek,21 let iz Šempetra, s katero je trčil, paje nastalo za okoli 100 tisoč tolarjev škode. V križišču je zaneslo vozilo 1. novembra ob 23. uri je po cesti Simona Blatnika v Velenju proti Industrijski cesti vozila osebni avto 20-letna Andreja Ratnik iz Velenja. Na delu ceste, kjerje delovišče, je začelo njeno vozilo zanašati, zapeljala je na levo in trčila v nasproti vozeč osebni avto, ki gaje upravljal 29-letni Igor Pirnat iz Velenja. Voznik Pirnat se je v nezgodi hudo telesno poškodoval in so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Jo je kdo videl? 21. oktobra je neznano kam odšla 56-letna Marija Zagorc iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji. Mozirski policisti so si ogledali že vsa področja, kjer bi lahko Marija bila, vendar niso uspeli odkriti nobenih sledov. Če bi kdorkoli kaj vedel o pogrešani Mariji Zagorc, naj to sporoči po telefonu 92 ali pokliče na mozirsko Policijsko postajo. Marija je visoka 165 centimetrov, srednje postave, sivih gladkih las, oblečena je bila v rdeč kostim in obuta v usnjene škornje. Manjši požar Okvara črpalke za dovajanje kisika v akvarij je povzroči la manjši požar v stanovanju Antona S., 36 let, iz Šentjanža. Požar so pravočasno pogasili, nastalo paje, po nestrokovni oceni, za okoli 20 tisoč tolaijev škode. Kdo je prevernil Z-126 P? V noči iz 29. na 30. oktober je neznanec v bližini gostišča Na klancu prevrnil ob cesti parkiran osebni avto Z-126 P in lastnika Marka M., 23 let, iz Andraža nad Polzelo oškodoval za okoli 70 tisoč tolaijev, kolikor škode mu je s tem povzročil. Našli mrtvega 1. novembra so na območju Struge - ceste za Loko, našli mrtvega 38-letnega Franca K. iz Konjskega vrha. Vzrok smrti in okoliščine bo pokazala obudkcija. Območni policijski sindikat UNZ Celje 88888888888888888®8888888»R®K88K®88 88 ®8888888®88®S Sporočilo za javnost Izvršni odbor Območnega policijskega sindikata je 2. novembra sprejel sklepe o nadaljnjem uveljavljanju zahtev za ureditev materialnega in socialnega statusa delavcev ONZ in o njih sklenil obvestiti javnost. Iz sporočila za javnost povzemamo: Območni policijski sindikat Celje se javno distancira od aktivnosti in metod dela PSS, ki sodijo v sklop tako imenovane "bele stavke" in javnost obvešča, da se ta na območju UNZ Celje ne bo izvajala. Hkrati OPS UNZ Celje zahteva odstop vodstva PSS in zahteva spremembo statuta PSS v delu, ki govori o organiziranosti organov PSS tako, da se zagotovi odločilen vpliv operativnih enot oziroma organizacij sindikatov na UNZ na politiko in odločanje v PSS. Če te zahteve ne bodo izpolnjene, bo OPS UNZ Celje proučila možnost oblikovanja nove sindikalne organizacije v ONZ, ki se bo pri uveljavljanju interesov delavcev povezovala s tistimi sindikati, s katerimi bo imela v konkretnih primerih skupne ali podobne interese. ELEKTROSERVIS "KONTAKT" TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701 Odp. čas: del. 8.-12., 15. -19. h; sob. 8. 12. h NUDIMO POPRAVILA: * električnega orodja (Iskra, Black&Decker in ostalih proizvajalcev) * malih gospodinskih aparatov * transformatorjev in stopniških avtomatov * manjših elektromotorjev... Obnavljamo motorje za pralne stroje - za samo 3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI B0 konec JANUARJA '94! Se priporočamo! Policija svetuje: Pripravite se na vožnjo v zimskem času! Oktober je za nami. Pri vožnji smo se že navadili, da so ceste pogosteje mokre in spolzke, in da so na določenih odsekih prekrite z blatom od kmetijskih strojev in v bližini gozdov "okrašene" z odpadlim listjem. Jutranja megla, ki zmanjšuje vidljivost, včasih samo na nekaj metrov, nas ne preseneča več. Kljub temu pa bi vas opozorili na določene stvari, ki jih morate upoštevati pri vožnji, kajti zima je blizu. Za vožnjo v zimskem času morate najprej pripraviti sebe. Zavedati se morate vseh dejavnikov, ki vplivajo na vašo vožnjo, vaše sposobnosti in iz-pravnost vozila. Številne napetosti, ki jih doživljamo, bodosi zaradi osebnih ali službenih problemov, lahko negativno vplivajo na vašo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Če ste žalostni ali jezni, se pred začetkom vožnje pomirite. To poskušajte tako, da analizirate dogodke in napetost odpravite, lahko se tudi sprehodite ali vstopite v kakšen lokal in se sprostite ob kavici ali brezalkoholni pijači. Načinov je več, izberite tistega, ki vam najbolj ustreza. Če boste pili alkohol, da bi zmanjšali napetost, vam bo to prineslo še večje težave. Ob daljši vožnji boste postali prej utrujeni, vaše zaznavanje okoliščin in reagiranje v določenih situacijah, pa bo neprimerno slabše, kar lahko ima tudi tragične posledice. Pred vožnjo, še posebno na daljše razdalje, se morate tudi spočiti. Utrujenost zmanjšuje koncentracijo, s tem pa tudi hitrost reagiranja, odločitev, stopnjo tolerance do drugih udeležencev. Zato se je treba izogibati vožnji po napornem delu, neprespanih nočeh in dogodkih, ki so povzročili utrujenost. Utrujenost lahko povzroči tudi bolezen (poškodbe, prehlad, glavobol, prebavne motnje...), tako da se takrat poskušate izogniti vožnji za volanom. Če pa že morate kam potovati, poskušajte dobiti koga, ki vas bo tja odpeljal. ■ Adil Huselja Še enkrat: Grozil, da bo streljal V bran svoji lastnini Pred tednom dni seje v našem uredništvu oglasil Zoran H. iz Velenja, ogorčen nad ravnanjem policije v zvezi z dogodkom, o katerem smo pisali tudi mi, na tej strani, pod naslovom Grozil, da bo streljal. Zoran H. je prinesel s seboj članek B.P., ki je o isti zadevi pisal v Republiki in iz njega povzemamo tole: Brata Gregor in Lovro Z. naj bi bila poleti pri Zoranu na počitniški praksi. Lovro, ki se je tistikrat vozil z Zoranovo službeno katro, je vanjo vgradil radio. Ker pa je Zoran iMvra plačal v naprej, ta pa potem predujema ni v celoti odslužil, mu Zoran radia še ni vrnil. Ko je pred časom od matere izvedel, da je poskušal Lovro na dvorišču pred njeno hišo vlomiti v katro, je jezno odhitel na Lovrov dom in tam našel njegovega brata Gregorja, mu pred nosom pomahal s plinsko pištolo in mu dejal, da naj sporoči Lovru, da ga bo "počil, če bo še enkrat poslušal vlomiti v njegov avto." Gregor naj bi na velenjski Policijski postaji prijavil, da mu je Zoran grozil s plinsko pištolo. Policisti so obvestili patrulje in zvečer Zorana H. ustavili v Levcu. Povprašali so ga po plinski pištoli in ta jim jo je izročil. Zdaj so policisti zoper Zorana napovedali kazensko ovadbo zaradi groženj in prijavo sodniku za prekrške zaradi nedovoljene posesti