TRST, četrtek 11. junija 1959 Leto XV. . Št. 138 (4292) PMnORSKI DHEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37.338 Corira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo BtDNISTVO: UL. MONTECCHI St. S, 11. oad. — TELEFON »3-898 IN 94-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. M — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur— !“• «. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CEN* FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 350 din — Poštni tekoči račuu: AalotniKT* ^ASOV■ Za vsak mm višine v iirmi enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči ratun prl Ministri zavrnili nove Gromikove predloge ter jih označili za novo grožnjo in diktat Gromiko predlaga podaljšanje sedanjega stanja v Berlinu za eno leto in v tem času naj bi se izpolnili nekateri pogoji - Zelo ostra reakcija zahodnih ministrov in opozorilo sovjetske delegacije - Danes sestanek Her ter-Gr omiko - Jutri nova seja ŽENEVA, 10. — šestnajsta seja zunanjih ministrov j, tula pod predsedstvom de Murvilla. Govorili so p/^ko, Herter, Lloyd, Bolz, de Murville in Grewe. jjatodnja plenarna seja bo v petek zjutraj. Jutri ne nobene seje. Gromiko je danes uradno predložil ®ve sovjetske predloge, ki so bili pripravljeni spora-z vlado nemške demokratične republike*, zahodni ministri so zavr- nili nove Gromikove pred- -jt ter izjavili, da pome-1° grožnjo in diktat. C. krogih konference iz-b tjajo nocoj, da se bo kom sestal jutri z Gromi-J?*' da se pogovorita o 37lnU, kako bi premagali to: .1° nartvo točko, na ka-! 5 je obtičala konferenca. & r°miko je izjavil da je vj-fupravljena podaljšati pra-zahodnih držav do za- Nbe zahodnega Berlina za (i et°- Toda to stanje ne Sak/11 trajati več ko dva-tj mesecev. V tem času naj tj|: ® nemški državi ustano-Pf., nabor z enakim številom ha avnikov obeh strani. Ce S( , °d obeh nemških držav »n-:,1 .pila zadovoljna z usta-h !J° tega odbora, bi štiri (ja Ve lahko predlagale obe-jto 0u,a?ania. naj najdeta dru- Gri “kliko sodelovanja. ljt-omiko je postavil nasledka 2a teve: zmanjšanje šte-I“hodnih čet in orožja v "čilo 'nem Berlinu na «simbo- ;e ' višino«. Ustanovitev sle-lt| Ne Propagande proti Vzhod-4j*:mčiji. Likvidacija vohun-»■ ln sabotažnih organizacij ES?0?-da ne bo atomskih tWi;SC na ozemlju zahodnega 5? 'J9, V takih pogojih bi se Rezala, da dohod do za-ijp: ®a Berlina ostane v se-6jetn stanju. Ijj.^asni statut zahodnega ve,’na bi lahko jamčile štiri 'tal e- Ce bi v tem času polj *ahodni Berlin svobodno Hv^Pulitarizirano mesto, bi lenost o dohodih v Berlin Isr* veljavna do združitve ji, 0lle. Če zahodne države '"lovrelnaejo sovjetskih pred-):iv j. ne bi Sovjetska zveza Vfi: ®, ha se v zahodnem it, v?u ohrani sedanji rdžim. t*it 1 se v enem letu postavile 1% 2a sklenitev mirovne po-iwe' tedaj bi bila Sovjetska Sin Pr'siljena podpisati mi-^hfičij pogodbo z Vzhodno totniico je zatem izjavil, da ^d/ei?ca ni napredovala, liti 5r le: da zahodni dele-^tieli'*0 pokazali želje, da bi I, - “-o obravnavali konkret-fep ?e SZ- Pripomnil je, tsau 1 .Sovjetska zveza na a napin sporazum. V^ški državni tajnik 1(1 mi -16 iziavil, da ZDA ni-Jfoti “vljene pogajati se Sata8r°žn^° sovjetskega ul-'omik* Poudaril je, da so |K, “V! predlogi povsem ne. ™ ? il,vi 'n da ne morejo 'žil* p°dlaga za razgovore, t tiariJ6 nndaljeval, bi hote- Zahod: ne države krive, če alJ®vati razgovore v 2e-h' hila možnost spo- 'illL UIUUIURI suu* 6čni~ da Sz ie s svojim 't-ila kak' Mf/m. ultimatom znova po-W»i j. berlinsko krizo v po-‘•Šj’ i.rsen je bil novembra Uovirni1 je. da hoče SZ *o « predlogi vsiliti nem-i !h h u racil° Po moskov-I* ho V Berlinu- ali Pa da sporazumna rešitev \ berlinskega vpraša- • Užili ?’ da bomo lahko di lal,ne Smo tu za P°«a- drobce sedanjih po- l Priti/15 da bi bili podvrže-'lj» lja in obkolje-», Vzhpj rai 30 sovjetskih Ih hlni-p- ^onemških divizijah pšfajo )0 imeti drugačnega i/Sikn neg0 simboličen. 2. VlehernPredlaga' nai Prene-irhetn n Propaganda v za- >?p>nilVlinU:' Herter je (; riti - ’ da ni mogoče go-ti> hja 0Ihejitvi svobodnega K',*ria kg“vorov in informa-lhahi *atere so zahodni Ber-ih0 Bri//°nosni*- ‘Vendar pa J/r*vljer»i pridružiti se ukrepom za nJe napetosti, 3. Gro- nosti za sklenitev mirovne pogodbe in za združitev. Dodal je, da bi Gromikovi predlogi prispevali k pomiritvi v Berlinu in svetu, in je v celoti podprl ta predlog. Zahodno-nemški predstavnik Grewe pa je izjavil, da so Gromikovi predlogi nesprejemljivi, in je dodal, da so le navidezno novi. »Očitno je, da so bila privatna pogajanja prekinjena zaradi zadnje sovjetske pobude*, je izjavil ameriški predstavnik Berding na svoji nocojšnji tiskovni konferenci. Dodal je: »Bolj ali manj smo v fazi «od dneva do dneva*. Sedaj moramo čakati do jutri ali do pojutrišnjem Mnogo bo odvisno od plenarne seje v petek, prekinitev, odložitev ali razdor so odvisni od Rusov*. Berding je izrekel upanje, da bo jutrišnji počitek omogočil Gromiku, da prouči reakcijo treh zahodnih zunanjih ministrov in da bo znova pregledal svoje stališče. «Sedaj mora dati pobudo Gromiko*, je dejal predstavnik in nadaljeval; «Hočemo še dalje upati — toda naše upanje ni veliko — da bo mogoč kak rezultat. Državni tajnik Herter je izjavil, da je pripravljen iskati sporazum. Pripravljen je nadaljevati razgovore. Platno je raztrgano, toda bi lahko spet zašili kose*. O Gromikovem predlogu je Berding izjavil; »Imenujte ga kakor hočete — ultimat ali grožnjo — na vsak način je oblika pritiska. Zahodu je dal vtis, da je Gromiko postavil togi predlog, in če ga zahodne države ne bi sprejele, bi se sprejeli nekateri ukrepi. Težko je napovedati prihodnost konference*. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin je na tiskovni konferenci izjavil, da bi moral Zahod «nositi vse posledice* če ne bi sprejel »o-vjetskih predlpgov. Na_.vprašanje, kakšne bi bile te posledice, je Zorin odgovoril: «To je težko predvidevati* Zorin je poudaril razliko med novimi sovjetskimi predlogi in prejšnjimi in je dodal: ((Hoteli so prikazati naše predloge kot ultimat ali kot diktat. To nima nič skupnega s stvarnostjo. Zahodne države so predlagale v svojem paketu dobo dveh let in pol za delo vsenemškega odbora in za združitev. Cernu ne bi mogli mi predlagati dobe enega leta?* Zorin je zatem prebral Gromikove predloge in jih ko. mentiral ter poudaril, da pomenijo koncesijo zahodnemu stališču. Na vprašanje, ali se da o dobi enega leta pogajati, je Zorin odgovoril: «Ce se zahodne države ne strinjajo, naj sporočijo svoje predloge*. Na vprašanje ali so Gromikovi predlogi zadnja beseda sovjetske delegacije, je Zorin izjavil: »Ne morem sedaj odgovoriti n« to vprašanje. Sporočili smo svoje predloge in pripravljeni smo razpravljati z zahodnimi državami*. Zorin je ponovil, da, če ne bodo zahodne države privoli dejo »minimalni ukrepi*, ne bo SZ potrdila svoje »privolitvi za podaljšanje okupacijskih pravic v zahodnem Berlinu z vsemi posledicami, ki bodo sledile*. Ni pa hotel povedat" kakšne bi bile te posledice. Ze zjutraj je ameriška delegacija objavila izjavo, s katero obtožuje SZ, da je sporočila nesprejemljiv predlog «z namenom, da povzroči neuspeh konference*. Predstavnik ameriške delegacije Berding je na jutranji tiskovni konferenci namreč povedal, da je sovjetski zunanji minister Gromiko že včeraj sporočil svoj predlog in povedal, da ga bo danes uradno predložil na plenarni seji. Zatem je podrobno govoril o vsebini predlogov in dodal, da ti »ponovno uvajajo element grož- inillllllltlllUltllllllHIItlllllllllHIIIIIIIIIHItMllltlltimHIIMmilltlHmiHMttlMIIHIIIIIIIIIIHtHIlitHIIIIIimillllllllimiHIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIItHMIIHIIIIIHIIMIIIHIIIIIIMIIHiamMlimillimiimil Prometni minister Angelini je napovedal zvišanje železniških tarif za potnike Raketna oporišča zopet pred parlamentom - Dve možnosti KD za deželno vlado na Siciliji: z Milazzom ali z desnico nje, ker bi prisilil obe nemški republiki, da se pogajata pod grožnjo zapadlosti. Ze včeraj, je pripomnil ameriški predstavnik, so bili trije zahodni ministri mnenja, da je sovjetski predlog nesprejemljiv. Davi so se ponovno sestali in pridružil se jim je tudi bunn-ski zunanji minister von Bren-tano. Ponovno _,o se sporazumeli, da je sovjetski predlog nesprejemljiv. —«»---- Rahlo napredovanje pri razgovorih o jedrskih poskusih ŽENEVA, 10. — Poročilo, ki so ga izročili časnikarjem po 92. plenarni seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov, pravi, da so danes nadaljevali razgovore o do sedaj predloženih dokumentih in da bo prihodnja seja jutri. Razpravljali so o ugotavljanju jedrskih eksplozij v višini nad 50 km. Zahodni predstavniki so ponovili predloge, naj se sestane skupina strokovnjakov, ki bi zadevo proučila s tehnične in znanstvene plati. Sovjetski delegati.so mnenja, da je s tem v zvezi edino vprašanje, ki ga je treba rešiti, najti primerne instrumente. Glede tega se je opazilo majhno zbližanje stališč. Zato u-pajo, da bo mogoče doseči sporazum .tako da se bodo strokovnjaki lahko sestali 22. junija, kakor so predlagali predstavniki ZDA in Velike Britanije. Rankovlcevo poročilo pred zvezno skupščino o delu vlade «• O gospodarskih uspehih in o zunanji politiki Poslabšanj« odnosov z Avstrijo in Albanijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Na prvi seji junijskega zasedanja zvez. ne skupščine Jugoslavije je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič podal poročilo o politiki in delu zveznega sveta v preteklem letu. Rankovič je ugotovil, da se je lani v Jugoslaviji še bolj utrdil sistem delavske in družbene samouprave, da so se okrepili socialistični odnosi, da je bilo zabeleženo nadaljnje povečanje gospodarskega razvoja zunanjetrgovinske izmenjave in zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance. Istočasno je bilo zabeleženo nadaljnje povečanje življenjskega standarda zaposlenih, realnih plač in o-sebne potrošnje. Na osnovi rezultatov, doseženih lani in predlanskim se pričakuje, da se bodo naloge posameznih perspektivnih načrtov ne le izpolnile, temveč bodo na nekaterih področjih celo prekoračene. (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Med razpravo o proračunu prometnega ministrstva pred senatom, je minister Angelini danes izjavil, da bo potrebno »popraviti* železniške tarife. S tem je potrdil dosedanje vesti, ki pa jih je njegovo ministrstvo vedno zanikalo. Minister je opravičil zvišanje tarif z navajanjem tarif v drugih državah, kjer da so nesorazmerno višje. Dejal je, da bi bile italijanske železnice za več de- da bo omogočilo »boljšo raz- set milijard aktivne, če bi se njegovo ministrstvo ravnalo po inozemskem zgledu. Dodal pa je, da bo napovedano zvišanje tarif neznatno in se bo nanašalo predvsem na »popravek* cen za prvi in drugi razred, kar •iiiiiiiiiiiiniitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMitiiiii Za Confindustrio so vs« stavke - politične! TURIN, 10. — Izvršni odbor Confindustrie je na današnji seji odobril poročilo svojih podpredsednikov, v katerem je rečeno, da »sindikalni pritisk na vseh sektorjih, od mehaničnega do tekstilnega, od pomorskega do bankarskega, kaže očitni politični namen, ki gre preko meja čisto sindikalnega terena*. Izvršni odbor je sprejel poleg tega še resolucijo, v kateri se zahtevajo neke spremembe v besedilu zakona o veljavnosti kolektivnih pogodb, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Izgovor: zakon bi mogel škodovati »šte- vilnim podjetjem skromnega . obsega na gospodarsko manj le, da se v enem letu izve- razvitih področjih*. imimiiiiiiiHiHiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiHiiHiiiiiiinmiMiiiimiifiiiiiiHHMHiiiiimtniiMiHHiHiimiiitHMtH« Erhard in Adenauer sta se uradno pobotala Parlamentarna skupina stranke je soglasno izglasovala zaupnico Erhardu BONN, 10. — Kancler Adenauer je imel danes zjutraj razgovor s podkanclerjem Er-hardom. Razgovor je trajal več ko dve uri. Vendar pa se nista mogla pobotati in je bila potrebna še posebna seja demokristjanske parlamentarne skupine. Po seji je Adenauer izjavil, da sia se z Er-hardom pobotala. Skupina je na seji soglasno izglasovala resolucijo, ki pravi: »Parla- mentarna skupina z zadovoljstvom- pozdravlja besede kanclerja, da m nikoli nameraval na kakršen koli način prikrajšati ministra za gospodarstvo Erharda. Skupina izreka svojo posebno zaupanje v ministra za gospodarstvo in obsoja tiste izjave, ki so utegnile škodovati ugledu, ki ga uživa.