plinske pištole, nič pa niso povedali o tem, ali je Lovro smel na tujem dvorišču vlamljati v tuj avtomobil, da bi prišel do domnevno svojega radia. Zoran H. je želel, da tudi mi to zapišemo. Obenem pa smo vprašali tudi velenjske policiste, kaj pravijo o tem dogodku. Peter Očkrl, komandirje pregledal vse, kar je o tem napisanega pri njih in izjavil: "Ob 15.25 je po telefonu poklical na UNZOKC Celje Grega in prijavil, da naj bi Zoran H. grozil s pištolo, ki jo je pred njim "repatiral". O tem so bile obveščene policijske postaje na območju UNZ Celje in v Levcu so ustavili Zorana H.. Zasegli so mu plinsko pištolo, ker slovenska zakonodaja ne dovoljuje posesti plinskega orožja, za takšno orožje pa tudi nc more nihče dobiti dovoljenja Zato bo Zoran H. predlagan sodniku za prekrške v postopek zaradi kršitve določil Zakona o orožju." Kaj pa ovadba? "Policijska postaja Velenje zoper Zorana H. ne bo podala nobene ovadbe, ker se tovrstna kazniva dejanja preganjajo z zasebno tožbo. Za urejanje upniško - dolžniških razmerij, ki naj bi bile pomembne v zadevi, pa prav tako ni pristojna policija, ampak sodišče." [ Horoskop ) °y° Oven od 21. marca do 20. aprila Nihanje v razpoloženju bo za vas značilno tudi v prihodnjih dneh. En dan boste začeli s slabo voljo, pa ga končali v ravno nasprotnem razpoloženju, drugega pa obratno. Priznati si boste morali, daje vzrok skoraj vseh težav, s katerimi se ubadate zadnje čase, pomanjkanje ljubezni. Ne bo se premeknilo, če se vi ne boste. Bik od 21.aprila do 20.maja Kratek oddih, ki ste si ga privoščili v preteklih dneh, bo zelo prijal. Čutili pa ga boste še nekaj časa. Sploh vam ne bo več dolg čas, dnevi se vam bodo zdeli celo prekratki. Uradna zadeva, ki jo že nekaj časa prelagate vi in uradni organi, bo sedaj dozorela, rešila pa se bo vam v prid. H Dvojčka od 21.maja do 21.junija Obdobje, v katerem boste še kar zadovoljni z vsem, kar se vam bo dogajalo, bo trajalo še nekaj časa. Rojeni v prvi dekadi bodite pozorni na cesti, sicer pa vam ne grozi prav nobena nevarnost. Odnosi v družini se bodo sicer poslabšali, pa ne bo hudega, ker se bo še v pravem času vmešala prava oseba. Sobota bo živahna. ©Rak od 22.junija do 22.julija Zima ni vaš letni čas in bolj kot jo boste čutili, bolj vam bo šla na živ-ee. Čutili pa boste tudi marsikateri del svojega telesa, zato sploh ne bi bilo odveč, če bi se oglasili pri zdravniku. Ne iščite dlake v jajcu, če ne želite, da se vaši prihodnji dnevi nc sprevržejo v eno samo kregarijo s partnerjem. SI Lev od 23.julija do 23.avgusta Sreče vam ne bo prineslo ne smiljenje samemu sebi, ne sanjarjenje. Boste pa že morali narediti kaj bolj konkretnega. Recimo, da nekomu postavite ultimat, se vsedeta in razčistita vse nesporazume. Ne bo prijetno, ker dobro veste, da se lahko izide pozitivno ali negativno, je pa skoraj nujno. Devica od 24.avgusta do 23.septembra Vaše misli in dejanja bodo še vedno obremenjene le z osebno srečo. Če vam še ni, vam bo v naslednjih dneh prav gotovo uspelo, da vas bo nova simpatija opazila, kaj lahko pa se zgodi, da se bo uresničil delček vaših sanj. Le preveč ne čakajte in storite prvi korak, saj se boste sicer za priložnost obrisali pod nosom. £ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra Zadovoljni boste, kot že dolgo ne. In uspešni tudi. Če bi znali v vsem tem počutju poskrbeti tudi samo zase, bi bilo še lepše. Tako pa se vam zdravje počasi krha, vi pa bolj malo storite zato, da bi se izboljšalo. Prijatelj vas bo močno razburil z nepreverjeno novico. Raziščite sami in ne nasedajte takoj! ^Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra Potem, ko ste uredili eno življensko zelo pomembno reč, se boste kmalu spopadli z drugo. Ta bo na srečo prijetnejše narave in vam bo bolj kot kaj drugega prinesla zadovoljstvo. Čez noč boste našli rešitev za nekaj stvari, vse to pa se bo odražalo tudi na vašem počutju. Odlično bo. Strelec od 23.novembra do 21.decembra Čeprav zanet v vsaki, še tako neprijetni situaciji dobro odreagirati in ne pokažete vseh svojih čustev, se bo tokrat zalomilo. Najprej boste močno jezni, potem užaljeni. Pred vami so spet dnevi molka. Zaprli se boste vase in vse preveč tuhtali. Še za svoje dobro počutje in zabavo se vam ne bo ljubilo več poskrbeti. ^ Kozorog od 22. decembra do 20.januarja Čeprav ste v zadnjih dneh precej zaskrbljeni zaradi nekoga, ki vam je zelo blizu, se ne boste udali v "usodo" in le čakali. Kje pa. Spopadli se boste celo s stvarmi, za katere bodo mnogi menili, da jim sami ne boste kos. Vsak uspeh vam bo dal voljo za nov poskus, nov elan. S partnerjem si bosta povedala nekaj zelo lepih, intimnih stvari. Vodnar od 21.januarja do 19. februarja Zrahljali boste nekatere prijateljske vezi, ker boste spoznali nove, zanimive in vesele ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh mnogo bolj odgovarjali kot stara druža. Ta vas bo sicer pogrešala, vi pa njo vedno manj. Uredili boste vse, kar si boste resnično želeli, nekaj stvari pa boste hote pustili odprte. Izkazalo se bo, da ste ravnali prav. H Ribi od 20.februarja do 20.marca Od življenja včasih zahtevate preveč, velikokrat pa premalo. Slednje se vam bo zgodilo sedaj. Ne boste znali ceniti niti ene stvari, ki bo izdelek vaših rok in dejanj, ves čas vas bo mučil dvom, da narejeno ni bilo dovolj dobro. Malo več ambicioznosti vam ne bi škodovalo, še manj pa veliko več samozavesti. Potegnite se kdaj tudi zase, ne le za druge. DOBRO JE VEDETI Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov 11. Listopad Vsi svetniki (i.) radi pri-neso kake dni vreme še lepo. Vseh svetnikov mraz. o Martinjem topli čas. Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga božič ima v dolini. Če Martin sobice ima, pride rada huda zima. Ce Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu lazi. Dež svetega Martina, potem pa zmrzlina; pozebe ozi-mina, pride draginja. Sveti Martin oblačen aH meglen, pride zima voljna kot jesen. Imenski koledar * 4.11. Dragotin, Karli, • Karlina. Silva 5.11. Liza, Zaharija, Sav-ka, Tilka 6.11. Lenart (Lenč), Mito, Lenčka 7.11. Zdenka. Bert (En-gelbert). Vili 8.11. Bogo, Vilma, Mira (Bogomira) 9.11. Božo, Neva (Neven-ka), Dore 10.11. Andrej, Leon. Andreja, Mitja Lunine mene Zadnji krajec 7.11. ^ ob 7.36 • Vaš avto pozimi Najprej nasvet, ki bo prišel prav vsem, ki imajo majhne otroke, ki zelo radi lepijo nalepke na avtomobile. Če se vam je to zgodilo in bi radi nalepko odstranili, bo najlepši (in za avto najmanj "boleč" način ta, da jo odstranite z limonino kislino. Raztopite jo v malo vode in z raztopino namočite nalepko. Po nekaj minutah jo enostavno odstranite s spužvo. Tako prav gotovo ne boste poškodovali laka - Če se vam zgodi, da boste prisiljeni pretakati bencin iz enega rezervoarja v drug, tega nikar ne počnite z usti. V cev najprej spustite vrvico, na vhod v rezervoar pa pritrdite tampone vate. Na ta način boste preko vrvice in vate prav gotovo prclili toliko bencina, da boste prišli do prve bencinske črpalke. - Ko se temeprature spustijo blizu ničle ali pod njo, vaš avto včasih noče vžgati. Kako ga "prebudite"? Najprej vključite pozicijske luči in potem šele čez kakšno minuto poskusite z vžigom. Verjetno bo šlo! - Notranjost avtomobila morate očistiti vsaj tu in tam. Sedeže lahko sčistite s peno, ki jo uporabljate za čiščenje tapiciranih sedežnih garnitur. Sedeže najprej posprejajte, zdrgnitein potem posesajte. Tega nikar ne počnite v garaži, ampak na odprtem. -Ste opazili manjše poškodbe na školjki? Lepo jih lahko zaščitite, če jih premažete z voskom. Avto na tem mestu ne bo rjavel, ko se boste odločili za temeljito popravilo pa ga boste z lahkoto odstranili. - Če vas vaš jekleni konjiček čaka pozimi kar na odprtem, vas prav gotovo velikokrat pričaka z ledenimi stekli. To lahko preprečite tako, da jih vsake nekaj dni premažete z alkoholom in led se bo le stežka naredil. Vodi rdeča Letošnja jesen in zima bo v znamenju rdeče. To je letošnja barva te modne sezone in to v vseh možnih nijansah in tonih, s tem, da jih lahko tudi kombinirate med sabo. To dosedaj ni bilo ravno pravilo. Rdečo, ki poudarja ženskost in je prav gotovo težko neopazna, smo ponavadi kominirali z belo ali črno. Tega letošnje modne smernice ne kažejo več, čeprav ne bo čisto nič narobe, če boste iskale take kombinacije. Tisti, ki se ukvarjajo z barvami in vplivom teh na ljudi, sicer pravijo, da preveč rdeče ne vpliva najboljše na naše počutje. Lahko verjamete ali ne, sicer pa imate nešteto možnosti in se lahko odločate tudi med temnejšimi toni; vinsko rdečo in tisto, ki že meji na rjavo ali rahlo marelično. Najbolj žive tone lahko omilite tudi z mešanjem več rdečih tonov, kot že rečeno. Kakšni naj bodo modeli, da boste prav gotovo "zadeli", pa tako že veste. Odločite se lahko za kla- sičen hlačen kostim, pleteno športno obleko. Ali pa pleten pulover žive rdeče barve, čezenj pa oblecite še en pleten, tokrat kontrastno te-menjši pleten pulover. In, recimo, žametne hlače. Seveda rdeče. Če boste uspele najti tudi rdeče čevlje, boste ne samo čisto rdeče, ampak tudi zelo modne. Čisto drugačne palačinke Rod "Toplega vrelca" Čudovit jesenski dan Vsaka gospodinja (ali Ie občasna kuharica), ki je že kdaj pekla pa-lčinke, lahko pove, da to ni najlažje delo. Enkrat uspejo, drugič ne. V čem je torej skrivnost priprave dobrih palačink? Zelo važna je dobra kožica, v kateri jih pečemo. Biti mora popolnoma gladka, še najbolje teflonska ali iz ravnega železa, da se palačinke ne "primejo". Če ima še dolgo ročko, bo čisto primerna. Še bolj važna je dobra zmes testa. Res, vsaka ima svoj recept, vendar je važno, daje testo ravno prav tekoče in gosto; torej ne preveč in ne premalo. Še najbolje je, če testo nekaj ur počiva, ta čas pa lahko skrajšate, če ga pripravljate z mik-serjem. Važno je tudi to, daje posoda enakomerno namaščena po vsej površini, dobro segreta, vendar se še ne sme kaditi nje. Za obračanje palačink vam bo prav prišel širok nož. Palačinke z mesom Potrebujemo (za 4 osebe): 8 palačink (iz mešane bele in črne moke); za nadev; 20 gkg ostankov pečenega ali kuhanega mesa, 10 dkg prekajene slanine, sol, poper, Po šestih deževnih vikendih je končno nastopila sončna sobota, ki smo je bili še posebej veseli taborniki rodu "Topli vrelec". Že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred OS Topolšica in po razdeljenih zadolžitvah odšli na orientacijski pohod. Cilj pohoda je bil na Ocepku v Topolšici. Starejši taborniki so med tem časom tukaj postavili šotore in jambor. Po prihodua na cilj so posamezni vodi takoj začeli z delom. Razvilo seje pravo taborno življenje pod budnim očesom prizadevnega načelnika Matjaža Cesarja. Nastajal je stenski časopis, izdelali in pobarvali smo totem, pomerili smo se v streljanju z zračno puško in lokostrelstvu ter na taborniškem poligonu, nastajala sta bivak in pagodni ogenj. Za popestritev je poskrbel gospod Petrovič, ki nam je dal na voljo svojo prijazno kobilo. Ta je potrpežljivo prenašala staro in mlado, zaradi slabih izkušenj z vremenom je kosilo nastajalo v šolski kuhinji. Glavni kuharje bil Tomo, pomočnika sta bila Milena in Grega. Pa kako dober golaž so skuhali! To še ni bilo vse. Po kosilu smo si spekli še sladke kostanje. Zalivali smo jih z domačim rib-ezovim sokom. Da nas ne bi preveč motili pri delu, smo starše in goste povabili šele popoldne. Takrat so se izkazali naši vodniki. Lubči, Aleš, Matej, Grega in Janez so predstavili tekmovalni veščini postavljanja šotora in signalnega stolpa. Vsi smo se sprostili ob športnih igrah. Ob spuščanju mraka in mraza smo obsto-pili taborni ogenj in zapeli nekaj pesmi. Vsi udeleženci in obiskovalci smo bili veseli, da smo si vzeli čas in preživeli lep dan v naravi. Domov smo odnesli kopico lepih vtisov. Veselimo se že prihodnjega propagandnega tabora. Pridite nas obiskat! režite na drobno. Prepražite na olju, dodajte gobice in česen in dušite, da izpari vsak tekočina. Primešajte smetano, začinite in pustite, da se ohladi. Omako pripravite tako, da na nizki temperaturi mešate maslo in moko, da dobite svetlo, gladko zmes. Počasi primešajte mleko in kuhajte, da se zgosti. Posolite in popoprajte. Na dno nepregorljive posode vlijte malo omake, nanje položite palačinke, jih prelijte z prelivom in posujte z naribanim sirom. Pecite 20 minut v pečnici, segreti na 180 stopinj celzija. Postrezite s solato. 