* Na tiskovni konferenci je predstavnik demokristjanske stranke Rasner povedal, da je Erhard na seji izjavil, da je užaljen zaradi dogodkov zadnjih dni in zadnjih tednov. Erhard je izjavil, da ni nikoli zahteval mesta kanclerja. Preden je Adenauer sklenil kandidirati za predsednika repu-hlike ie bil odločen ostati ob I Adenauer je poudaril, da Ulllke, 1 : t .... 1. „1.1__l,Qr,f». »Nekatere osebe, je nadaljeval Erhard, očitno ne morejo prenašati misli, da ima minister za gospodarstvo lastne ideje, kakor n. pr. da evropski organizmi ne smejo imeti protekcionističnega značaja ali načrtovano gospodarstvo.* Erhard je dalje izjavil, da je užaljen, ker so nastali dvomi glede njegove odločnosti in njegove «evropske» misli. On je zagovornik evropskega skupnega tržišča, toda tudi ideje širših vezi. Dodal je, da nepretrganost politike jamči celotna stranka. Po izjavah Erharda je govoril Adenauer, ki je izjavil, da je potrebno ohraniti spoštovanje do stranke in vlade in ščititi interese države. Dodal je, da je značilno, da je socialdemokratska opozicija z navdušenjem izkoristila priložnost ter seje nezaupanje proti stranki in kanclerju. «Ce se je Erhard čutil užaljenega, je nadaljeval Adenauer, bi moral jaz biti v še slabšem položaju, če sodimo po tem, kar je bilo rečenega v nedavni preteklosti.* delitev* voznega parka. Toda vse kaže, da bo ministrstvo zvišalo tarife prav za drugi razred in brez dvoma povzročilo nezadovoljstvo manj petičnih potnikov. Prometni minister je dalje sporočil, da bo v proračunu določenih šest milijard lir za modernizacijo železnic. Po razpravi je bil proračun njegovega ministrstva odobren. Med razpravo o proračunu ministrstva za obrambo v poslanski zbornici je poslanec Barontini (K-PI) govoril o spo. razumu za gradnjo raketnih oporišč. Dejal je, da hoče vlada zamolčati pred parlamentom izdatek 30 milijard lir. Poudaril je, da nikakor ne gre za zgolj obrambne namene, kar je ugotovil že bivši načelnik generalnega štaba general Liuzzi, ki je bil zaradi tega upokojen. Končno je govornik izrazil željo, naj vlada vodi tako zunanjo politiko, ki bo v skladu s perspektivo miru in zaupanja. Poslanec Paolo Mario Rossi je prav tako kritiziral povečane izdatke za vojsko. Dodal je, da od leta 1948 do danes proračun ministrstva za obrambo ni v funkciji stvarnih potreb suverene države, temveč v funkciji potreb atlantskega pakta. V senatu je senator Barba-reschi komemoriral obletnico smrti pokojnega socialističnega voditelja Giacoma Matteot-tija. Komunistični senator Greco pa je predložil spreminjeval-ni predlog k zakonskemu osnutku odloka za amnestijo jo, češ da je vsota prenizka. | legi s severa na nekem lan-Medtem je še vedno v o- skoletnem sestanku pretepli, na podlagi katerega naj bi _ se amnestirala tudi vsa ka- čilije: da je Milazzo imenoval spredju vprašanje sestave deželne vlade na Siciliji. O tej zadevi je danes razpravljalo vodstvo krščanske demokracije pod predsedstvom političnega tajnika Mora in ob navzočnosti predsednika vlade Segnija. Danes so obravnavali šele izid volitev, jutri pa se bo sestanek nadaljeval; na. to bodo sprejeli tud; potrebne sklepe. Kot se je moglo zvedeti, je za krščansko demokracijo možno dvoje; sporazum z Milazzovimi krščanskimi socialci ali pa sestava vlade s fašisti in monarhisti. Za dosego prve rešitve je Scelba že prevzel posredniško vlogo. Govori se tudi, da je Milazzo že v stiku s sicilijanskimi demokristjanskimi prvaki. Pravijo nadalje, da ni izključeno, da bo prišel konec tedna osebno v Rim na razgovore z Mocom in Segni-jem. Drugo možnost zagovarjajo predvsem demokristjanski desničarji in kardinal Ruffini. Nasprotujejo pa ji levičarji, ker je razvidno tudi iz današnjega biltena njihove agen. cije Radar, ki poudarja, da bi povezava z desnico imela hude posledice v stranki in v vladi. Hkrati pa poudarjrjo jjotrebo zaprtja na desno, politiko ((potiskanja komunistov na rob*, zagovarjanje pravičnih zahtev sicilijanske avtonomije in politike industrijskega razvoja. Zato predlagajo povezavo s socialisti in Milazzom. Tudi Nenni je danes razpravljal o istem vprašanju s svojim deželnim tajnikom na Siciliji Lauricellom. Jutri pa bo vodil sestanek strankinega vodstva. Pri tem se poudarja, da deset (od enajstih) deželnih poslancev PSI ne bo hotelo pristati na sodelovanje z demokristjani, ker pripadajo levičarski struji. Rimsko demokristjansko vodstvo je medtem zelo presenetila vest, ki je prišla iz Si- strani 'kanclerja pri volitvah leta 1961. Erhard je izjavil, da je globoko užaljen, ker so v javnem mnenju nastali dvomi glede njegove sposobnosti, da bi nadaljeval politiko, ki jo je vodila stranka v zadnjih desetih letih, in da so se pojavljale govorice, da on nasprotuje evropski integraciji. njegov sklep, da ostane kancler, ni znak neodločnosti, pač pa naraven rezultat mednarodnega položaja. »Med dvema odločitvama — da kandidiram za predsedstvo in da ostanem kancler — sta bila Dullesova smrt in neugoden potek ženevske konference.* Adenauer je dodal, da ni nikoli izrazil po manjkanje zaupanja v Erharda, ki ga je imel vedno za sposobnega za katero koli funkcijo. Erhardu je Adenauer izjavil: »Dragi kolega Erhard, nikoli nisem rekel, da Vi ne bi zagotovili nepretrganosti naše politike.* V zvezi z evropsko pqlitiko je Adenauer izjavil: »Setn za področje svobodne izmenjave v enaki meri, kakor so za to vse države skupnega tržišča.* Kancler je poudaril, da se e-dina prava nesoglasja tičejo vprašanja časa. Zatem je Adenauer izjavil, da je vedno vabil Erharda, naj bo član vlade, in da ni nikoli mislil, da ne bi bil sposoben za katero koli mesto. Gospodarska politika je sestavni del splošne politike in kancler gleda naprej v leta plodnega sodelovanja v Erhar-dom. Erhard je na kratko odgovoril in izjavil, da ie ni nikoli čutil prikrajšanega zaradi Adenauerjeve odločitve, da ostane kancler. Resolucijo, ki jo je skupina odobrila, sta odobrila tudi A-denuer in Erhard. Pred zaključkom je Adenauer izjavil, da se je treba še posebno zahvaliti Gerstenmaierju, ki je aktivno sodeloval pri sestavi resolucije. Rasner je na koncu izjavil, da na današnji seji niso go- ■ šest zenska dejanja storjena s pomočjo tiska. Kot je znano, je v dosedanjem besedilu, ki ga je odobrila poslanska zbornica in ki je bil sprejet tudi v senatni komisiji za pravosodje, samo določba, da spadajo pod amnestijo samo tista kazniva dejanja, ki so bila storjena iz političnih razlogov. Iz Moskve poročajo, da je zunanje ministrstvo ZSSR izročilo danes italijanskemu ve. leposlaniku noto, v kateri sovjetska vlada sporoča svoje stališče glede gradnje ameriških oporišč za izstrelke na italijanskem ozemlju. Zastopnik palače Chigi je danes v zvezi s Titovim govorom v Smederevu izjavil, da Jugoslavija ne more imeti razloga'za zaskrbljenost in ne more smatrati, da so raketna oporišča v Italiji nevarna za Jugoslavijo ali za druge države, ki ljubijo mir. ker da gre za «nujno potrebno modernizacijo italijanske vojaške strukture*. Zastopnik je dodal, da je potrebno doseči »splošno uravnoteženo in nadzorovano razorožitev*. To je izjavil v zvezi s Titovo pripombo, da ni logično ponovno groziti z izstrelki, medtem ko so v teku pogajanja v Ženevi med Vzhodom in Zahodom. Jutri bo med nadaljevanjem razprave o proračunu obrambnega ministrstva govoril minister Andreotti, ki se bo verjetno dotaknil tudi izjav Nikite Hruščeva v Albaniji. Proračun znaša nič manj ko sto dvajset za načelnika Sicilijanske finančne družbe ing. La Cave-ro, bivšega oredsednika sicilijanskih inuustrijcev (Sicin-dustria), ki so ga njegovi ko- •IIHIHIIIIItllllllllltl,I,Hill,,!,iMHHii,m,,m,,l,lln|,l|„„lll||l|||||M||||||n||||||||n|)||||||||||t||| ker jim je očital, da sabotirajo razvoj industrije na Siciliji in da so vzrok njenega siromaštva. Zato pomeni imenovanje La Cavere klofuto vodstvu Confindustrie in vsem tistim, ki njene interese v vladi zagovarjajo. Prav tako je hudo prizadela demokristjansko vodstvo vest. da je Milazzo objavil v uradnem listu Sicilije dovoljenje za gradnjo in Upravo nove igralnice v Taormini. V notranjem ministrstvu sicer pravijo, da igralnica sploh ne bo mogla začeti* z delom, ker da bo protizakonita. No, osrednja vlpda lahko poskuša razveljaviti Milazzov odlok samo s pritožbo na ustavno sodišče v 60 dneh. A P. Važen zakonski predlog posl. Gulla RIM, 10. — Poslanec Gullo (KPI) je danes predložil zakonski predlog, na podlagi katerega naj bi se ponovno prjučil položaj nameščencev javne uprave, ki so morali podati ostavko, ki so bili odpuščeni ali pa kakor koli odstranjeni iz službe in oškodovani za časa fašističnega režima. ——«*----- £isenhower odpovedal tiskovno konferenco WASHINGTON, 10. - Predsednik Eisenhovver je odpovedal današnjo tiskovno konferenco. Včeraj pa je imel pred. sednik v Beli hiši razgovor s svojimi glavnimi vojaškimi in znanstvenimi svetovalci. Podtajnik za obrambo je izjavil, da so razpravljali o celotnem načrtu za ureditev spora med vojsko in letalstvom glede protiletalskih izstrelkov »Hercules* in »Bomarc*. Rankovič je izjavil, da so bili z ustreznimi gospodarskimi, političnimi in organizacijskimi ukrepi ustvarjeni ugodni pogoji za širši razvoj socialističnih odnosov na vasi. To je prišla ao izraza v krepitvi socialističnih kmetijskih organizacijih in v razvoju kooperacije s kmetijskimi proizvajalci. V skladu s splošno politiko zboljšanja življenjskih pogojev prebivalstva so bila u-spešno rešena tudi mnoga o-snovna vprašanja sociaine politike. V delu, posvečenem zunanji politiki je Rankovič poudaril, da je Jugoslavija kot socialistična in neodvisna država lani posvetila svojo aktivnost v mednarodnih odnosih razvoju miroljubnega sodelovanja z vsemi državami ne glede na družbeno ureditev. Jugoslavija je lani uvedla diplomatske odnose z Irakom, Tunizijo, Marokom in Gano in vzdržuje danes diplomatske odnose s 67 državami. Prav tako je razširila svojo gospodarsko sodelovanje z inozemstvom, posebno z drža/ami Azije in Afrike. »To ni samo v interesu Jugoslavije in teh držav — je dejal Rankovič — temveč v interesu politične stabilno st" in miru v svetu, ki zahteva svobodo narodov in enakopravno sodelovanje med vsemi državami.* Rankovič je poudaril konstruktivno delova. nje Jugoslavije v Združenih narodih in ostalih mednarodnih forumih in dodal, da bo Jugoslavija tudi v bodoče storila vse, kar je v njeni moči za čim večje uveljavljanje Združenih narodov kot enotne svetovne organizacije varnosti in miru v svetu. Rankovič je poudaril nato upravičeno zahtevo Jugoslavije, da sodeluje na morebitni razširjeni konferenci o nemškem vprašanju v 2enevi. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi graditve raketnih oporišč, kot n.pr. v Italiji, in ugotovil, da se s takimi ukrepi ne prispeva k popuščanju, temveč nasprotno k povečanju napetosti in večanju hladne vojne na Balkanu. Jugoslavija je zaskrbljena ne le zaradi svoje varnosti, temveč zaradi drugih negativnih posledic, ki lahko spremljajo ta- ko politiko. Z obžalovanjem je nadalje ugotovil, da so se lani poslabšali odnosi s sosednimi državami, kot n. pr. z Avstrijo in Albanijo, kljub želji Jugoslavije, da se ti odnosi izboljšajo. Rankovič je v zvezi s tem opozoril na o-gromne napore Jugoslavije med osvobodilno borbo, da razvije sodelovanje med balkanskimi državami in ostalimi sosednimi državami, posebno z demokratičnimi in antifašističnimi silami Italije. > »To je bil zgodovinski pojav na Balkanu — je poudaril Rankovič — ki je obetal trajne rezultate. Toda položaj se je pod vplivom blokovske razdeljenosti po vojni kmalu spremenil. Ni naša krivda, je dejal Rankovič, da se danes ponovno razpravlja o Balkanu, da se ponovno govori o Balkanu kot o »sodu smodnika*. V zvezi s tem je dodal, da je Jugoslavija nele neatomsko področje, temveč področje, s katerega strino potekajo akcije in pozivi, naj se ustvari bratstvo med na-roJ mir in naoredek v svetu. Jugoslavija bo tudi v bodoče dala svoj prispevek pozitivnemu razvoju odnosov ne le na Balkanu, temveč tudi na ostalih področjih sveta*. Zvezna skupšlina Ju"oslavi-je nadaljuje jutri de’o. Na dnevnem redu je poročilo in razprava o gospodarskem razvoju v orvih štirih mesecih letošnjega leta. B B. — »» —— Tito na Brionih PULJ, 10. — Preš ' ’ - k republike maršal Tito je nocoj prispel na Brione. Koča Popovič obišče Grčijo BEOGRAD, 10. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič bo, kot je bilo uradne sporočeno, na vabilo zunanjega ministra Grčije A-veroffa od . 