1/2 korena zelene, olje, I jajce. Spražite palačinke. Koren zelene nariba-jte, slanino nasekljajte in skupaj prepražite. Primešajte mleto meso, posolite in popoprajte. Vmešajte jajce. S tem napolnite palačinke, jih postavite na pladenj, ki ga lahko segrevate in jih postavite v vročo pe-čnico. Segrevajte na umirjeni temepraturi in takoj postrezite. Itaijanske palačinke Potrebujemo (za 4 osebe): za testo 3 jajca, 9 dakg gladke moke, 1,5 del mleka; za nadev - 25 dkg gob, malo olja, glavo čebule, 6 dkg naribanega sira parmezana, mali reženj česna, 2 del smetane; za preliv - 4 dkg masla, 3 dkg gladke moke, 1/2 1 mleka. Naredite testo za palačinke in ga pustite, da odleži. Medtem drobno nasekljajte čebulo in česen, vsako posebej. Tudi gobice na- SLOVENIJA 1 08.30 Video strani 09.00 Počitniški program 12.00 Tam, kjer je pesem doma 12.30 Analitična mehanika, 39/52 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 1 17.10Otroški program sledi ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Neverjetne zgodbe: Na pomoč, 3. oddaja 21.25 Tednik 22.15TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 22.50 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 4/21 23.20 Severna obzorja, 20/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 15.00 Video strani 15.35 Nedeljski otrok, švedski film 17.30 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 26.del 17.55 Severna obzorja, 19/29 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.05 Elitne bojne enote, dok.serija, 4/8 21.00 Umetniški večer: Cezan- ne, ang. dok. serija 22.00 Portret baletnega plesalca 23.30 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mali svet 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Trgni, amer. film 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Življenje tujcev 20.40 Življenje tujcev 21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Slika na sliko SLOVENIJA 1 08.30 Video strani 09.00 Počitniški program 10.55 'noč mama, amer. film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer: Cezan- ne, ang.dok.serija 14.15 Portret baletnega plesalca 16.10Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK, oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum 20.30 Goljufivo zlato, ang. film 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.37 Šport 22.45 SOVA: sledi Severna obzorja, 21/29 23.35 Maškarada, slovenski film 01.05 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.40 Neveijetne zgodbe: Na pomoč, 3. oddaja 17.30 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 4/21 18.00 Severna obzorja, 20/29 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 Koncert simfonikov RTV, prenos iz Cank. doma 22.00 Moški, ženske 23.00 Prostitucija, franc. dok. oddaja, 2/3 00.00 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Bettyna družba, 6/13 12.05Zvezda vodilja 13.35 Revorveraši, amer. film 16.30 Hišni ljubljenci 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Zabavnoglasbena oddaja 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.35 Slika na sliko SLOVENIJA 1 08.30 Radovedni Taček 08.45 Lonček, kuhaj 08.55 Otroci širnega sveta, 19/26 09.20 Klub klobuk 10.10 TOT TOK 11.00 Zgodbe iz školjke, ponovitev 11.50 Skrivališče, danski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Moški, ženske 14.45 Video strani 15.00 Goljufivo zlato, angleški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po afriki z otrokom in kamero, 2/4 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 Tuji shovv: Peter Usti-nov na orient ekspresu 22.05 TV dnevnik 3, vreme 23.40 SOVA: sledi Želite, milord? 1/6 00.30 Diplomatska imuniteta, amer. film 02.00 Video strani SLOVENIJA 2 13.00 Video strani 13.25 Carska Rusija, 2. del 14.20 SOVA, ponovitev: sledi Severna obzorja, 21/29 15.10 Nesrečniki, franc. film, 1/2 16.40 Športna sobota sledi Namizni tenis (M) 17.10 Slovenj Gradec: rokomet pokala mest Nova oprema: Warsawian-ka, prenos Pivovarna Laško Celje : Borba Luzern, prenos 18.45 Divji svet živali, 24/25 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.05 Trgovec s sencami, 2/3 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 6/13 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 00.30 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor argus, 2/13 12.05 Živalski svet, serija 13.35 Prizma 15.00 Potovanje v volčjak, drams. serija 17.30TV izložba 18.20 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Film-video-film 21.00 Misery, amer. film 23.10 Slika na sliko SLOVENIJA 1 09.15 ŽIV ŽAV 10.05 HOV! 2/8 10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.30 Divji svet živali, 24/25 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.30 Popolni tujci, amer. film 15.00 Elitne bojne enote, 3/8 16.05 Edvard VII., 6/13 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Krokodili, priče pradav- nine, nem.dok.odd. 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Mojster in Margareta, polj.nad., 5/8 sledi Severna obzoija, 22/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 11.30 Video strani 11.50 Poglej in zadeni 12.55 Hlapčič, avstral. nadaljevanka 13.45 Tuji shovv 14.45 Športna nedelja sledi PEP v odbojki (M) Vile- da:Ka posvari 15.45 DP v nogometu Živila Naklo:Maribor Branik 17.30 Adelaide: F-l, posnetek 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Alpe-Donava-Jadran 20.35 Živel je slepar, amer. film 22.30 Športni pregled 23.15 Video strani HRVAŠKA 1 _ 10.00 Poročila 11.05 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.05 Velike avanture, risaja serija 15.55 McMasters, amer. film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Glasbena oddaja 21.50 Odletel bom, 2/16 23.00 Slika na sliko SLOVENIJA 11.45 Znanje za znanje, učite se z nami 12.15 Po Afriki z otrokom in kamero, 2/4 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta, 26/26 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Made in Slovenia 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Ljubezen na prvi pogled, 2/10 sledi Severna obzorja, 23/29 23.45 SLOVENIJA 1 10.05 Pamet je boljša kot žamet 10.15 Sezamova ulica 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.30 Porabski utrinki ' 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj: zelenjavna enolončnica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.30 Gore in ljudje 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevni k 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Medvedja usluga, 5/6 SLOVENIJA 2 13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip 14.25 Zrcalo tedna 15.40 Obzorja duha 16.10 SOVA, ponovitev sledi Želite, milord?, 1/6 17.10 Mojster in Margareta, 5/8 18.05 Severna obzorja, 22/29 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Čimprej nazaj v Istan- bul, nem. drama 21.10 Po sledeh napredka 21.40 Studio city 22.'40 Kathleen Barrle in Wyn- ton Marsalis 23.40 Video strani HRVAŠKA 1 09.15 Otroški program 11.30 Moon J um per, 6/14 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Beg, amer. film 16.10 Al i ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Ozvezdje 21.15 Hrvaška in svet 22.00 Hitgreje, višje, močneje 22.55 Slika na sliko Videcyedi Severna obzoija, 24/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 16.55 Made in Slovenia 17.35 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 2/10 17.50 Severna obzorja, 23/29 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 7/10 20.55 Srbska Bosna 21.45 Videošpon 22.40 Svet poroča 23.15 Video strani HRVAŠKA 1 09.00Otroški program 11.30 Povejte mi kaj naj naredim 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Dekliščina, amer. film 16.10 Veliki odmor 16.30 Poslovne informacije 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Glasbena oddaja 21.05 V obsežnem planu 22.30Pax Christi, 3/6 23.10 Slika na sliko SLOVENIJA 1 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 12.30 Krokodili, priče pradav-nine, dok. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 Po vojni, 7/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Dober večer, gospod VVallenberg, film 22.10 TV dnevnik 2, vreme 23.05 SOVA: sledi Hal Roach predstavlja, 27. del sledi Severna obzorja, 25/29 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 17.25 Medvedja usluga, 5/6 17.55 Severna obzorja, 27/29 18.45 Analitična mehanika, 40/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Hokej DP - Olimpija Hertz:Celje 22.30 Akcent HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Kaleidoscop, amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Iz sveta znanosti 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Hrvaški humor, dok. oddaja 21.00 V iskanju 22.45 Slika na sliko Petek, 5. novembra TVSl 20.30_ GOLJUFIVO ZLATO, ang. triler, 1992 Igrajo: Sean Bean, Larry Lamb, Sharon Maiden Režija: Terry VVinsor Film opisuje resnično zgodbo, največji rop v angleški zgodovini. Zgodaj zjutraj 26. novembra 1983je skupina brezobzirnih roparjev vdrla v sicer odlično zastražen trezor na londonskem letališču. Roparji so pričakovali približno milijon funtov, toda čakalo jih je presenečenje - našli so zlate palice v vrednosti šestindvajset milijonov funtov... Sobota, 6. novembra TVSl 11.50_ SKRIVALIŠČE, danski film, 1991 Igrajo: Kasper Andersen, Allan VVinther, Ditte Knud-sen Režija: Niels Grabol Mov živi skupaj z materjo v neugledni četrti, v hiši nasproti lokala Opica. Mogje zadržan, skorajda sramežljiv najstnik, ki nima veliko prijateljev. Nekega dne, dan po hudem ravsu v Opici, najde Mov med smetnjaki hudo ranjenega Funderja. Ta je bil ranjev v pretepu in se sedaj skriva pred policijo. Mov sklene, da mu bo pomagal in ga zaščitil... Nedelja, 7. novmbra TVSl 13.30_ POPOLNI TUJCI, amer. film, 1991 Igrajo: Henry VVinkler, Kari Maiden, Richard Kiley Režija: Gilbert Cates Film je nastal po resnični drami ameriške družine, ki je izzvala v javnosti veliko zanimanja in hude polemike, saj je sprožila vprašanje abortusa v pri- meru, ko neposredno prizadeta oseba sama o tem sploh ne more odločati. Mlado, srečno družino zadane nepričakovan udarec usode. Nekega dne doživi mati, ko se sama vrača z dela prometno nesrečo v hudem neurju. Udarec v glavo je tako močan, da ostane v globoki komi. Njeno stanje je izredno težko... nočišče na vzhodni strani mesta, ker je poceni, delo pa na zahodni, ker mnogo bolje plačajo. Delo že ima, treba je dobiti še primerno stanovanje. S pomočjo prijatelja spozna punco iz vzhodnega Berlina in ta ga odpelje v svoje stanovanje... Sreda, 10. novembra TVSl 20.35 izbrali za to nalogo prav Wallenberga, sicer člana ugledne švedske družine, sicer ni jasno, toda izbrali so pravega človeka. Zanj pravijo, da je neporsredno ali posredno rešil na deset-tisoče človeških življenj, tako s svojo spretnostjo, pretkanostjo, kot tudi neiz- mernim pogumom, s katerim je sprejel tveganje in soočanje tako z nemškimi kot madžarskimi vojaškimi oblastniki... Ponedeljek, 8. novembra TVS2 20.30 ČIMPREJ NAZAJ V ISTAN-BUL, nemška drama Režija: Andreas Dresen Dogajanje je postavljeno v Berlin neposredno po padcu zloglasnega zidu. Niyazi je sin bivšega turškega ga-starbajterja in skuša izkoristiti nastalo situacijo ter uresničiti svoj cilj, čimprej nazaj v Istambul. Najbolj praktično je najti pre- DOBER VEČER, G. VVALLENBERG, švedski film Igrajo: Stellan Skarsgard, Katharina Thalbach Režija: Kjell Grede VVallenberga so švedske oblasti poslale kot diplomata v Budimpešto. Njegova naloga je bila, da bi na takšen ali drugačen način rešil v budimpeštanskem getu zaprte desettisoče madžarskih Židov, ki jim je urad namenil deportacijo in smrt v koncentracijskih taboriščih. Kako to, da so POKLIČITE NAS! Tel. (063) 853-448 ERA Gradbeni material, Koroška 2 a KOVINSKI REGAL 180X80X35 KOM 3.992,OOSIT KOVINSKI REGAL 150X75X30 KOM 3.192,OOSIT WC DESKE KOM 688,00 SIT KERAMIČNE PLOŠČICE UVOZ IZ ITALIJE m2od911,00 do 1.523,00 SIT CENE SO S PROMETNIM DAVKOM. AKCIJA TRAJA DO PRODAJE ZALOG! Nogomet Rudar - spet po starem? Nogometaši Rudarja so v 1 l.kolu priigrali novo razočaranje kakšnim 500 gledalcem. Po dveh zaporednih zmagah v 9.in lO.kolu so njihovi ljubitelji pričakovali, da bodo nadaljevali zmagoviti pohod. Razlogov za to je bilo več. Vseskozi so napovedovali, da bo lažje, ko bodo "prišli" nasprotniki iz spodnje polovice lestvice, dve novi okrepitvi in seveda dve zaporedni zmagi. Paje prejšnji teden najprej prišla v Velenje odličnaenajsterica Maribora, kije v osmini finala pokalnega tekmovanja proti domačim igralcem igrala toliko, kot je bilo pač treba za uvrstitev naprej. Mariborčani so zmagali s 3.1. Vse oči ljubiteljev nogometa pa so bile med tem že na sobotni tekmi 11.kroga, ko so v Velenju pričakovali enajsterico Istragasa. Vsi so pričakovali zanesljivo zmago zeleno-črnih. Morda so bili nogometaši celo prepričani, da bo prišla sama od sebe. Gostje so Jim menda nista dve zaporedni zmagi stopili v glavo?! domačim dali lekcijo s požrtvovalno igro. Čeprav so nekateri precej starejši od mladih Velenjčanov, so jim pokazali kako se je treba boriti za točke. Prekašali so jih v dinamičnosti, borbenosti pa tudi v srčni igri. Po besedah njihovega trenerja pred začetkom tekme so v Velenje prišli najmanj po točko, na koncu pa niti niso bili najbolj zadovoljni, saj so si po igri, kot so ugotavljali trener in igralci, zaslužili obe. Velenjčani so povedli že v 21 .minuti. Po lepi podaji Komarja je mrežo zatresel Vidovič. To pa ni podžgalo domačih k še bolj zavzeti igri, ampak goste, ki so do konca tekme vseskozi nevarno napadali vrata domačega vratarja Čaniča. Velikokrat je dišalo po zadetku, pa so domači branilci in vratar Čanič le nekako preprečevali let žogi v svojo