16. do 18 junija uradno obiskal Grčijo. Koča Popovič vrača obisk Averofu, ki je lani obiskal Jugoslavijo. IIIIIIIIMIIIIliltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllMIIIIMtIIIHIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIMMMIIIIIIItllll Poročilo o obisku predsednika Bajarja RIM, 10. — Ob zaključku obiska predsednika turške republike v Rimu je zunanje ministrstvo objavilo uradno poročilo, ki pravi med drugim, da so med razgovori, ki so potekali »v okviru posebnega političnega interesa zaradi sedanjega mednarodnega trenutka, ko se v Ženevi vodijo razgovori med Vzhodom in Zahodom, ugotovili, da se odnosi med obema prijateljskima in zavezniškima državama še dalje razvijajo v popolnem soglasju*. »Prav tako je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da Italija in Turčija vodita politiko, katere namen je zajamčiti svetu mir v varnosti in pravičnosti.* «Atlantsko zavezništvo kot izključno obrambni pakt, je še vedno najboljše sredstvo, da se doseže ta namen.* »Med razgovori se je med drugim govorilo o položaju v Sredozemlju in prav tako kakor pri nedavnih obiskih grškega kralja v Rimu in grškega ministrskega predsednika Karamanlisa v Ankari, se je ugotovilo, da je prijateljska rešitev ciprskega vprašanja dokaz razumevanja in solidarnosti med narodi Sredozem- Protest laburističnih poslancev proti atomskim skladiščem NATO Priporočila atlantske konference • V Wash ing tonu nadaljujejo razgovore za rešitev spora s Francijo LONDON, 10. kongres je danes končal svoje delo. Posebna komisija, ki sta ji predsedovala Van Zee-land in Eric Johnston, je pripravila končno izjavo, ki vsebuje nekatera priporočila; pogostejša posvetovanja med državami članicami NATO o političnih vprašanjih; okrepitev «evropskega ščita* in naraščajoča medsebojna povezanost na vsem vojaškem področju; pospešitev gospodarske integracije atlantske skupnosti; ustanovitev študijskega središča atlantske skupnosti in temeljita integraei’8 nri znanstvenem raziskovanju. Med priporočili v končni izjavi SO: NATO bi morala v čim krajšem času zvišati svoj »evropski ščit* vsaj na mini- _ malno potrebno višino. Države . _ _ milijard članice NATO bi se morale vorili o določitvi, kanclerjeve- I izdatkov. Kljub temu pa ga j izogibati omejitvenim gospoda naslednika v prihodnosti. I desničarski, poslanci kritizira-1 darskim ukrepom. Proučiti bi Atlantski morali možnost, da se OEEC spremeni v organizacijo gospodarskega sodelovanja med atlantskimi državami. Nezadostno razvite države, zlasti azijske jn afriške, bi se morale truditi, da dosežejo življenjsko raven, ki bo v skladu z načeli svobode, dostojanstva in demokracije. Drugi predlogi kongresa se tičejo ukrepov za borbo proti komunizmu Vsa ta priporočila bodo proučile vlade in parlamenti držav članic NA TO ter atlantski svet Na zaključni seji so govorili številni govorniki. Med temi je bivši ameriški poslanik v Veliki Britaniji Lewis Douglas pozval članice NATO, naj se «izogibajo pretiranemu nacionalizmu*, o katerem je izjavil, da je »slabost naše skupnosti in ena največjih nesreč zaradi, katere trpimo*. _ Eric Johnston pa je v svojem govoru med drugim izjavil, da, »če bi v Aziji in Afriki zmagal komunizem, ne bi bilo za ostali svet več u-panja*. V britanski spodnji zbornici pa je okoli 50 laburističnih poslancev predložilo resolucijo, s katero protestirajo proti postavitvi zalog za ameriške bombe v Veliki Britaniji. Resolucija se sklicuje na sklep francoske vlade, da ne dovoli takih zalog na svojem o-zemlju pod ameriškim nadzorstvom, in nasprotuje tudi, da bi premestili iz Francije v Veliko Britanijo ameriška letala z atomskim orožjem. V Washingtonu pa sr nadaljujejo razgovori med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo v zvezi z vsemi vprašanji v atlantskem zavezništvu, ki jih je sprogila Francija. lja. Obe strani sta mnenja, da je sedanji običaj pogostih stikov med Italijo, Grčijo in Turčijo lahko res koristen prispevek za vedno plodnejše sodelovanje.* »Kar se tiče odnosov z državami Srednjega vzhoda, se je poudarilo prepričanje obeh vlad, da sta njih neodvisnost in blaginja temeljnega interesa tudi za Evropo in da so potrebni v ta namen vsi mogoči napori. Na gospodarskem področju se je soglasno ugotovil med Italijo in Turčijo obetajoč položaj zaradi spopolnjevanja gospodarstva obeh držav in zato se je ugotovila možnost povečanja sedanje italijansko-turške trgovine. Oba zunanja ministra sta zatem podpisala, v okviru sporazuma o sodelovanju OEEC, sporazum o tehničnem, gospodarskem in turističnem sodelovanju, ki omegoča zadostitev potrebam procesa industrializacije Turčije in zagotavlja neposredno sodelovanje v tehnični pomoči. ; • ^ Med razgovori so se sporazumeli o koristnosti turškega sodelovanja pri evropski gospodarski integraciji. Kar se tiče kulturnih odnosov, se je ugotovil napredek na vseh področjih in pričakuje se novo nap-edovanje v zvezi s prenosom centra za italijanske študije iz Istanbula v Ankaro; sekcija tega centra pa bo še dalje delovala v Istanbulu. Obe strani sta dalje ugotovili potrebo stalnega posvetovanja med rimsko in ankarsko vlado o vseh vprašanjih skupnega interesa in o njunem prispevku za mednarodno pomirjevanje.* Turški predsednik Bajar bo jutri zjutraj obiskal Vatikan, kjer ga bo sprejel papež. -—« n -- Zaključena debata o ..PARIZ, 10. — Narodna skupščina je danes zaključila debato o Alžiriji in poslanci se odobrili s 462 glasovi proti 57 osnutek zakona, ki določa poenotenje alžirskega proračuna s francoskim. Drugi osnutek zakona, ki določa, naj v Alžiriji krožijo enake novčanice kakor v Franciji, pa je bil sprejet z dvigom rok. Proti so glasovali samo socialisti in komunisti. Pred glasovanjem je bila zelo živahna in burna debata, med katero so socialistični govorniki obsojali tako imenovano politiko integracija) medtem ko je bivši predsednik vlade Bidault v celoti zagovarjal politiko vlada Vrem« včeraj: Najvišja temperatur* 16,6, najnižja 14,3, rračnl tlak 1012,3 narašča, veter sever« vjhodnik 21 km, vlaga 5« odet., dežja 28,3 mm, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 18,5 stopinje. Tržaški dnevnik Dane«, ČETRTEK. 11. junija Srečko . Sonce vzide Ob 4.15 In pitone o 19.54 Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 9.01 in zatone ob 23 ih. Jutri, PETEK, 12. JuniJ* . - Cedomir Odločna sindikalna borba Splošna stavka pomorščakov zajema vedno vee ladij Včeraj so stavkali uslužbenci državnih finančnih uradov 'm trošarin sk ih uradov - Pričela se je stavka v industriji testenin, v Tekstilni delavci bodo stavkali v soboto mlinih in v rižarnah ’■» —a !_______________________ 4*t*vk» pomorščakov posta-iv soboto ob 6. uri in končala ............... il-1 ja vedno bolj obsežna in stal- i v nedeljo ob isti uri. Do stav- no daljši je seznam ladij, ki so ustavljene v pristaniščih. V prinodnjih dneh pa se bo ustavilo še več ladij, brž ko bodo priplule v prvo pristanišče. Nemogoče je sedaj objaviti seznam vseh ladij, katerih posadke so pričele s stavkami, saj bi bil ta seznam izredno dolg. Poleg tega pa ne bi še zdaleč obsegal vseh ladij, saj ao številne v oddaljenih pri-»taniščih in sindikalne organizacije od njih posadk niso pravočasno prejele sporočil. Zato se omejujemo samo na tržaško pristanišče, kjer je že od predvčerajšnjim zaradi stavke zasidrana ladja »Citta di Catania*, ki je last pomor ske družbe Tirrenia in ki bi morala odpluti na redni progi proti Severni Evropi. Včeraj dopoldne bi morala odpluti iz Trsta motorna ladja *Enotria» last družbe A-ariatica na progi proti Egiptu in Pireju. V pristanišču je tudi ladja «Sistiana» in v soboto ne bo odplula «Saturnia» last družbe {talia na progi proti Nevv Yorku, ker je posadka že sporočila, da bo stavkala. Sporedno s tem, ko stavka zajema vedno večji obseg, se tudi množ“ poskusi delodajalcev, da bi stavko preprečili in da bi ustrahovali mornarje. Tako poročajo iz Rima, da je tajništvo CGIL protestiralo pri ministrstvu za trgovinsko mornarico zaradi različnih ukrepov brodarjev in zlasti zaradi ukrepov pristaniških poveljstev. CGIL zlasti protestira proti stališču pristaniških poveljstev, ki prepovedujejo predstavnikom sindikalnih organizacij vstop v pristanišča. Tajništvo CGIL zahteva, da oblasti spoštujejo ustavo, ki zagotavlja svobodo stavke. Tudi pri nas je prišlo do podobnih pojavov. Tako poročajo sindikalne organizacije, da so predstavniki pristaniškega poveljstva skušali prepričati njornarje ladje »Eno-trias, da ne bi stavkali in da bi odpluli. Cujejo J>a se tudi vesti, da namerava ravnateljstvo družbe Adriatica upravno potegniti iz prometa ladjo »Enotna* in izkrcati mornarje. Sindikalne organizacije so prejele od posadk tržaških mornarjev na ladjah «San Marco*, «Barletta» in »Neptu-niaa telegrame, da so pričele stavkati, eSan Marco» je v Marseillu, »Barletta* v Pireju. »Neptunia* v Melbournu. Včeraj je stavka osebja državnih finančnih uradov na našem področju zelo dobro uspela, saj so stavkali skoro vsi od približno 300 uslužbencev. Zaprti so bili številni uradi. I* Birna poročaj«, da je stavka v vsedržavnem! okviru. zajela 95 odstotkov zaposle uslužbencev in da bo 15. junija koordinacijski odbor dal navodila glede nadaljnje sindikalne akcije. Podobno poročajo tudi o uspehu stavke zaposlenih pri pobiranju potrošnih davkov. Stavka še traja, ker so jo proglasili za nedoločen čas. Ponoči se je pričela tudi na našem področju vsedržavna stavka zaposlenih pri industriji testenin, mlinih in rižarnah. Stavka zajema v vsej Italiji okoli 90.000 delavcev in bo trajala 24 ur. V Trstu bodo stavkali delavci podjetij «Pa-stificio Triestinos, »Pastificio Mullich e Lorenzetti* in «Ri-seria Adriatica*. Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile novo 24-urno stavko tekstilnih delavcev in delavk, ki pa bo v raznih pokrajinah izvedena na oanovi sklepov Jcrajevnih sindikalnih organizacij. Na našem področju sta se obe sindikalni organizaciji sporazumeli, da se bo stavka pričela ke je popovno prišlo zaradi •stališča gospodarjev, ki nočejo razpravljati o povišanju plač in izboljšanju splošnih pogojev v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Na našem področju bodo stavkali v podjetjih «Co-tonificio San Giusto#, «Jutifi-cio e Canapificio iriestino«, «Fibre tessili* in «Pettinatura Trieste*. Skupno bo stavkalo skoro tisoč delavcev in delavk. Pleskarji zahtevajo boljše plače Na sedežu združenja malih industrijcev je bil včeraj sestanek glede položaja pleskarjev. Kot je znano, so pleskarji zahtevali izboljšanje položaja in vsaj postopno izenačenje prejemkov z drugimi kategorijami gradbenih delavcev. In-dustrijci pa so predlagali minimalne izboljšave, ki nikakor niso mogle zadovoljiti delavcev. Na včerajšnjem sestanku so predstavniki združenja male industrije potrdili svoje stališče in odbili zahteve delavcev. Drugačno pa je bilo stališče predstavnikov združenja obrtnikov, ki so predlagali, da se pogajanja odlože, da bodo med tem časom lahko sklical; sestanek svojih članov in skušali sprejeti vsaj nekatere zahteve delavcev. Uprava Acegata zavlačuje pogajanja za novo del. pogodbo Tajništvi obeh sindikalnih organizacij uslužbencev ACE GAT sta poslali upravni komisiji podjetja pismen poziv, da se takoj pričnejo pogajanja za ureditev položaja delavcev in uslužbencev. Začasno so položaj uredili lani s sporazumom, ki so ga podpisali 2. maja na uradu za delo, vendar pa bo ta pogodba v kratkem zapadla. V pismu tajništvu poudar- jata, da sta prvič pisali se 22. aprila in da naj bi se pogajanja začela 31. maja. Na ta poziv nista prejeli nobenega odgovora. To pomeni, da obstaja le malo dobre volje s strani podjetja, kar je začelo delavce in uslužbence zelo skrbeti, saj je znano, da je podjetje že v preteklosti skušalo zavlačevati in samovoljno reševati podobna vprašanja. Pismo zaključuje, da sindikalni organizaciji menita, da imata proste roke za kakršno koli akcijo, ki naj privede do takojšnjih pogajanj za ureditev delovne pogodbe za vse uslužbence ACEGAT. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Nova avtobusna zveza Zagreb-Trst Seja miljskega občinskega sveta Predlog za ureditev plač nameščencev podjetja ACNA Vprašanje zidanja stanovanjskih hiš v bližini pokopališča - Za nagraditev pogumnega policijskega agenta Zagrebško avtobusno podjetje »Croatiatrans* je včeraj otvorilo novo hitro avtobusno progo Zagreb - Ljubljana - Postojna - Trst. Avtobus, ki bo vozil vsak dan, bo odpotoval iz Zagreba ob 6.30 uri, na avtobusno postajo v Trstu pa bo prispel ob 10. uri. Iz Trsta bo odpotoval ob 16. uri, v Zagreb pa bo prispel .ob 19.30. S prvim včerajšnjim avto- busom je prišlo 15 potnikov, med njimi tudi ravnatelj podjetja Stjepan Lelas, ki ga je na avtobusni postaji sprejel ravnatelj tržaškega avtobusnega podjetja «SAT» L. J. Saba. Nova avtobusna proga bo gotovo pripomogla k še večjemu razvoju turizma med obema državama in bo omogočila zlasti poslovnim ljudem zelo hitro in ugodno zvezo z Zagrebom. Včeraj j« bila v Miljah redna seja občinskega sveta, na kateri so v glavnem razpravljali o upravnih ukrepih občinskega odbora in jih odobrili. Prihodnja seja bo v sredo ob 19.30 in bo s tem verjetno zaključeno pomladansko zasedanje miljskega občinskega sveta: Večji del seje so občinski svetovalci porabili za razpravo o vprašanju uslužbencev občinskega podjetja ACNA, ki zahtevajo izboljšave ekonomskega in normativnega značaja. Zaradi tega je pred časom prišlo tudi do stavke; sledila so pogajanja z občinsko u-pravo in je bil dosežen sporazum, ki pa ga je pokrajinski upravni odbor zavrnil in sporočil občinski upravi svoje u-govore. Občinski svet je včeraj te ugovore zavrnil in poudaril, da je treba spoštovati wmw!iiunuimi!nnmiiniiHi»wmiimMini>iiiiiiiiiiiiiiimiiiMi(Hi(mmiiii"i«W([et*l»((((miilm«iiiimi([i(M»niimiHMiiimimiinn........................niiimiiriiiimiimMi Razdeljevanje krme kmetom oškodovanim po lanski suši Tržaško županstvo obvešča prizadete, naj naj kasneje do 15, t. m. pred.ožijo zadevno prošnjo Kkkor smo že poročali, je vlad« dodelila določeno količino žita, oziroma močnei krme za kmete, ki so utrpeli na travnikih zaradi lan škodo ske suše. Županstva te dni sprejemajo prijave prizadetih, da bodo pripravila seznani u-pravičencev. Kakor v ostalih občinah, bodo Uidi v tržaški občini razdelili pomoč prizadetim kmetom. Zaradi tega tržaško županstvo obvešča prizadete kmete, kolone, spolovinarje in druge, ki so utrpeli škodo na pridelku trave zaradi lanske suše, da zapade rok za predložitev prošenj 15. t.m. Prošnje je treba napisati na posebnem vzorcu, ki ga interesenti lahko dobijo na občinskih poverjeništvih v Ulici Marenzi, pri Sv. Soboti (Spodnja Magdalena 1534), na Lonjerski cesti št. 1, Rojanu (Ulica Gelsomini 1), na Opčinah in na Proseku. Opozarjamo torej kmete, ki spadajo pod tržaško občino, da gredo čimprej na občinska poverjeništva, da izpolnijo vzorce in jih predložijo ž* panstvu. Za morebitne informacije in pojasnila, pa naj se obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v Ul. Geppa 9. - — Umrla je ženska žrtev prometne nezgode Proti vsakemu pričakovanju proti in proti prvotnemu mnenju zdravnikov II. kirurškega oddelka je včeraj 82-letna Alojzija Komač vd. Bergič iz Ul. Universita podlegla, priletna ženska je 6. t. m. okoli 18. ure postala žrtev prometne nezgode v trenutku, ko je hotela prečkati Ul. sv. Marka. Tedaj se je vanjo zaletel z motornim kolesom Ferruccio Cucit iz Ul. del Bosco. Sporočilo ministrstva za zunanjo trgovino Odobren kontingent za uvoz iz Jugoslavije na velesejem Kontingent predvideva uvoz blaga v vrednosti 336 milijonov lir Predvideva se obisk pomembnih jugoslovanskih predstavnikov Ministrstvo za zunanjo trgovino je ^odobrilo posebni kontingent *a uvoz blaga iz Jugoslavije na letošnji tržaški mednarodni - velesejem. Kontingent predvideva uvoz raznega iblaga vjskupnj vrednosti 336 milijonov lit1, medtem ko-je lani predvideval približno 350 milijonov'In predlanskim okoli 300 milijonov lir. Čeprav je ta kontingent na prvi pogled nekoliko nižji, kot je bil lani, gre po vsej verjetnosti za stvarno povečanje kontingenta, ker so na osnovi nove trgovinske pogodbe, ki so jo podpisali letos v Beogradu, liberalizirali uvoz številnih artiklov, ki so bili lani še podvrženi sistemu uvoznih dovoljenj. Razveseljivo je tudi 'dejstvo, da ni prišlo do za- govorili o raznih konkretnih vpr«8»njih. V tej' zvezj je tržaška delegacija italijanslco-jugoslovanske trgovinske zbornice pozvala tržaška podjetja, da pošljejo čimprej svoje predloge in želje ter navedejo vprašanje, o katerih bi se želela razgovarjati z jugoslovanskimi predstavniki. Nesreča na delu vlačevanj pri določitvi kontin- iiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiuiiniiiiiiiiiiiiiiiifitiiMiiiiiffiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii ; genta za uvoz blaga iz Jugo* slavije na velesejem,^ ^kar ^se Iz sodnih dvoran Krdelo mladih tatičev pred bazenskim sodiščem Obsojene so bile tudi osebe, ki so kupovale ukradeno blago Nemški mednarodni kriminalec pred sodiščem za zaprtimi vrati HMIIIIIIIHtlttlltiillltllMItlll llllllt IIII IIIIIMIIMi Za Cvetko Včeraj so v naše uredništvo la upravo prispeli naslednji novi prispevki: Antonio Kovati 500, družina Pegan (Salti 1) 1000, Aleksander Ferluga 500, Karel Fadi-»i 5000, družina Kodrič 1000, veka tari člani SNG v Trstu •JAOO, Kova i (Sv, Krit) 500, Batič 1000, družina Cetin 500, Mari0 Gregori 1000, Just Lavrenčič 600, družina A, Mahnil 2000, Karlo Kjuder iz Aicmanj 1000, družina More l 1000, Sabina in Srečko S. 500, Josip Ota - brivec (Boljuneci 600, Petka Petaros (Borit) 500, Albina Petaros (Borit j 500, Antonija Petaros (Borit) 500, Vesna Zaher (Borit) 1000, družina Ra poteč (Bori t) 500, Lu eij a Boneta (Borit) 200, kolektiv pekarne Zora Cok (Opčin t) 4000, Boris Mrak 1000, četrti razred realne gimnazi ie 2700, dijaki 1, ras. trg. aka demije 3300, Rod modrega vala 10.000, družina F. R. 1000, družina dr. Vuge 1500, Pina Fabjan 1000. Skupno 53.800 lir Prejšnja vsota 468.940 lir Skupno 522.740 lir Popravek; Pavla Vidmar je darovala 500 lir in ne 50 lir, kakor pomotoma objavljeno včeraj. Prispevke sprejemata: Ured alltvo Primorskega dnevnika Trst, Ulica Montecchi C. tel »MM ia »4638 Uprava Primorskega dnevni, ka, Trst, Ulica sv. Frančiška St M, tel. 37331 Po vaseh nabirajo prispevke tadi prosvetna druttva. Mladoletni tatiči, ki so bili! sti, da reši sina gotove are-pred leti strašilo pri ov. Ja- tacije kobu in okolici so imeli precej sreče, ker je sodišče združilo več aktov z raznimi obtožbami o tatvinah. Sedaj se jim je sreča še enkrat nasmehnila, ker so bili z nekaterimi sodniki prav mili. Razprava ni bila lahka, saj so imeli sodniki pred seboj 18 mladih tatičev in nekaj starejših ljudi obtoženih zatajevanja ali neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Skoraj vsem obtožencem so sodniki priznali nekaj olajševalnih okolnosti, tistim pa, ki so bili v času tatvin mladoletni, pa še okolnost, ki velja le za osebe, ki niso dosegle 18. leta starosti. Zato so Liviju Trampušu, za katerega je tožilec zahteval 3 leta zapora in 30.000 lir globe, prisodili le 5 mesecev in 10 dni zaporne in 3.000 lir denarne kazni, in sicer samo za tatvine, medtem ko so ga obtožbe poskusnega izsiljevanja oprostili, češ da ni izvršil kaznivega dejanja, Slabše pa se je razprava končala za Itala Pi-tacca in Giorgia Gasparda, ki sta bila obsojena na l leto in 20 dni zapora ter na 9.000 lir globe, medtem ko so bili Giovanni Suban, Sergio Busi-nelli in Giulio Banano obsoje- r Ostali vpa bil; o&šojeni: Giuseppe Zagaria — 4 meše-in' BOO0 jv globe, Gugliel- 5.000 -lir- globe, Marije- Pellia por Colla — 5.000 lir denar- be, Elisabetta Braicovich por. Čendak in Felice Bieker pa vsak na 10.000 lir denarne kazni. Sodniki so zaradi mladolet-nosti oprostili Gianfranca P, in Severia S- pogojnost kazni so priznali Pitaccu, Businel-liju in Strohmayerju, medtem ko so jo preklicali Gaspardu, Bighelliju in Marinovi. Nekateri obtoženci so bili oproščeni posameznih tatvin z raznimi formulami, kar velja posebno za Trampuša, ki so ga oprostili tudi zaradi pomanjkanja «hotenja in mišljenja*, kar pomeni, da je dejanje izvršil, ko je bil še zelo mlad Obtožbe zatajevanja so oprostili tudi Lidio Pajer por. Ferrari. Zanimiva pa je oprostitev Gaspardove matere predvsem zaradi obrazložitve Zensko so namreč oprostili obtožbe, da je pomagala sinu pri skrivanju blaga, ker je bila Ipnsiljena storiti to iz nujno- r red«. — Corsl, tol. — Brenči, zapisn. — Rechelli, * * * Čeprav je nemški mednarodni zločinec, ki je obtožen vohunstva, pri zadnji precej razburljivi razpravi svečano obljubil, da ne bo prišel na proces, se je včeraj ponovno pojavil v sodni dvorani. Seveda je bil vedno na nosilnici, s katero so ga prenesli iz koronejske ambulante, kamor so ga premestili iz bolnišnice. Na sebi ni imel več bolniške halje pač pa lepo pižamo in nasprotju s prejšnjo razpravo, je bil zelo miren in je mimo odgovarjal. Razprava je bila za zaprtimi vrati in se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Verjetno se bo zaključila že danes • * « Čigava je krivda za smrtno nesrečo, ki se je pripetila avgusta 1. 1956 na občinski cesti Toppo — Meduno? Enza Cancianija, ki je šofiral vojaško avtocisterno, ali Agostina Candida, ki je privozil z vespo z nasprotne strani in s katerim se je vozil Agostino Andreuzzi, ki je postal smrtna žrtev dogodka? Po mnenju pordenonskih sodnikov sta bi-ba kriva, toda tržaški pri- je za nesrečo kriv samo Can-dido. Nesreča se je pripetila okoli 11.30. Vojaško vozilo je zavilo proti sredini ceste in to v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil Candido, ki pa je bil skoraj popolnoma na svoji levi. Trčenje je bilo neizbežno. Medtem ko se je Canciani rešil brez poškodb, so Candida in Andreuzzija odpeljali v bolnišnico. Oba sta bila v smrtni nevarnosti in Andreuzzi je res podlegel poškodbam. Candido je po treh mesecih okreval. Po preiskavi so obema naprtili krivdo in ju prijavili pod obtožbo nenamernega u-mora sodišču. Sorodniki umrlega se niso prijavili kot zasebna stranka, a to je storil Candido, zaradi česar so vojaškega šoferja obtožili tudi povzročitve telesnih poškodb v škodo Candida. Maja lani so sodniki oba obsodili, in sicer Cancianija na 4 mesece zapora pogojno in 20.000 lir globe ter na povračilo Candidu povzročene škode, Candida pa na 6 mesecev pogojno. S prizivom pa je Canciani dosegel, da so ga obtožbe popolnoma oprostili, medtem ko so Candidu v celoti potrdili prvotno kazen. Preds. r— Fulco, 4tož, — Pa-scoli, zapisn. — Boico. la oba kriva, toda tržaški pn-zivii sodniki so mnenja, da llHlIlllMiniHIIIIINIMMNIinilllllllillllIMMIlMlIlllllllllltlillllllllllllllMillllllllllllllNIlllMIIIIllllullllllllllllllllllllllllllimilllllllllilllllHIIIIMIIIM je dogajalo v preteklih letih in povzročilo stalne proteste. Letošnji kontingent za uvoz blaga iz Jugoslavije na velesejem se nanaša na naslednje vrste blaga: industrijska vina 10 milijonov lir, vina v steklenicah 10 milijonov, govedo in goveje meso 10 milijonov, konji in konjsko meso 60 milijonov, svinjsko meso 20 milijonov, konservirane ribe 30 milijonov, krompirjev škrob 20 milijonov, konoplja in predivo iz konoplje 25 milijonov, razna živila 50 milijonov, svinjske ustrojene kože 50 milijonov, izdelki iz usnja 10 milijonov, konservirano meso 20 milijonov, žive svinje 10 milijonov, likerji 4 milijone, posoda iz aluminija 600 tisoč lir, sanitarni izdelki iz aluminija ali glazirani 1,4 milijona, sanitarni in higienski izdelki iz gumija, igrače in športne potrebščine 5 milijonov. Jugoslavija bo tudi letos razstavljala na 700 kvadratnih metrih prostora s kolektivno razstavo v Palači narodov, poleg tega pa z zelo bogato razstavo v lesnem paviljonu. Letos bodo ponovno sodelovala podjetja «Slovenija-vino», Vino Koper, «2ivinopromet» in (•Pivovarna Union* v gastronomskem parku. Predvideva se, da bo V okviru velesejma prišlo tudi do pomembnega obiska visokih jugoslovanskih predstavnikov in bo ob tej priliki tradicionalni sestanek na tržaški trgovinski zbornici. Po vsej verjetnosti bo tudi tiskovna konferenca o nadaljnjih možnostih razvoja gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo ter zlasti o razvoju obmejnega trgovinskega prometa in splošnih obmejnih stikih. Ob tej priliki bo tudi posebno zasedanje obeh mešanih trgovinskih zbornic, kjer bodo Trije mladeniči pri trčenju x avtomobilom Šofer hudo poškodovan - Pijana ženska treščila v avto Ponesrečena vespista zaradi madeža olja na cest! Včeraj zvečer nčkaj minut po 19. uri so morali pripeljati v bolnišnico štiri hudo ranjene fante, od katerih je stanje enega skoraj brezupno in so si zdravniki pridržali prognozo. Najhuje ranjen je 23-letni Giuseppe Giudice iz Ul. S. Cilino, ki ima poleg drugih poškodb tudi hud lobanjski zlom. Fanta so sprejeli na II. kirurškem oddelku, kamor so istočasno prenesli tudi 19-letnega Bernarda Versiča z Bazoviške ceste 28 in 21-letne-ga Antona Deancovicha iz Ul. Pagliericci. Deancovich se bo kljub možganskemu pretresu verjetno rešil v 10 dneh, medtem ko se bo zdravljenje