mrežo. Njihovi napadi pa so bili medli, čeprav to ne moremo trditi za Vidovičev udarec v 75.minuti. Znova mu je poslal lepo žogo Komar, Vidovič je takoj silovito streljal, na njegovo nesrečo pa je bil gostujoči vratar na pravem mestu. Gostje se niso predali in znova potrdili pravilo, daje tekme konec, ko se sliši zadnji sodnikov pisk. Tri minute pred koncem je Ban po lepi akciji Breznikarja izenačil - zasluženo. Tudi prejeti zadetek tik pred koncem tekme dodatno potrjuje, daje z igro Rudarja bilo nekaj narobe. So si s tema zapravili zaupanje gledalcev? V naslednjem kolu bodo gostovali pri Cosmosu v Ljubljani. ■ vos Šmartno ob Dreti « s m m $ ss ss Jesen AP Zagožen Konec oktobra so tudi v Šmartnem ob Dreti sklenili jesenski del krajevne lige v malem nogometu. Osem ekip in vsaj desetkrat toliko igralcev je vsako nedeljsko dopoldne razveseljevalo staro in mlado v prijetnem okolju priljubljenega Račncka. Po "zaslugi" Športnega društva Lipa je bilo središče Šmartnega v tem času kot izumrlo, toliko bolj zanimivo pa na in ob nogometnem igrišču, kjer so posebej glasno navijali pokrovitelji posameznih ekip. Po sedmih jesenskih kolih je na čelu ekipa AP Zagožen s 24 točkami (39:9), sledijo pa Input 19 (34:18), Pitoni 18(31:18), Pande B.A.G. 17 (31:20), Bohinc 16 (27:20), Želve 10 (17:21), Brdo 6 (15:41) in Texas 2 (11:44). S po 16 Na travnatem Igrišču Je bilo zlasti "pestro" v dežju zadetki sta bila najbolj učin- jan Mikek. kovita Janez Nadvežnik in Bo- Finali:ERA Šmartno 1:1 (1:1) Mali nogomet 8S!38!S8Stt«S58S«S8 Znova točka Na Ljubnem na tujem nov klub Nogometaši ERE Šmartno nadaljujejo z dobrimi igrami tudi ana gostovanjih, saj so se po tekmi s Steklarjem v Rogaški Slatini s točko vrnili že iz Pirana. Osvojili sojo z novincem v ligi, ki je presenečenje prvenstva, saj se vseskozi drži blizu vrha. Srečanje se je začelo izredno borbeno in domačini so v 10.minuti povedli. Po prejetem zadetku so Šmarčani prevzeli pobudo, stiskali obroč okrog domačih vrat in v 40.minutie je Druškovič izenačil. V nadaljevanju sta se obe moštvi borili, da bi dosegli še drugi zadetek, vendar sta bili obe obrambi zelo zanesljivi in izid se do konca ni spremenil. Z novo točko so Šmarčani sedaj na 7. mestu, v nedeljo pa bo v Šmartnem gostovala zadnjeuvr-ščena Loka Medvode. ■ Janko Goričnik Ob velikem razmahu malega nogometa in več kot uspešni ter zanimivi krajevni ligi so se pojavile nove organizacijske, tekmovalne in druge zahteve ter želje, zato so sc na Ljubnem odločili za ustanovitev KMN Ljubno. Ustanovni občni zbor so že opravili in zdaj urejajo še ostale stvari. Mar- Odbojka ss x « »i sa ss Dekleta zmagala Medobčinska nogometna liga SSSSISSBSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSiStSSiSBSSSiS!! »8SKS8SS Elkroj:Usnjar 0:5 V I .odbojkarski ligi so igralci Topolšice gostovali na Ravnah pri Fužinarju, domačini pa so zmagali s 3:1 (-9,8,3,11). Gostje so sicer povedli, nato pa dovolili domačinom preobrat in zanesljivo zmago. V soboto ob 18.uri se bodo v preloženi tekmi v Šoštanju srečali z Ljutomerom, v 4.kolu pa bodo gostovali pri Olimpiji. V 4.kolu 2.lige so prvič zmagala dekleta, ki so doma ugnala gostje s Ptuja s 3:0 (7, 7, 11). Druga ekipa fantov je klonila tudi v 4.kolu prvenstva v 3.ligi. Doma jih je premagala druga ekipa Fužinarja s 3:0 (7, 9, 2).. Fantje druge ekipe bodo v naslednjem kolu gostovali v Domžalah, dekleta v 2. ligi pa pri Mehanizmih na Kropi. ■ Jana Ošlovnlk V predzadnjem kolu so nogometaši Usnjarja v gosteh presenetili sosede v Mozirju. Šoštanjčani so imeli pobudo vse od začetka tekme in na koncu visoko zmagali. Kovačevič in Ljubno:Kovinar 3:2 Nogometaši Ljubnega so s težavo osvojili točki. Gostje so v prvem polčasu le trikrat prodrli pred domača vrata in dvakrat zadeli ter dobili polčas z 2:1. V nadaljevanju so domačini le vnovčili Košarka Po treh zmagah - poraz Košarkarji Savinjske s Polzele so po treh zmagah, v soboto doma doživeli prvi poraz proti vodeči ekipi na lestvici -Heliosu iz Domžal. Začetne minute srečanja pred polno dvorano zvestih navijačev in ljubiteljev košarke v Savinjski dolini so potekale v izenačeni igri, saj nobeni ekipi ni uspelo doseči večje prednosti. V 16. minuti so si gostje priborili vodstvo (28:36), polčas pa se je končal le s točko prednosti za goste. V nadaljevanju so pri gostih odlično zaigrali Kovačič, tujec Arnold Guginov, ter Jeklin in gostje so v 32. minuti vodili 54:60. Po tem vodstvu so gostitelji odvzeli gostom pod domačim košem nekaj žog, vendar so pri metih domači na koš grešili kot že dolgo ne. Gostje so v proti napadih vsako napako domačih kronali s košem in ob koncu zasluženo zmagali - 76:90. ■ Besedilo In slika: -er Pri Savinjski Polzela Je bil najuspešnejši po številu doseženih košev: Petranovič - 23 Elektra:Pivovarna Laško 87:91 (50:51) V derbiju srečnejši gostje V pravem derbiju lige sta obe ekipi pokazali najboljše kar znata. Več sreče so imeli gostje, ob tem pa sta bila Prelič (39) in Vujovič (30) nezadržna. Domači so v 15. minuti drugega polčasa šc povedli s 77:76, nato pa so gostom dovolili, da so povedli za 8 točk. V zadnji minuti so se domačini sicer spet približali na točko, vendar so gostje še v zadnji sekundi dosegli koš z dodatnim prostim metom in zasluženo zmagali. Za Pivovarno Laško in Radgono je sedaj Elektra na 3.mestu, v naslednjem kolu pa bo njen nasprotnik ekipa Prebolda. ELEKTRA: Mrzel 9,Delič, Rizman 25, Tajnik 6, Maličevič 3, Nežmah, Leskovšek 6, Mlinšek 21, Brešar 6, Plešej 9 in Mackov-šek 2. ■ Stane Breznik sikaj bodo s tem postavili na pravo mesto, med drugim si klub in igralci želijo nastopati izven krajevnega in občinskega prostora, seveda pa še naprej krepiti zanimanje za mali nogomet v kraju in okolici. ■j P To je bil res pravi derbi, borben, razburljiv in tudi "trd" Vrhovnik sta dosegla po dva zadetka, Kostreš pa enega. V soboto bo na vrsti še zaradi dežja preloženo kolo, v Šoštanju pa bo gostovala ekipa Ljubnega. ■ Luka Kostreš svojo premoč in zmagali, zaradi neodločnega sodnika pa se je tekma skoraj izrodila. Ljubenci bodo jesenski del sklenili v soboto v Šoštanju z Usnjarjem. Elektra:Vanda Starše 128:79 (68:33) Znova visoka zmaga V 9.kolu so košarkarji Elektre na domačem igrišču znova visoko zmagali. Tudi proti petouvrščeni ekipi Vanda Starše niso imeli nobenih težav in so že na začetku tekme pokazali, da dvoma o zmagovalcu ne more biti. Plod angažirane igre na celi tekmi je tudi visoka zmaga. Najboljši na igrišču je bil Mlinšek. ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 12, Dclič 6, Rizman 26, Tajnik 4, Maličevič 1 I, Nežmah 2, Mlinšek 41. Brešar 4, Plešej 20 in Mackovšek 2. Športni ples Grega Berlak in Maja Borec odlična Slovenski športni plesalci dosegajo na turnirjih po evropskih državah izjemne uspehe. Na plesnem turnirju v Londonu so slovenski pari posegali po navišjih trofejah, čeprav se po zunanjem blišču zaradi skromnih finančnih zmožnosti ne morejo primerjati s plesalci zahodnega sveta. Zlasti ne v Londonu kjer so nastopili najboljši svetovni plesni pari, torej je to nekakšno neuradno svetovno prvenstvo. Izjemno uspešna in zelo obetavna plesalca sta predvsem starejša mladinca 17-letni Grega Berlak iz Velenja in 14-letna Maja Borec iz Maribora. V Londonu sta se v močni konkurenci prebila v četrtfinale, torej med 24 najboljših parov v latinsko-ameriških in standardnih plesih na svetu.Skupaj plešeta šele deset mesecev, trenirata pa najmanj petkrat tedensko v Mariboru, Velenju in Ljubljani. Kljub temu sta prejšnji mesec na drugema najmočnejšem svetovnem turnirju German open dosegla zavidljiv rezultat, ko sta se med 186 pari z vsega sveta uvrstila na 12.mesto. Maja In Grega se vzpenjata v svetovni vrh Namizni tenis ZA NASE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE POZNA LI! POZOR! OD 4. OKTOBRA 1993 poslujemo za vas v novem prodajnem prostoru v Mlinski ul. 22! Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Mlinska 22, Maribor,Tel. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80 0630.9. do 2.10. na s pokličite na tel.: 062/27-528! Nudimo vam atrikle svetovno znanega Korejskega proizvajalca audio in video tehnike Prodajni pogram: SAMSUNG * TELEVIZORJI: W M ■ W CB 3351XMT = 37 cm, I. tekst za 35.720,00 sit CB 5051 AT= 51 cm, t. tekst za 43.700,00 sil CB 5314 Al = 55 cm, t. tekst za 50.835,00 sit CX 62291=63 cm, MONO za 58.680,00 sli a 6226 VIT =63 cm, t. tekst za 85.054,00 sit CX 7226 m =72 cm, t. tekst za 89.800,00 sit * VIDEOREKORDERJI VX 300 = 2 glavi, VPS za 37.110,00 sit VX 350 = 4 glave, VPS za 41.800,00 sit * HI-FI STOLPI MAX 340 = radio, CD, 2x60 % daljinski za 42.024,00 sit MAX 460 = radio, CD, 2x120 W, daljinski za 61.150,00 sit SCM 7800= radio, CD, 2 x 60 W, daljinski za 44.175,00 sit SCM 8100= radio, CD, 2x60 W, daljinski za 40.707,00 sit SCM 8550= radio, CD, 2xl20W, daljinski za 56.207,00 sit 'RADIOKASETOFONI: RCD1400 & RCD1360 & RCD 980 = CD,2x 75 V/že od 6.500,00 sit MORADIO Q5300 = 2x25W, DIGITAL, LOUDNESSza 16.075,00sit PRODAJA NA 2 ČEKA! Pri nakupu na d 5.000 sit presenečenje! Za stranke oddaljene vet kot 30 km še dodatnih 500,00 sit popusta! Pričakujemo vas v avli kina UNION vsak dan od 9. -12. in 15. -19. -12.unHiarancija in servis v Mariboru! Prva zmaga mladih Mlada ekipa ERE je v ligi mladih dosegla prvo zmago. V Petrovčah so premagali domačine s 6:4. Z dvema zmagama je bila ponovno najboljša Karmen Ste-blovnik, ob njej pa igrajo še Maja Ahtik, Saša Koprivec, Tamara Rampre, Jure Gruber in Andrej Grlica. Cilj te ekipe je nabiranje izkušenj in se privajati na tekmo- vanje, sicer pa so omenjeni tekmovalci opravili še izpite za sod-nika-mladinca, kar jim daje pravico sojenja na tekmovanjih NTZS. Bogdan Simončič je z osvojitvijo 4.mesta na pozivnem turnirju mladincev opravičil nastop v 1.skupini. Tekmovanje je bilo na Ptuju. ■ A.Vodušek Žalec Uspeh žalskih karateistov Karate klub Žalec je pripravil v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu mladinsko državno prvenstvo v karateju. Nastopilo je 42 štiričlanskih ekip iz 19. slovenskih klubov. Največ uspeha so imel mladi tekmovalci iz Žalca, ki so osvojili eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. Največji uspeh so Žalčani dosegli pri mlajših mladincih, kjer so osvojili prvo mesto v postavi Šuster, Gajšek in Popovič (na sliki). Pri starejših mladincih so Pikado Turnir Radia in Bistroja Alfa Tenis s sss s m Turnir v Beli dvorani V velenjski Beli dvorani nadaljujejo teniški turnir v organizaciji Birt d.o.o. Najboljši prejšnjega Aljaž - Gluk, drugo mesto Ževart - Špegel. V soboto nadaljevanje turnirja za posameznike nad 35 let. V dvorani na Konovem je bil v soboto velik turnir za pokal Radia Alfa in veliko nagrado Bistroja Alfa. Sodelovalo je 30 ekip (parov) s Koroške, iz Savinjske, Mislinjske in Šaleške doline, ki so se na turnir uvrstile na 16 kvalifikacijskih turnirjih. Prvo mesto, pokal in 100.000 tolarjev je osvojila ekipa Čuki nVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITVC, d.o.o Mariborska 112, Celie (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure So še kje bolj /7TT ^ ugodni pogoji nakupa kot pri nas?! Prepriiajte se sami! • Nekaj primerov ugodnega nakupa na 12 * Rogovo gorsko kolo s shimano le 2.653,00 sit - motorne žage Husquarno CI FFle 5.194,00 sil ■ Tomos avtomatik le 6.726,00 sit Za blago večje vrednosti pa je možen nakup na celo 4 leta (!): Squash k m ss m ss <». Petri Vihar še Celovec Konec minulega tedna je bil v Celovcu mednarodni turnir z močno udeležbo, znova pa je velik uspeh dosegla Petra Vihar. Zanesljivo je premagala vse nasprotnice in zmagala. V naslednjih dneh naj bi se udeležila še nekaj odprtih turnirjev v Avstriji, seveda pa se ne bo odrekla pomembnejših tekmovanj doma. Ker bo kmalu pričela z igranjem v l.avtrijski ligi, je pospešila treninge. Največ se pripravlja doma, prccej pa tudi v avstrijskem Deutschlandbergu, kjer jo trenira Žalčani osvojili drugo mesto, pri starejših dečkih pa tretje. Tekmovanje si je ogledalo okoli 200 gledalcev, pred pričetkom, tekmovanja na slovesni otvoritvi, paje vse skupaj pozdravil predsednik Izvršnega sveta občine Žalec, Boris Kranjc. Da je tekmovanje potekalo nemoteno, gre predvsem priznanje organizatorju tekmovanja, karate klubu Žalec. ■ -er (Jelen, Ograjenšek), drugo POP Bar (Ivan in Srečko Kuzma), tretje Pagat (Drofelnik, Račnik) in četrto Baron 2 (Fujs, Belec). Glede na vse večjo popularnost in zanimanje za takšne turnirje že pripravljajo božični turnir, že to soboto pa bo v Bi stroju Alfa na Gorici turnir posameznikov. ■ Zvone Grmič eden najboljših evropskih trenerjev Kevin Smith, ki je obenem tudi uradni trener slovenske reprezentance. Po vnovičnem velikem uspehu v Avstriji je Petra med drugim dejala: "Zahvaljujem se tedniku Naš čas in Radiu Velenje za vso medijsko podporo, ki sem jo bila deležna od vsega začetka do danes, ko sem postala najboljša slovenska igralka. Tudi vnaprej se bom trudila, da bom v naši državi uspešno predstavljala Velenje, v tujini pa našo mlado državo. ■ BigJoco DEL CAS: vsak don od 7. do 18., sobota od 7. do 13. ure AVTO Mastnak Partizanska 7, Velenje, B*855 380 • SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL • VULKANIZERSTVO • TRGOVINA • RENT a CAR • RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optiko) V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkurenčnih 2/m3 za neindust..zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: niso presegale ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA MAX. polurne koncentracije od 25. 10. do 31. 10. 1993 600 500 400 - 200 -100- konc. SO 2 .Peter Rihtaric (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Kozjansko - Zibika '93 WWWW»WKWWWWWW»888KWWW8WW8!W8Bf88 Sklenili tridnevno usposabljanje enot TO V občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah, v zaseljkih Zibika in Vinski Vrh, je bila v petek, 29. oktobra zaključna taktična vaja usposabljanja vojakov, ki služijo vojaški rok v bojini enoti slovenske vojske 82. brigade iz Celja. Prav ti fantje bodo v kratkem slekli vojaško obleko, saj se jim izteka 6-mesečno služenje vojaškega roka. Na vaji pa so sodelovali tudi vpoklicani rezervisti TO, po novem pripadniki bojne enote iz občine Žalec, ki se več ne razlikuje z aktivno strukturo vojakov. Ti slednji so bili vpoklicani na vajo za tri dni. Njihovo usposabljanje je potekalo tako, da so jih popeljali na nekatera strelišča, med drugim tudi v Dolič, kjer so se preizkusili v spretnosti streljanja. Nato so potovali na Kozjansko, na območje Planine in tam nadaljevali z raznimi oblikami usposabljanja in se v petek zjutraj premaknili do zaseljka Zibika, kjer je potekala dvostranska taktična vaja v kateri je sodelovalo Vojaki bojnih enot so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti Sodelovalo je znatno število vozil, tudi oklepna okoli tisoč vojakov ter kar zajetno število vozil, oklepnih vozil, hilikopter in še druge strukture, ki so postavile tudi ovire na določenih mestih. Vajo je vodil in koordiniral zato posebej imenovan štab, ki gaje vodil poveljnik 82. brigade iz Celja Jože Prislan. Po končani vaji smo ga zaprosili za oceno in potek vaje. "To usposablanje vojakov bojnih enot ni potekalo samo tri dni. Kompletna priprava usposabljanja poveljnikov oddelkov, vodov in vseh častniških kadrov, je stekla že v začetku poletja letos. Šlo je za široko organiziran pristop, ki se je vseskozi stopnjeval do petkove vaje Zibika. Sama vežba je bila izredno kratka, dinamična in polna aktivnosti kar bi naj bila odlika vseh prihodnjih vaj. Bila je zelo gibljiva, veliko smo potovali in se hitro premikali iz kraja v kraj. V Velenju smo s takšno prakso vaj že zdavnaj pričeli, zdaj pa želimo tovrstno usposabljanje prenesti v druge kraje. Vaja je v vseh pogledih uspela, pomembno pa je to, da je bila tudi racionalna. Premik enot je bil izredno hiter in učinkovit, čeprav je bil teren za večino neznan." ■ B. Mugerle Jože Prislan Ob mesecu požarne varnosti v občini Velenje BBISSBSKBSiiSfSSSBBSDSSSRSSBffiSBSSSSBfIRSSKItSSSBBfSSSBBRBSSBBSilS &K Nesreča nikoli ne počiva Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor. Seveda pa si vsi želimo, da bi bilo nesreč čim manj, tudi na cestah. Če pa se nesreča že zgodi, je treba storiti vse, da ponesrečencem čimprejo pomagamo. Za to se moramo strokovno čimbolje usposobiti, na voljo pa moramo imeti tudi sodobno orodje in opremo. Gosti Iz Ljubljane so pozorno spremljali vajo Velenjski gasilci so se pogostokrat znašli v položaju, ko so morali pomagati vkleščenim voznikom ali sopotnikom v avtomobilu, vendar je bilo njihovo orodje neprimerno in je večkrat zatajilo. Vemo pa, da je v takšnih trenutkih čas zlato. Pred nedavnim so gasilci dobili posebne škarje, s katerimi bodo resnično lahko v na-krajšem času pomagali morebitnim ponesrečencem vkleščenim v avtomobilu. Prvo tovrstno orodje v občini so predstavili med petkovo vajo na križišču pri velenjski pošti. Zgodila se je huda prometna nesreča. Osebni avotmobil, v katerem sta bila voznik in sopotnica, je trčil v cisterno napolnjeno z vnetljivo tekočino. Ponesrečencema je bilo treba hitro pomagati, saj sta bila "ujeta" v vozilu, pretila paje tudi nevarnost, da se vnetljiva tekočina vžge. Naj kraj nesreče so zato poklicali člane GD Velenje pod vodstvom poveljnika Jožeta Brobeža in reševalno ekipo Zdravstvenega zavoda Velenje, ki jo je vodil dr. Ivan Kralj. Zdravstveno osebje je takoj nudilo vozniku, ki je bil v šoku in hudo poškodovan ter sopotnici (na srečo je bila lažje poškodovana ) ustrezno pomoč, hkrati pa so gasilci rezali pločevino. Ko so oba V. Gasilci so sedaj sodobno opremljeni, vendar si želijo, da bi to sodobno orodje kar najmanjkrat uporabljali motili delo reševalcev. Že na začetku pa smo zapisali, da je v takšnih primerih čas zlato. To je bila pozneje tudi ena izmed ugotovitev ocene vaje v prostorih gasilskega doma. Vajo so si namreč ogledali in jo ocenjevali tudi mnogi gostje, med njimi po- Ministra za obrambo RS Alfonz Zafošnik, o pomenu te pome-mebne pridobitve za občino pa so spregovirli nekaj besed še dr. Ivan Kralj, državni svetnik dr. Jože Zupančič in tudi predsednik velenjske vlade Srečko Meh, ki si je skupaj s sodelavci Voznik v osebnem avton enako kot tudi velenjski župan Pankrac Semečnik ogledal to prvo tovrstno vajo v občini. Vaja je med drugim potrdila, da morajo biti gasilci danes opremljeni za različne naloge -tako za posredovanje v primeru požarov, poplav, prometnih nesreč...suše; če hočejo biti učinkoviti, sta potrebna ustrezna oprema in znanja. Vaja je. kot smo slišali, kljub nekaterim po-mankljivostim dokazala znanje. Sicer pa je za to tudi bila. bilu je bil hudo poškodovan Poveljnik GD Velenje Jože Drobež seje zahvalil na koncu v imenu gasilcev in občanov vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so to orodje lahko kupili in obljubil, da bodo dobro strokovno uspobljeni vedno pripravljeni pomagati kadarkoli bo to potrebno. "Želimo pa si, da bi bilo takšnih primerov čim-manj," je sklenil svoje besede. ■ vos Ob kraju "nesreče" se je hitro zbralo veliko ljudi ponesrečenca osvobodili pločevine in ustrezno imobilizi-rali, so ju previdno prenesli v reševalno vozilo. Vaja je pritegnila veliko Velenjčanov, ki so si z zanimanjem ogledali usklajeno delo gasilcev ter zdravstvenega ošebja. Vendar so bili nekateri le preveč radovedni, saj so reševanje želeli videti čisto od blizu, s tem pa so veljnik RGZ Tone Sentočnik, republiški inšpektor za požarno varnost Bogomir Zupančič in svetovalec za požarno varnost