Versiča zavleklo morda za poldrugi mesec, ker si je zlomil čeljust, ima podplutbe na čelu, rane na dveh prstih desne roke ter možganski pretres. Mladeniči so se ponesrečili z avtom v Ul. F. Severo, v bližini kamnoloma Faccanoni. Za volanom je sedel Giudice, ki si je avto izposodil od očeta. Iznenada je fant na o-vinku zadel z desnimi kolesi ob rob pločnika in ker je vozil precej hitro, je izgubil oblast nad vozilom in nato silovito treščil v zid. Avto je sunek stisnil kot harmoniko in zaradi tega so se morali precej potruditi, da so hudo ranjene potnike in šoferja potegnili ven. Kmalu po nezgodi sta prišla na kraj nesreče dva rešilna avta Rdečega križa, ki sta ranjence odpeljala v bolnišnico. Po preiskavi, ki jo je uvedla poli* cija, so popolnoma uničen avto odpeljali gasilci. Poldrugo uro kasneje se je v Ul. F. Severo pripetila druga nezgoda, tokrat po krivdi 35-letne Brune Marchi por. Co-retti iz Ul. Bradamante Co-rettijeva je splošno znana kot kronična pijanka in včeraj se je znašla v Ul. F. Severo, ko je 57-letni Alberto Casali vozil z avtom proti domu na Opčine. Iznenada je ženska trčila v desno stran vozila in se nato zvrnila na tla. Po nesreči so jo odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na II. kirurškem oddelku. Madež olja v Miramarskem drevoredu je spravil včeraj okoli 7. ure zjutraj dva vespi sta na tla. Gre za 19-letnega Vladimira Marsiča iz Ul. Cam panelle in 19-letnega Giorda na Guastinija iz Ul. Pascoli. Medtem ko se je prvi, ki je šofiral vespo, dvignil brez poškodb, je moral drugi v boi nišnico. Guastinija so iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku in sicer s prognozo okrevunja v 7 ali 8 dneh. Nesreče na delu včeraj niso počivale. Samo v ladjedelnici «Felszegy» v Miljah sta se pripetili dve nezgodi. Prvo so zabeležili malo pred 8. uro zjutraj, ko je 33-letni Bruno Mazzoni iz Ul, Vespucci padel po železnih stopnicah motorne ladje «S. Felice*. ki je v popravilu. Kljub precejšnjemu padcu se je delavec na srečo le laže ranil, zaradi če*ar je zadostovala prva zdravniška pomoč, po kateri so ga odslovili. Vseeno pa bo moral počivati in se doma zdraviti 3 do 4 dni. Alfredo Salmi doma iz Sestri pri Genovi pa je imel pravcato srečo v nesreči. Lahko bi se zanj slabše končalo, če bi jeklena plošča, ki je padla s treh metrov višine, padla nanj. Toda usoda je hotela, da ga je plošča samo oplazila, a vseeno je moral v bolnišnico, kjer so mu razkužili rano na glavi in odrgnine na desni rami. Salmi, ki je po nudeni pomoči zapustil bolnišnico s prognozi okrevanja v 7 dneh, je izjavil, da se mu je nezgoda pripetila v ladjedelnici v Miljah, in sicer ko je hodil pod gredljem nove ladje. Tudi Renatu Degrassiju iz Ul. Valmaura je zadostovala samo prva zdravniška pomoč, čeprav je bil ves odrgnjen in potolčen po raznih delih telesa. Delavec se je ponesrečil o-koli 9. ure v Miljah, kjer je bil zaposlen pri ometavanju stropa nove šole, ki jo gradijo v Ul. D'Annunzio. Pri ometavanju je stal na 2 metra visokem odru, s katerega je ne-pnčakovano padel. Egieto Manzelli doma iz Ce senatica, ki je zaposlen kot mornar na ladji «Cittši di Pe-saro» je tudi moral v bolnišnico, Spremil g« je poveljnik ladje, ki je zasidrana ob pomolu pristanišča pod Skednjem. T« je povedal, da je Manzelli v prvih popoldanskih urah p«del z ladijskega krova v tri metre globoko skladišče. Pri tem se je ranil nad desnim očesom in se odrgnil po prsnem košu, nosu, rokah in kolku, zaradi česar je moral ostati pod zdravniškim nadzorstvom na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v 1Q ali 15 dneh. doseženi sporazum, saj so nameščenci v nekaterih točkah popustili, na drugih pa vztrajajo, ker so njihove zahteve upravičene. Dejstvo je namreč, da imajo nameščenci občinskega podjetja ACNA slabše pogoje kot drugi občinski uslužbenci, kar nikakor ni pravično in je treba odpraviti. Nato se je začela razprava o vprašanju miljskega pokopališča, ki so ga pred kratkim razširili. Eo zakonskih predpisih morajo hiti stanovanjske stavbe vsaj 200 metrov oddaljene od pokopališča; zakon pa predvideva, da občinske uprave lahko zaprosijo prefekturo za spremembo omenjenih zakonskih določil, tako da je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb do 50 metrov od pokopališča. Zaradi tega je miljska občinska uprava predlagala, naj bi občinski svet odobril to prošnjo, ker se mesto širi in bi marsikdo rad sezidal svojo hišo v bližini pokopališča. Po daljši in skoraj nepotrebni diskusiji je občinski svet z večino glasov odobril omenjeni predlog. Ob koncu seje pa je občinski svet soglasno odobril predlog občinskega odbora, naj bi agenta C. P. Francesca Dazza-ro predlagali za nagrado, ker je 4. novembra lani rešil gotove smrti 8-letnega Antonia Marsija, ki se je igral na obrežju, padel je v morje in bi kmalu utonil, če ga Dazza-ra ne bi rešil. ._ «»--- Nevarna zastrupitev z alkoholno pijačo Nekaj minut pred 11. uro zjutraj so sprejeli na opazovalnem oddelku 34-letno Marijo Pescatori por. Mitri iz Ul. Cereria, za katero si zdravniki niso znali obrazložiti, kaj ji pravzaprav je. Nekaj ur kasneje pa so žensko premestili na nevrološki oddelek, kjer so si zaradi njenega stanja pridržali prognozo. Zdravniki so lahko ugotovili samo, da je ženska spila precejšnjo količino alkoholnih pijač, kar jo je pripeljalo na rob groba. Sedaj pa karabinjerji vodijo preiskavo, da u-gotovijo kaj je na stvari. Ni izključeno, da je ženska hotela izvršiti samomor in se je za to poslužila alkohola. -«»— Ukradli so znamke konzulata ZAR Funkcionarji in agenti poštne policije so morali z vso vnemo in dobro voljo začeti preiskavo zaradi številnih serij znamk, ki jih je od 1952. leta do danes izdala poštna uprava Združene arabske republike. Tatvino je kvesturi osebno prijavil generalni konzul ZAR v Trstu Gamal Eddine Man-sour, ki je tudi obrazložil, da so mu iz domovine poslali z letalsko pošto priporočen zavoj z znamkami in katalogi, ki so bili namenjeni za javno razstavo. Egipčanska vlada je namreč pred nedavnim sklenila, da bo priredila številne razstave znamk, ki jih je poštna uprava izdala od Naserjeve revolucije dalje. V poštnem zavoju ki ga je dobil v roke konzul ZAR, so manjkale vse znamke iz preteklih let. Tatovi so pustili v zavoju le znamke, ki so bile izdane v lanskem letu. Po mnenju preiskovalnih organov vrednost znamk ni velika, ker gre za novejše izdaje. Konzul sam pa tudi ni znal povedati več, ker je v pričakovanju podatkov, ki mu . tjih hodo poslali iz domovine. :-1 Kvestura in poštna uprava, ■ kateri je konzul tudi prijavil tatvino, sta uvedli strogo preiskavo. «»-— ( OLBPXI.liCA ) V nedeljo 14. junija ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska' cesta 7 GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE MARIN DR2IC Tripče de Utolče komedija v treh dejanjih Obnovil dr. Vojmil Rabadan prevedel Janko Moder režija Jože Tiran Osebe: Tripče de Utolče - France Presetnik, Milan Brezigar; Mande, njegova žena -Vladoša Simčičeva; Kata, njuna služkinja - Judita Hahno-va; Lone de Zauligo, dubrovniški plemič - Franjo Kumer; Pedant Krisa, učenik - Janez Albreht; Džove, njegova žena - Vera Murkova; Turek - Fra-nek Trefalt; Anisula, starka -Ruša Bojčeva; Negromant -Danilo Bezlaj; Poveljnik straže - Franci Prus; Stražnika -Pavle Jeločnik in Angel Arčon; Mlada Dubrovčana Maks Bajc in Milan Kalan. Godi se v Kotoru pred Tripčevo hišo. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( ŠOLSKE VESTI ) Masstmo 16.30 «S?’anove mračne sanje*, O.JU H* auu-v m Basil Rathbone, AKim T-rr-iroff. i..),. 16.00 «Dunajska Kru, Novo cine . M. Holst in W. Fritsch. Odeon 16.00 «Mamma», B. um Radio. Zaprto. LETNI Arena del Fiorl 20.00 čenča na poskusu*, D. Bog in S. Stephen R,voltella Arena Diana (Ul. P. J*' l7> 49 ) 20.30 «Bilo je v pete« Fernandel, A. Sordt. g. Arlston 20.40 »Škrlatna ura«, Ohm ant. T Trvon, J. Lawra Ohmant, T. Tryon, *. u, Paradlso (Ul. Molino a VerKo 20.00 eBratje tekmeci*, u. get in E. Presley. p Marconi 20.30 »Peklenski bes», Dors R Steiger in T. JJjJ u Ponziana 20.15 «Picchiaretlo drugi*, Technicolor. darilo». ■■ 20.00 »Ljubezensko dar Stadlo L. Bacall, K Staok. Valmaura 2« 15 «Upor cowboj»*n J. Mahoney in M. Hyer. R X ČETRTEK, 11. junija l*W RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 1L30 obvezmo, drobiž od v 12.10 Za vsakogar nekaj; ia-» svetu kulture; 12.55 Orkester A£ turo Mantovani; 13.30 Lab* ^ 1 odi je; 17.30 Plesna f*a^ba(Tavdrt: Z začarane Dolice: 18.1“ in Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini vabi na ogled razstave ob zaključku tekočega šolskega leta; razstavni prostori bodo odprti v nedeljo dne 14. junija od 9. do 19. ure ter v ponedeljek dne 15. junija od 8.30 do 13. ure. začarane police; Koncert v D-duru za zj- orkester; 18.30 Znane v(*f‘191! sedbe; 19.00 Sola id vzgoja' Pestra glasba: 20.00 Spon.' 21.OO Album priljubljenih melooj'^^ Iz življenja Indijancev,a.rainori Orkestra Ambrose m 22.00 Iz sodobne , >dbiz obal# 22.15 Zborovska .?laS“bita st. 3 Vrabca; 22.35 Bach: SU'1,'« Sa-v C-duru za čelo solo. ,g pol-ksofonist Sil Austin; nočna glasba TRST l2,o 11.45 Simfonična ,81^Bork«tef Tretja stran; 18.00 Igra £ Cer. Franco Russo; 18.20 Go godalni goli pri Klavirju; 1’,jj«tnik °£l trio iz Rima; 19.45 Odvgg^.flO govarja; 20.C0 Znana va«P ory», Gioacchino Rossini' opera v dveh dejanjm. n- phoghaM ^ 10.00 Zeleni disk 'J 0!li ona poldanska oddaja: !40tran; 17$ in tretji; 16.00 Tretja stran, ^ in (.rciji, iu.uu ‘ «. Koncert operne roman »Človek, ki se smeje*, ._„|f n* četrta oddaja; 21.00 podeželski postaji*. ve«r: VII. 22.00 Prenos PrV'Si pesT1-festivala neaip^1-1 OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10, junija t. 1. se je v Trstu rodilo 11 obrok, umrlo je 11 oseb, poroke pa ni bilo no-bene. UMRLI SO: 83-1 etn a Marija Golob vd. CeochiM, 84-letni Ruggero Martini, 37-letnl Antonio De Mat-tia, 76-letna Orsola Bressan vd. Vrabez, 15 ur stari Mario Bartoli, 3 mesece start Dario Paglia-ga, 53-letna Maria Bratos por. Plen, 62-letna Maria Malstrello por. Mauri, 72-letma Giuseppina Sigmano, (KMetni Giovanni Orlan. dini, 81-letna Luigia Komac por. Bergle. darovi in primpkvki V počastitev spomina mame Štefke Drolčeve darujejo člani SNG 8.»«« Hr za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokoj- ne gospe Pavle Zega daruje družina Kodrič 1000 lir za Dijaško Matico. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7 De Leitervburg, Trg Sv. Ivana 5. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendl-nl, Ul. Tlziano Vecelllo 24; Hara-bagtla, Barkovije; Nicoli, Ske denj. Vnlutp Milan | Rim ZIMI funt 5900,— 6100 — Marengo 4425,— 4525,— Dolar . 617 — 621.— Frank franc 125.— 127.— Frank švlc. 142.50 144.— Sterling 1725,— 1750,— Dinar 80 — 84,— Šiling 24,— 24.50 Zlato . 702 — 704,— Zah n marka 148 — 149 — IZLETI Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara priredi dne 21. t. m. izlet v Trnovski gozd. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu prosvetnega društva v Lo-njerju. Zaključek vpisovanja 15 t. m. It A ZNA OBVKMT1I.A PD »Rado Pregare* priredi 20, in 21. t. m. drugo tekmovanje ekipnega namiznoteniškega turnirja za pokal Danila Mladovana. Vpisovanje bo do vključno 18. t. m. od 20.30 dalje v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29 ( LJUDSKA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske pro-sveme zveze v Trstu bo imel sejo .utri ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. KINO D Excclsior 16.00 »La ronde*. Anton VVallbrock in Simone Si-gnoret Prepovedano mladoletnikom. Fenice 16.15 »Usmiljenje za meso*, J. Simn.ors, Dan 0’Nerlihy. Arc»oaieno ib.uo »Nurnberški prtu ces*. NajveCji in najbolj dramatičen proces v zgodovini Prepovedano mladoletnikom Superciuema 16.00 »Pepelka*, VValt Disneyevo delo Fllodraminattco 15.00 »Grof Max», A. Sordi, V. De Sica. Grattacielo 16.00 »Predor ljubez. ni», Doris Day, R. Vidmark, Gia Scala. Crtstallo 16.30 »Pred nami nebo*, L. De Luca, E. Dorla in M. Merilni. Capitol 15.30 »Tltanic, 41» Sever*, K. More. As*ra Koiano 16.30 »Peklenski Quimlan», C. Heston, J. Leigh, O. VVelles. Mlad. prep. Alabarda 14.30 »Prepovedane sanje*, V. Mayo. Technicolor Aldebaran 16.00 «Dino», Sal Mi-neo, Brian Keith in Susau Kohner. Arlston 16.00 Glej poletni km« »Tihi zlpčin^, Je Aurora 16,30 Wal!ach. i I * 1 " I Garibaldi 18.00 »Udarec t bičem*, R. VVidmark, D. Reed. Ideale 16,30 «Obtoženec mora umreti*, Glenn Kord Impero 16.00 «Calypso'». Clnema-scope, technicolor. Zadnji dan. Itaila 16,30 »La violetera*. Moderno 16.00 »Cristine*, Romy Schneider, A, Delen. Teehni-color. S. Marco 16.00 »Nedelja Je vedno nedelja*, A. Sordi, V De Slca, M. Riva. Cene: odrasli 150 lir, otroci 100 lir Savona 16.00 «Zgodba zapada*. G Mahoney in C Roland Vlale 15.30 »Napad 4000», B. Johnson, J. Harrison vittOrio Veneto 16.30 »Sanje z odprtimi očmi*, P. Avery, D. Mc Gavln. KOPER 12 3° Poročila v iiaiuanSC li 15. 19.15 22 30 .,0 13-» poročila v slov.: 5.00-6.15 in 7.°^^* $ ^asba^a ^bro * ......... i<.«> željah; 14.30 Pogovor (JI Kmeti jsk za harmoniko: 14.40 Glasba po že^e; 15.20 Slovenske 1naIXigraj° trj0 17.00 Prenos RL; 7 f L in «j" Kred Atwell pri klav^ Hotcha; 17.30 ope,«?dii"^ (Puccini, Do-nlzetth V iž Saens); 18.00 3o •jjjje* »Zmečkan listek*; glasba; 19.00 Zabavnae j5 19.30-22 15 Prenos RL. "g de jazz*, izvajajo zdra'jJ 0*. šalci čestitajo # “ vibf* pt- 15.15 Zabavna S*3 40 N* LgO vestlla in rek‘ame.1 jzBralij,; nu smo videli; 16 “”,rnega 5 itt-za vas; 17.10 Iz 0P«S*u iv-18.00 Čevljarji v Tu^, za»„|. portaža): 18^.15 F*anRa 'H ' ' ■ > ■ > *> Iz koprskega okraja Ali bodo v tovarni TOMOS izdelovali tudi avtomobile? Pri odhodu sem sre- čal ki stopnicah starejšo *enS^azSta- greh VOZNI RKD VLAKOV (veljaven od 31. maja t. I.) ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd - Reka 3.50 P Videm • Trbiž 5.16 P Videm 5.32 P Opčine 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna -Milan • Turin 6.20 B Videm - Trbiž 6.30 P Videm 6.55 B Benetke - Rim - Milan - Turin 7.00 P Opčine 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbiž - Du- naj • Hamburg 8.39 B Opčine - Ljubljana 8.47 R Benetke - Rim 9.45 P Videm - Trbiž 10.18 B Benetke • Milan - Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm 12.32 P Videm 12.53 R Berietke 13.30 P Benetke 13.35 P Opčine 13.50 B Videm - Calalzo (ob sobotah od 27. junija do 12. septembra) 14.25 P Videm 15.08 B Benetke - Milan -Pariz . Calais 16.10 B Opčine - Ljubljana -Beograd - Atene - I-stanbul • Rek-a 16.17 P Videm 16.45 B Benetke - Bari 17.00 P Portogruaro 17.38 P Videm 17 55 P Opčine • Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Portogruaro 19.24 P Cervignano 19.45 B Videm • Trbiž • Du- naj - Muenchen 20.06 P Ojičine 20.20 P Videm 21.45 P Videm 22.13 B Benetke - Milan - Turin - Genova - Venti-miglia • Marseille -Rim 0.10 1.06 5.45 6.23 7.04 7.15 7.32 7.45 8.05 8.33 9.15 9.25 9.45 11.39 11.46 11 54 13.25 14.05 PRIHODI B Videm (ob praznikih od 28. junija do 13. septembra) - B Videm B Beograd - Zagreb -Ljubljana - Reka -Opčine P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin - Milan - Rim P Videm B Videm B Marseille • Ventimi-glia - Genova - Turin - Milan - Benetke P Videm B Muenchen - Dunaj -Trbiž - Videm Ljubijana - Opčine Trbiž - Videm Benetke Rim - Be- 14.54 15.07 15.29 16.55 17.02 17.28 17.55 18.12 18.37 18.57 18.41 19.50 20.01 21.06 21.15 21.43 22.28 22.40 23.40 - Atene - - Ljubljana - Opčine Mi- P P R B Bari -netke B Istanbul Beograd - Reka P Portogruaro B Calais - Pariz lan • Benetke P Videm P Videm B Benetke P Opčine B Trbiž - Videm P Tržič (razen nedelj) R Bologna - Benetke P Portogruaro P Videm B Pariz - Milan - Benetke B Ljubljana * Opčine P Videm R Turin - Milan - Rim - Benetke P Opčine P Benetke B Hamburg - Dunaj - Trbiž - Videm B Turin - Milan • Rim . Benetke' B brzi — P potniški — R rapido mmm. je šla že drugi krat na vo in mi rekla tako: »Slišite! Kaj ni velik pri tistih bar-kovljanskin ^ terah, ki ne dajo otrok v -j vensko šolo? Kdaj bodo ^ ljudje odprli oči in s« jsBio metovali? Za moje čase krj,j, imeli Barkovljani takih kajti na misel ni prišl® f kovljanu, da bi dal otr° italijansko šolo.* « IV ’Tti& V nedeljo popoldne s°Zg0ni' učenci osnovne šole v ku zaključno prireditev * ga'leta. Prireditev se 7eglopja« v dvorani šolskega P° jna ki je bila za to prilik0^ staršev in vaščanov. Fr . jz četkom programa je uce ,yo- eda v T^n- sošolcev pozdravu c drugega razreda v imenU. jih sošolcev pozdi stvo, nato pa je drug - ^rV1 jih stv napovedal učene® program. ^ je-točki - programa so uce ^ trtega in petega razre“ rade». zorili burko »Zaradi n ^g. nato pa je sledila ’®'ave£ U* ne», v kateri je '£r dov. čencev iz raznih razrevjl; n* Na koncu so se pojaV^ jgro odru skoraj vsi učenci . v treh dejanjih Fra” hvaliti . ka »Bedak Pavlek*. gl moramo vse male '6r. sVoj* so kar dobro poda t nora®® učen®* vlogi«B!d,jo Konstruktorji tovarne TOMOS preizkušajo motor za male čolne »LAMO* Pretekli teden so se mudili v tovarni »fOMOSo v Kopru 4 inženirji italijanske avtomobilske industrije «F/AT» iz Turina in si ogledali naprave za barvanje-lakirnico. sTOMUSs namreč uporablja lake, ki so mnogo boljši od tistih, ki so jih do sedaj uporabljali m FIAT-ovi inženirji sedaj žete v FlAT-ovih tovarnah vpeljati lakiranje po izkušnjah in metodi, ki jo uporabljajo v Tomosovi tovarni v Kopru. * * * Najnovejši izdelek TOMOS-ove tovarne, ki ga bodo sedaj začeli izdelovati serijsko je izvenladijski motor LAMO 05 K za čolne. Osnova motorja je motor Colibri iz katerega je nato izdelan LAMO motor, ki >nla 40 c cm jakosti z učinkom Z KS in 2000 obrati v minuti. # # * Letos bodo zaključili šolanje prvi vajenci iz tovarne TOMOS. Po triletni učni dobi bo tako naša industrija dobila tudi prve kvali/ictrunc delavce . orodjarje, ki so bili izučeni v domači tovarni. * * * Konstruktorji Tomosove tovarne sedaj preizkušajo in študirajo kakšne so možnosti za izdelavo avtomobila v tovarni. Nekaj inozemskih avtomobilskih tovarn namreč zelo oblega tovarno in ji nudijo razne ugodnosti za izdelavo avtomobilov. Med temi so sedaj najresnejši Francozi, k1 ne nudijo licence, temveč kooperacijo, pri izdelavi avtomobilov. Po vs/ej verjetnosti se bo vodstvo tovarne, odločilo za izdelavo avtomobilov ti- 1 miljjon in pol lir. Za stana-rihe revnih družin in za plačilo prenočevanja' V ljudskih prenočiščih sri plačali dva milijona in pol lir. 309 družinam so razdelili obleko, obutev in posteljnino v znesku milijona lir. Razeii tega je ECA delila tudi podpore na račun drugih ustanov. pa «CITROEN» v kooperaciji 1 vapiro bolnikom tbc so iztjgli s francoskimi tovarnami, ki —=»-*■— ■* 1:- -1--- nudijo najboljše pogoje. -—«»—— Zborovanji KPI Danes ob 20.30 bo v Trebčah zborovanje, na katerem bo občinski svetovalec Gombač govoril o razvoju političnega položaja v Italiji zlasti v zvezi z volitvami na Siciliji. Jutri ob 19.30 pa bo zborovanje na vogalu ulic Pallini in Guerrazzi. «»—— V Miramarskem parku razstava psov Številne prijave iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in raznih italijanskih pokrajin in seveda tudi iz Trsta je prejelo tržaško društvo rejcev in ljubiteljev psov, ki bo organiziralo v nedeljo v Miramaru razstavo psov. Svečana otvoritev bo ob 8.30. M» ----- Podpore ECA v maju Občinska podporna ustanova je razdelila v maju za 103.319.537 lir pomoči. Nad 23 milijonov so porabili za hra-narine 944 oseb v raznih zavodih ECA. Med temi je bilo tudi 292 otrok. Okrog 17 milijonov so porabili za podpore 5.993 ubogim družinam, ki jih ustanova stalno podpira. Ezulom so razdelili za 49.721.240 lir podpor. 1054 družinam so razdelili 11Q.287 brezplačnih obrokov hrane, kar je stalo okrog 7 milijonov lir. 206 družinam so dali bone za nakup živil. Za hrano okre- vlad. komisariata Izšla je 16. številka- Uradnega vestnika vladnega generalnega -komisar\ata, ki vsebuje seznam ukreppv, ki imajo veljavo na tržaškem področju, ter štiri odloke. Odlok št. 15 se tiče ppdSjišanja dovoljenja posebnih predpisov za natovarjanje in iztovarjahje v industrijskem pristanišču v Trstu. Odlok št. 16 se tiče i*red-nega dovoljenja za lov na srnjaka med 1. junijem in. 14. avgustom. Odlok št. 17 vsebuje spremembo povčšjne prostega skla-dlšča lesa na Prosv ku, tako da »e izključi področje, zarisano-s črko »C* v splošnem narisu Odlok št. 18 določa normalne alkoholne stopnje pri vinih pridelka 1958. vloge. Posebno pa ®0 hvaliti Aleša Lupinc*> II. i razreda, v Pavleka«, Stanka zlvl^ vi*" Barico Guštin, in sice>r£.arice’' gi «carja» odnosno * jjil* »Kekec* in »Mihec* s„ioiiiv» za to priliko Magda jg in Milko Mitič. Stanko Milič sta i6i»‘a ister*< «Sluga Nevem* in . - .... , pri" Vsi navzoči so bili <1 ditvijo zelo zadovolji" male igralce nagradi ^ nim ploskanjem. P°a . m> B hvala pa gre tudi uči 8vi* velikim trudom P ,:ufo4 so z učence za prireditev. uspelo zaklib® M- ■ ■■ n * Sestanek o vprašanjih Delavskih zadrujS ^ V soboto bo Pr’^® jne^ povedanega sestan jrdf predstavniki DelavS '. cfj in sindikalnih or.^an.']apoV pj-isptnosti vodilnih p* Rima. Pogajanja 00 Ur*' »nevtralnem terenu*, ^0(js du za delo, čeprav p- prisotni predstavniki e rada. Razpravljali V vseh perečih vpra- h te jih v Delavskih zadrug ne m^nlHa. Juho na PnčiHtL «. predvaja danes 11. t m. z začetkom ob 1»-in ob 20. url na prostem film: Junaška obrambo Igra STEBLING HAYDEN v> BSfSCtA MAHtGVA jr eoaiw m> 'moem »tm® emu a tlOGNA CHtAvmi i*mm PIStptA \$£mtNZ£. ?•*£ i. fr- ; uyt»m$ da bi to imelo pozitiven učinek pri javnem mnenju. Zato so bili s tiho nervozo sprejeti glasovi iz Washlngtona, da ameriška vlada smatra Mac Millanove kompromisne junija — Brez zveze z ženevsko zunanjih mini- iac Millan, Gaitskell in atomska oborož (Poseben dopis) London, junija »»Posredne konferenco !ttoy, toda v gelo »vezi z ženevsko konferenco 0 Prekinitvi atomskih posku-?ov. »ta se britanska vlada *» opozicija znašli v pologu, da morata pazljivo in obzirno formulirati svoja sta-»šča o atomski oborožitvi. 2e ob začetku leta so pomiki kot glavne argumente “fitanskega javnega mišljena za letošnje leto omenili: *tanje funta šterlinga in vojakovo bombo. Rekli so, da 08ta «funt in bomba* dominirala v domači politiki. Unt je za sedaj ostal v otadju, ker mu ne grozi neposredna nevarnost. Z »bom-°* Pa je zadeva drugačna. Kako zelo razgreva ob-*°i bombe politične strasti »okazujeta dve letni sindi-alni konferenci — Trade 1 ni?na javnih uslužbencev n “»de Uniona tehnikov in a z°rnega osebja. Delegati a teh konferencah so se tekli za revizijo osnovnih Programskih postavk laburi-tone stranke in glavnega veta Trade Unionov. Laburi-tn Trade Unioni se za-^emajo, da se mora Velika ntanija — pa čeprav eno-lansko — odpovedati na-. apniih jedrskih poizkusov, toda nikakor ne tudi proiz- odnje in posesti jedrskega vozja. Omenjeni Trade Unio-1 tahtevajo sedaj, da labu-stično in sindikalno vod-ntV0 vršita pritisk na vlado, *J se odpove uporabi jedr-eEa orožja — če je potreb- 0 tudi brez udeležbe dru-šin držav, »ker tako in tako odikova bomba v britanskih rokah ne predstavlja učinko-^rtaga sredstva za represalije Primeru vojne*. Prihodnji mesec se bo se-a' tudi največji britanski 'ndikat — Trade Union tran-Portnih delavcev. Njegov od-°cni voditelj Frank Casins m napovedal, da se zelo ver-latno ne bo odrekel svojega osedanjega protijedrskega PrePričanja, ki se glasi: Brinja mora dati spodbudo za lenitev sporazuma o odpovedovanju jedrskemu orožju, 1 bi ga podpisale vse po-ambne države razen ZDA ‘n ZSSR. , Voditelj laburistične stran-v Gaitskell se pripravlja, da . . vnovič proučil skupno re-*Ucijo svoje stranke in 4()*vnega sveta Trade Unio-j v 0 jedrskem orožju. Ker Ve »buristi ne želijo imeti »anih rok, hočejo tako re- •taVs* P° lcateri bo njihovo loč 6 sicer zvenelo bolj od-no, toda jim ne bo vzelo ‘a vic >keglCe na posest *ega vrhun-.blast. Mora se torej najti ®Sa« orožja, če pridejo na . last. m '°rmuiaci R --cija v najbolj popol-p, .britanskem duhu kom-tan'111Sa' ‘"Pransporthaus* se ls„1Ja tudi za časovno pri- )e h ifV n°Ve Platforme: ali lici'0 °bjaviti novo reso-pred konferenco Trade cenvi0t7 transportnih delav-bitni bi se z njo z more- lov naPadi na »Gaitskel- °stri oporiunizem», omilila »skata’ aU Pa bi bil° boli' dai ln se prepričati, kako Srnu ae* množični odpor jg vodikovi bombi. klor. ^rvl po*le(1 vlada ne doP»i- beti za tisto, kar se jiaja, v vrstah plansko opozicije. Prav ^ pa Mac Millan ni Gaitskoii zaskrblien *i VnH' . Razpoloženje pro- »o n„ vi bombi ni omeje- t®niia pristaše opozicije. Brise n, 3e. država, v kateri »ih Paset noben znanstve-Podoi/i slovesa. ki bi tako • idrsko oborožitev ■frller 3avno kot Američan »»»Uu. ^'it^nova vlada se ne VedatiaVa 'ndividualno odpo-d» '• idrskemu orožju. To- tazUm*nteresirana za sp°-boizlc,, ° prekinitvi jedrskih s°v tudi zaradi tega, ,l|'i'iiiill,lll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI|||IH hM ^YAEL dayan, “ivšega šefa izraelskega v<>hk?1Stab*’ kl Je slutn* v bot navaden vojak, Je n0v ^a knjigo svojih spomi- ’ bi Je v Franciji doživela dober prodajni uspeh, predloge za tak sporazum kot nezadostne. Ti predlogi slonijo na analizi strokovnjakov v lanskem letu in poudarjeno je, da bi se atomske sile lahko strinjale glede določenega števila medsebojnih inšpekcij, s katerimi bi se kontrolirale obtožbe glede kršitve sporazuma. Američani so mnenja, da je število teh inšpekcij nezadostno a predložena inšpekcijska sredstva preveč primitivna zlasti, ko gre za poskuse v visokih sferah in pod zemljo. Zaradi tega ameriškega nezaupanja bi se ženevska pogajanja do določene mere zapletla in Mac Millan se boji, da mu Amerikanci ne bi izbili iz rok tako važnega argumenta. Toda možnosti britanskega odpora proti ameriškemu nezaupanju so omejene zaradi De Gaullovega stališča. Vsako odločnejše britansko upiranje ameriški politiki bi moglo prisiliti Eisenhowerja in Pentagon, da postaneta bolj dovzetna za mnenje drugih sil in da na n.pr. pristanejo na De Gaullovo zahtevo po sodelovanju pri kontroli nad jedrskim orožjem in na vključitev Francije v atomski klub. Britanija se nič tako ne boji kot take razširitve atomskega kluba, ker bi bila na ta način uničena ekskluzivnost, ki jo uživa v Evropi. Po drugi strani pa London ne sme zameriti De Gaullu, ker bi na ta način enkrat za vedno šlo po vodi upanje, da se bo Francija ločila od Bonna in približala Londonu. Zastopnik Foreign Officea je pred dnevi potrdil, da se med Washington, Londonom in Parizom vodijo tajna pogajanja, čeprav ni mogel reči, kje se vodijo, kdo jih vodi in na kaj se nanašajo. Zdi se, da je na ta ali drug način oživelo obravnavanje tako imenovanega trojnega direktorija. Ce je to res, se bo Velika Britanija našla v nehvaležnem položaju države — razpete med Washingtonom in Parizom. J. G. Važna razsodba iz zakonskega prava Ludwig Erhard, zahodnonemški gospodarski minister, se je vrnil iz ZDA. Takoj po povratku je dal dokaj polemične izjave. Zaradi neke okvare Je njegovo letalo odletelo iz New Yorka s 6-urno zamudo; malo preden je pristalo v Duessel-dorfu, pa je vanj treščila strela potrdila _______________ega zako v Egiptu Prizivno sodišče je zavrnilo prošnjo za delibacijo, češ da je razsodba sodišča v Kairu nezakonita, vrhovno sodišče pa se je postavilo na nasprotno stališče RIM, 10. dišče je danes izdalo pomemb no razsodbo s področja zakonskega prava. Dne 15. februarja 1931, piše v razsodbi, se je gospod Oscar Rossetti poročil z gospodično Ortensio De Rosa pred župnikom neke katoliške cerkve v Egiptu. Dne 23. marca 1954 je sodišče v Kairu zakon razvezalo. Pozneje sta se poročenca obrnila na prizivno sodišče v Rimu, da bi potrdilo egiptovsko razsodbo, toda 12. avgusta 1957 so italijanski sodniki zavrnili pošnjo, češ da so razsodbe o razvezi zakonov, ki so bili sklenjeni s cerkvenim obredom, pridržane — pb načelih konkordata — izključno cerkveni jurisdikciji in torej sodišče v Kairu ni imelo ju-risdikcije. Prizivno sodišče torej ni moglo dati v Italiji u-činkovitosti tuji nezakoniti razsodbi. Kasacija pa, na katero sta Kasacijsko so- se zakonca še obrnila, je iz- je v Bocnu termometer kazal iiiiiiiiuiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimitmiiiimiiiiimtiiiiHif mil lliliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiti„i,„ni„„,i,Itllllltl iiihih, umnim,hm. Premik v preiskavi o ropu v lil. Enrico Cesaroni se vrne prvega julija v Genovo Odpotovali so agentje, ki bodo Cesaronija v Caracasu prevzeli ter z ladjo privedli v Italijo MILAN, 10. — Ob 15,15 so z letališča Malpensa odpotovali v Venezuelo podčastnika javne varnosti Oscuri ter Valente in agent javne varnosti Zanca. V Caracasu bodo prevzeli Enrica Cesaronija, enega izmed zloglasne tolpe, ki je v Ul. Osoppo izvršila znani rop na avtomobil nekč banke ter pri tem odnesla veliko vsoto denarja in vrednostnih papirjev. Medtem ko so tedaj čez nekaj časa polovili skoraj vso tolpo, je Cegaroniju uspelo pobegniti v Venezuelo. Ujeli pa niso še enega roparja in Prvih 190 k® aavtostrade sonca* Je bilo izročenih v uporabo te I. decembra, in sicer od Milana do Parme. Ni bil pa še napravljen most pri Piacenzi čez Pad. Sedaj, ko je ta most narejen, Je cesta dokončana do Modene in bo v ponedeljek izročena na tem odseku prometu. 2e sredi julija pa bo možno voziti se neprekinjeno od Milana do Bologne (193 km) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIHmillllllllllllllllllMlltllllllllllllfllllllllllllllHIIItnilllllllllMIIHIIIIII Aretacije v Španiji so vedno številnejše MADRID, 10. — Po vesteh, | Manuel Robles Aranguiz, biv- ki so prišle danes iz Madrida, so v San Sebastianu aretirali 9 oseb pod obtožbo, da so razširjali letake, ki so vabili prebivalstvo, naj se udeleži 24-urne stavke. Med aretiranci je baje tudi odvetnik En-rique Mugica Hergoz iz San Sebastiana. Tega so aretirali, skupno s pisateljem Dionisiom Ridruejom, že ob incidentih, do katerih je prišlo v februarju 1956 med fa-langisti in nefalangisti. Včeraj so izvršili tudi nekaj aretaciji v Madridu. Edina oseba, za katero so objavili ime, je odvetnik Juan Gerona Pena. Po še ne potrjenih vesteh, ki so prišle iz Barcelone, naj bi pred dnevi aretirali nekaj študentov, med njimi dve dekleti, ker so širili nezakonite letake. Vse te aretacije so v zvezi z »dnevom mirnega protesta*, ki bi se moral vršiti 18. t.m. Od devetih aretirancev lz San Sebastiana, ki pripadajo 1 separatistični sindikalni orga-I nizaciji »Solidaridad de obre-1 ros vascos*, jih je sodišče ob-| sodilo šest, oprostilo pa tri. ši poslanec, Ascensio Apalate' gui in odv. Ormaecha so bili obsojeni na dve leti zapora, na 2500 peset denarne globe, hkrati pa na osemletno prepoved vsakršne sindikalne funkcije: Ignacio Cortabareia Olazcoaga je bil obsojen na dve leti zapora, medtem ko so bili drugi obsojeni na 10.000 pezet globe. Čeprav ni nikakega uradnega obvestila o aretacijah, se baje število le-teh vrti okrog 100. Največ aretacij je bilo v San Sebastianu, Barceloni, Va-lenciji in Madridu. Med aretiranci, ki so večinoma socialisti, je baje tudi eden izmed voditeljev španske komunistične stranke, ki je seveda v deželi ilegalna. Mnogo je med aretiranci študentov. Gre za največji val aretacij v letošnjem letu. Vsi aretiran ci so baje obtoženi širjenja propagandnega maierišla za neko 24-iirno stavko, za povišanje plač, za amnestijo političnih zapornikov in beguncev, za vzpostavitev političnih svoboščin ter za odstranitev generala Franca z oblasti. tudi ne vedo, kje se nahaja. Cesaroni pa m bil, kot se je ugotovilo, kak navaden »prostaka v tolpi, temveč je bil njen pravi vodja. Oscuri Je prispel na letališče Malpensa z letalom iz Rima malo pred odhodom letala, kl je trojico odpeljalo v Venezuelo. V Rim je odšel pred dnevi, da je prejel vsa potrebna navodila glede potovanja in da je opravil potrebne formalnosti. V Caracas bodo prispeli jutri zvečer. Ker so bila vsa birokratska vprašanja glede izročitve Cesaronija že urejena, se bodo podčastnika in agent le malb časa zadrževali v Caracasu. Odpluli bodo na motorni ladji «An-toniotto Usodimare* dne 14. junija. V Genovo bo ladja prispela 1. julija. Uspešni tatvini zlata in draguljev NEAPELJ, 10. — V draguljarni Perez v Neaplju so sinoči ukradli draguljev in zlatnine za več desetin milijonov. >Tatvino so ugotovili, ko so lastniki danes zjutraj odprli trgovino. Tatovi so skušali tudi odpreti blagajno, ali jim to ni uspelo. Odnesli so vse predmete iz izložbenega okna, ker ga lastniki čez noč niso imeli navade izprazniti. Tudi v Milanu je neki tat odnesel iz stanovanja gospoda Eberja, stanujočega v prvem nadstropju ulice Bastioni Venezia 1, draguljev in denarja v vrednosti 10 milijonov lir. Medtem ko je tat praznil predale, je družina v sosedni sobi gledala televizijsko oddajo. : ---- Ukradel je smrtnonevarno stvar LE HAVRIN, 10. — Navidezno neznatna tatvina bi u-tegnila povzročiti smrt tistega, ki jo je zagrešil, ker ne ve, kakšno strahotno uničevalno moč ima zavojček, ki ga je ukradel v tovarni v Notre-Dame-de-Gravenchon, mali vasici kakih 40 km od Pariza. Tat se je namreč po- lastil nekega »containera* iz svinca, ki tehta 3 kg in v katerem je okrog 3 miligrame • kobalta 60», ki ga uporabljajo za kontrolne operacije v tovarni, ki proizvaja plinske posode. Policija, ki meni, da gre pri tem za tatiča, ki namerava svinec prodati kakemu zbiralcu starega železa, je izdala poziv, s katerim opozarja neznanega tatu, da vrne nevarni zavoj tako, da ga pusti pred vrati žendarmerije ali v kakšnem drugem kraju. Teddy boys pred sodiščem MILAN, 10. — Tolpa desetih teddy boys, ki je izvišila več roparskih napadov v Milanu, Monzi, Comu in Menag. giu, bo prišla pred sodišče. Nekateri od teh so v noči od 9. na 10. oktober iztrgali iz rok igralki Fanny Marchio torbico, v kateri j* bilo 100.000 lir. Od obtožencev ima eden 15 let, dva po 17, trijej po 18, eden 19, dva 20 ter eden 30 let. Utonila sta mlada športnika TURIN, 10; —• Dva veslača sta danes utonila v Padu, ko se’ je prevrpil čoln. V iolnu je bilo osem mladeničev. Ko so hoteli okreniti, je čoln zadel v steber mostu ter se pri tem prevrnil. Dva mladeniča je rešil neki straipik, ki je bil tedaj v bližini, štiri druge so rešili malo pozneje drugi ljudje, dva od njih pa je voda zanesla v neko brzico v bližini. Voda ju Je potegnila vase in izginila sta. Gasi)ci »o takoj prihiteli in začeli iskati. Po dveh urah dela še niso našli trupel dijakov, od katerih je eden imel 18, drugi pa 16 let. NEAiPIfiLJ, 10. — Blizu Can-cella Amone sta se zaletela drug v drugega dva avtomobila «600». Tri osebe so bile na mestu mrtve, dve pa močno ranjeni. rekla mnenje, ki je v nasprotju z mnenjem prizivnega sodišča. Vrhovno sodišče izhaja s stališča, da je v Egiptu edina forma poroke religiozna (muslimanska, katoliška itd.), ter trdi, da se konkordat izvaja samo v deželah, kjer je izbira med civilnim in cerkvenim zakonom: konkordatno pravo se torej ne more uporabiti v takem primeru, kot je primer zakoncev Rossetti. E-giptovski sodniki, dostavlja kasacija, so imeli jurisdikcional-no kompetentnost za razvezo cerkvene zakonske vezi in rimsko prizivno sodišče bi moralo egiptovsko razsodbo uveljaviti. Vrhovno sodišče je primer zakoncev Rossetti vrnilo prizivnemu sodišču, da ponov,no pretrese vprašanje. ——«»------ Senator Canonica včeraj pokopan RIM, 10. — Danes zjutraj je bil svečan pogreb senatorja Pietra Canonice. Pogreb je bil na državne stroške. Pogreba so se udeležili med drugimi tudi predsednik vlade Segni, namestnik predsednika senata Ceschi, predsednik u-stavnega sodišča Azzariti, minister Andreotti, državni podtajnik Russo, občinski odbornik Lupinacci, ki je zastopal rimskega župana, generalni tajnik Moccia, generalni tajniki poslanske zbornice in senata Piccella in Permani ter prvi predsednik Kasacijskega sodišča Eula. «»------- Triumf Beograjčanov v Parizu PARIZ, 10. — Beograjska Opera je sinoči z uspehom prikazala «Fauste« Gounoda. DanaSnji pariški časopisi zelo ugodno ocenjujejo nastop beograjskega ansambla v Gledališču narodov. List «Fi garos piše, da je bila predstava upravi čudež» in da je občinstvo triumfalno sprejelo jugoslovanske umetnike. Vsak od glavnih pevcev piše list — je na sinočnji premieri doživel oseben uspeh. List »France Soirs pohvalno ocenjuje dirigiranje Oskarja Danona in petje «slavnega basista Cangaloviias in nepopisno lepoto zbora. «» ------ Neurja BOČEN, 10. — Po izredni vročini v preteklih dneh, ko nad 32 stopinj v senci, imamo na vsem alpskem področju izrazito jesensko vreme. Ze štiri dni se vrste hude nevihte, ki so v številnih krajih povzročile povodnji, zamašile mostove, medtem ko so plazovi na več krajih povzročili prekinitev cestnega prometa. Neurje je zlasti prizadelo področje Brixna. «»------ V Taormini dovoljena igralnica PALERMO, 10. — Uradni list avtonomne dežele Sicilije objavlja odlok, s katerim se dovoljuje gradnja in poslovanje igralnice v Taormini. Odlok je izzval razne reakcije. Tako je Turpini, župan Rapalla, izjavil tudi v imenu županov Merana, San Pelle-grina Terme, Sorrenta in Strese, da ne more priti do drugačnega zaključka, kot da na tem področju očitno zakon ni za vse enak. Izrekel je upanje, da pride zadeva pred parlament, ki naj že vendar stvar reši na osnovi tistih načel, ki bi se jih morali vsi držati. Še neki poskus v zadevi Ghiani MILAN, 10. — Po ukazu preiskovalnega sodnika Modi-glianija bosta polkovnik Gio-vanbattista Arista, poveljnik oddelka prometne policije v Lombardiji, in major Lamber-to Finale od prometne policije iz Rima, izvršila jutri ob prisotnosti zagovornikov Ghianija, Fenarolija in Inzo-lie sodni preizkus, da bi ugotovili, če je Fenarolijev avto. mobil «Giulietta» bil v stanju napraviti v 90 minutah pot iz Milana do letališča Malpensa in nazaj. Ta eksperiment bi po tem kar zatrjuje Sacchi — moral služiti za dokaz, da je avtomobil bil v stanju prevoziti pot iz Milana na letališče Malpensa in se vrniti v Milan v 1 uri in 30 minut, če je iz Milana odpotoval ob 18.45. Temu eksperimentu bosta morala prisostvovati tudi branilca Franz Sar-no in poslanec Degli Occhi, ki so ju v ta namen pozvali v Ulico Gesu na sedež bankrotirane «Fenarolimprese». RUM, 10. — Predstavniki FSDl s Saragatom na čelu so danes pred marmorni nagrobnik Giačonja Matteottija položili venec ter tako počastili spomin na Matteottija ob obletnici njegove smrti. Oprostilna razsodba v Contardovem procesu MILAN, 10. — Z oprostilno razsodbo se je zaključil proces proti mlademu milanskemu industrialcu Antoniu Con-tardu ter nekaterim drugim »-sebam. Ko je bil Antonio Contar-do- v preteklem februarju poklican k vojakom, so delavci v tovarni hladilnikov, katere lastnik je Contardo, uprizorili hrupno manifestacijo v protest. Contardo je namreč javil, da bo moral zaradi odhoda k vojakom tovarno zapreti in delavce odpustiti. Pod tako grožnjo so se delavci v sprevodu odpravili proti prefekturi, da bi zahtevali oprostitev svojega gospodarja od vojaške službe. Prišlo je do spopadov in vmes je posegla policija. Industrialec je že prej dosegel predčasen odpust kot e-dini sin, ki vzdržuje družino, toda vojaška uprava je pozneje Contarda prijavila sodišču, češ da je dokument o pričevanju, priložen k prošnji na pokrajinski naborni svet, nezanesljiv. Po sodni preiskavi je moral Contardo, njegova sestra ter tri druge osebe pred sodišče. Se pred razpravo pa bi moral Contardo vseeno k vojakonp In tedaj je prišlo do omenjene demonstracije njegovih delavcev. Sodišče si je danes osvojilo tezo obrambe ter menilo, da so vsi obtoženi ravnali v dobri veri; vsi so bili popolnoma oproščeni. Contardo pa je na sodišču nastopil v vojaški uniformi, ker je sedaj že tri mesece vojak. Sintetične žile bodo mogle rešiti žrtve srčne kapi NEW YORK, 10. — Presaditev žil iz sintetičnih plastičnih mas bo mogla rešiti ali znatno pomagati dvema od petih žrtev srčne kapi. To je sporočil eden najbolj slovitih ameriških kirurgov dr. Michael de Bakey, direktor kirurškega oddelka na medicinski fakulteti v Houstonu (Te-xas) ameriškemu združenju zdravnikov v Atlantic Cityju. Ce se kirurški poseg izvrši v štirih dneh po napadu, izjavlja znanstvenik, je moči povsem odstraniti posledice kapi in znatno zmanjšati izgubo spomina. Tudi pri bolnikih, ki jih je kap zadela pred več kot štirimi dnevi, je presaditev bila bolnikom v veliko pomoč in njihovo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo. Dr. de Bakey je znan na področju kirurgije srca in zakadi svojih eksperimen'toy na ožilju, zlasti pa ker je uvedel v kirurgijo uporabo plastičnih mas. ....................................... minimumu.. Ivica Pajer in Gordana Miletič nastopita v italijanskem filmu Film režira Leopoldo Savona in bo končan po približno dveh tednih RIM, 9. — Ekipa filma «Mla-| Savona sam, Elio Petri, Tom- de lisice* je dokončala zuna- maso Chiaretti in Franco Gi- raldi. Snemanje se bo končalo čez kaka dva tedna. Producent filma je družba Unia Film — Elibo Film. Jugoslovanska igralca, ki nastopata pri tem filmu, Gordano Miletič in Ivico Pajerja, je Savona spoznal pri snemanju filma «Cesta, dolga leto dni*, ko je pomagal pri re- nje posnetke ter se je preselila v prostore družbe IN. CI.R. Pri zunanjih posnetkih na Aventinu so nastopali Franca Bettoja, Enio Girola-mi, Corardo Pani ter Geroni-mo Mey.nier, v Castelfusanu pa Alessandra Panaro ter spet Corrado Pani. Razen teh pa nastopajo v filmu še Ave Ninchi, Massimo Girotti, An-drea Cecchi, Mario Carotenu-to, Luciana Angelillo, Gordana Miletič ter Ivica Pajer. Film »Mlade lisice*, ki ga režira Leopoldo Savona, obravnava zgodbo nekaterih dečkov iz meščanskih družin, ki jih zavedejo slaba prijateljstva. Scenarij so pripravili ................... Rešila je sina pred samomorom MILAN, 10. — Ko si je 39- Prijela je ročaj noža ter ga letni Gipvanni Sottocorno zabodel kuhinjski nož v prsi v smeri proti srcu, ga je njegova 78-letna mati s svojo hladnokrvnostjo in spretnostjo rešila gotove smrti. Sin, pri katerem so se že pogosto opažale duševne motnje, j* bil nekaj časa v bolnišnici v Gorgonzoli, to je v kraju, kjer družina stanuje. Toda kmalu je prišel iz bolnišnice, ker prav nič ni kazalo, da bi lahko bil nevaren sebi ali okolici. Toda nenadno je prišlo do dramatičnega dogodka. Sottocorno se je najprej zagnal proti svoji 32-let-ni ženi in jo skušal zadaviti. Ko se mu je pa ta izvila, je pograbil kuhinjski nož ter si ga zabodel v prsi v smeri proti srcu. Tedaj prav mati’ ni izgubila mirnosti. Vedela je, da bi lahko najmanjši gib sina zadostoval, da bi rezilo poškodovalo kak življenjsko važen organ. z največjo pazljivostjo in previdnostjo potegnila iz prsi, nato pa zaprla rano. Ko je kmalu nato prispel zdravnik, je izjavil, da je mati s tem, ko je potegnila rezilo iz prsi, rešila sinu življenje. Sottocorna so spravili v bolnišnico in izjavili so, da je že izven nevarnosti. «»--— Burgiba v Italiji TUNIS, 10. — Potrjujejo vest, da bo predsednik Burgiba prišel v Italijo na počitek in zdravljenje. Odpotoval bo proti Rimu 20. t.m., nato pa bo nadaljeval pot v Sal-somaggiore, kamor bo prišel tudi njegov sin, poslanik v Parizu.' «t ------- SASSARI, 10. — Avto, ki ga je vozil neki polkovnik, s katerim je bila njegova žena, je zletel s ceste ter zadel v neko drevo. Polkovnik in žena sta bila takoj mrtva. žiji De Santisu. Ko se je Ivica Pajer udeležil filmskega festivala v Cannesu kot igralec v filmu »Vlak brez voznega reda*, ga je Savona, ki je bil tamkaj, odvedel s seboj v Rim. Tudi z igralcem Massimom Girottijem sta jugoslovanska igralca že dobra saj je imel Girotti v omenjenem De SantisROvem filmu eno izmed glavnih vlog. Pri neki letalski tekmi nad beneško laguno Je enomotorno, dvosedežno turistično letalo prof. Achtlla Rizzija lz nepojasnjenega vzroka treščilo v morje, ki Je bilo tam le pol metra globoko, in se zarilo v pesek. Prof. Rizzi je bil takoj mrtev, njegov mladi spremljevalec pa zelo hudo poškodovan govske zbornice in francoskega veleposlaništva bodo v Moskvi štiri dni prikazovali pariško modo. Za danes pa je na sporedu zasebna modna revija v francoskem veleposlaništvu. Včasih je tudi policija uvidevna V New Yorku je po- . sebna ^mestna četrt s tipičnimi kavarnami evropskega stila, v katerih se zbirajo pesniki in drugi umetniki. Tu pri-Tiaja do diskusij o umetnosti in večkrat pesniki berejo svoja dela. Ta navada traja že več kot sto let. Sedaj pa je policija postala pozorna na te improvizirane prireditve v kavarnah, češ da gre za nedovoljene prireditve. Prav spontanost teh prireditev, svojevrstne nošnje umetnikov ter sploh vsa atmosfera v tej četrti pa privabljajo številno občinštvo iz vseh delov mesta. Umetniki, intelektualci ter tisoči simpatizerjev so začeli protestirati proti nepoklicanemu vmešavanju policije in pridružil se jim je še newyorški tisk v obrambi tradicije v tem starem in karakterističnem delu New Yor-ka. Protesti so zalegli. Policijski komisar je sporočil, da bodo pesniki lahko še v naprej v miru brali »voje pesmi. ŠPORTNA TRIBUNA Prejeli smo: Zakaj samo dijaki...? Zakaj ne (udi delovna mladina? Prisostvoval sem akademiji telovadnega odseka SPZ, ki mi je ugajala. Nimam namena razpravljati o telovadnem nastopu kot takem in niti analizirati posameznin vaj. Moj namen je poudariti in razširiti med našo delovno in vaško mladino besede, ki jih je izrekel g. Drago Pahor. Kdo so ti telovadci? To •o dijaki ali sinovi mestnih družin, med njimi pa ni nobenega delovnega mladeniča in niti vaščana. Zaradi tega bi morali vodilni predstavniki SPZ pogledati malo tudi na vas in po vaseh ustanavljati društva, ki bi pritegnila čim več mladine, ki bi se v njih vzgajala v močnem in hrabrem duhu, ki ga Slovencem v sedanjih kritičnih časih tako primanjkuje. Poglejmo samo v šolo. Koliko otrok slovenskih staršev obiskuje italijanske šole? Zakaj delajo tako ti brezvestni »tarši? Eni se bojijo za svoja službena mesta, drug: za kaj drugega, toda pravi vzrok je v tem, da jim manjka tisti močni duh, ki je odlikoval naše starše v dobi fažizma. Zato bj svetoval da bi se te športne sekcije pomnožile In da bi se ustanovile predvsem na kritičnih točkah našega ozemlja in sicer tam, kjer je naš živelj najbolj izpostavljen raznarodovalnemu pritisku t. j. v Miljah. Bo-ljuncu, Bazovici, na Opčinah, Proseku, Nabrežini in v Mav-hinjah. Ni nujno, da bi bili povsod ti odsekj ravno telovadni Lahko bi bili tudi atletski, odbojkarski, košarkarski, nogometni itd., kakor bi pač odgovarjalo prostoru in številu oziroma nagnjenju članov. Ta društva bi se lahko potem med seboj povezovala, prirejala turnirje in »ploh poživljala celotno organizacijo. Se enkrat poudarjam! Ni prav, da se samo mestna mladina in dijaki pečajo s iportom. Tudi podeželsko in delovno mladino naj zajame to zdravo področje, ki ga predstavlja šport. BANOVEC Bani, 5. 6. 1959 * * * Volfe besede, drag i ljubitelj športne mladine od Banov, so resne in umestne. Mi se z njimi popolnoma strinjamo. Šport mora zajeti vso našo mladino tako v mestu kot na deželi in po tovarnah. Kes je, da je do seda) bolj organizirana mladina v mestu oziroma v predmestjih, posebno v Skednju in pri Sv. Ivanu in to predvsem po njeni lastni iniciativi, kar je še toliko več vredno Fes pa je tudi, da je mladina zelo aktivna tudi po nekaterih vaseh posebno na Proseku-Kon-tovelu, v Nabrežini in v Dolini Včasih je bila še kje drugie. kot na primer na Opčinah, v Križu in v Bazovici. Tepa ne smemo pozabiti in ko ponorimo o nujnosti poživitve športnega živ-Ijenja na vasi, mislimo predvsem na tiste kraje, kjer res vlada mrtvilo in kjer bi bilo res nujno nekaj ukreniti. Strinjamo se z Vami, da bi morala SPZ, v kolikor je v program svojih včlanjenih društev vključila tudi športne sekcije, posvečati športnemu žinlienju mladine še več pozornosti kot jo posveča sedaj, saj je mladina danes laže dostopna športu kot pa raznim sestankom, predavanjem in prosvetnemu življenju v ožjem pomenu besede. Upoštevanja vreden je seveda tudi vaš predlog, da so najbolj izpostavljeni kraji potrebni naj večje pozornosti. Opozoriti Vas hočemo tudi na to. da enako potrebo kot jo čutite Vi, čuti tudi velik del mladine same, ki se je že pred časom združila v «Pripravljalni odbor«, ki je že oroaniziral številna športna tekmovanja in k j i-ma v svojem programu prav razširitev športa med delovno vaško mladino in ki skuša izvesti tudi organizacijsko strukturo v slovenskem športu. Vaše pismo bomo izročili odboru Slovenske prosvetne zveze, koristno pa bi bilo, da bi tudi sami stopili v stik z vodstvom SPZ in morda, če Vam to dopušča čas. tudi sami doprinesli svoj delež k popularizaciji športa med naš o delovno mladino, da bo ta rastla — kot sami pravilno pravite — v zdravem in močnem duhu, ki je našemu človeku na tem izpostavljenem področju tako potreben. Po zaključenem nogometnem prvenstvu A liga v st Idealna enajstorica italijanskega prvenstva po točkovanju tednika «Sport lllustrato> Po zaključenih tekmovanjih pridejo običajno na vrsto statistike, ki so mnogokrat tudi zelo zanimive. Poglejmo zato nekoliko, katere so bile glavne značilnosti letošnjega pravkar zaključenega nogometnega prvenstva italijanske A lige. PRVENSTVO IN NAZADOVANJA Glavno je že znano. Naslov prvaka 1958-59 je osvojil Milan, ki je v 34 nastopih zbral 52 točk in dosegel zavidljivo angleško povprečje + 1, kar pa je še vedno precej izpod italijanskega rekorda, ki ga ima Juventusa iz sezone 1930-1931, ko je dosegel 54 točk in angleško povprečje -+- 4. V B ligo sta izpadla Triestina in Torino, oba s 23 točkami in agleškim povprečjem — 28. ZMAGE. PORAZI IN NEODLOČENI IZIDI V vsem prvenstvu je bilo odigranih 306 tekem, od katerih se jih je 152 zaključilo z internimi zmagami, 93 neodločeno in 61 z internimi porazi. Največ zmag so dosegli Milan, Fiorentina in Inter (po 20), najmanj pa Triestina in Torino (po 6). Največ neodločenih tekem je odigral Napoli (16), najmanj Inter (6). Naj- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo 14. junija meddruštveno ekipno tekmovanje •MED DVEMA OGNJEMA* za otroke članov vseh prosvetnih društev Posamezna tekmovanja se pričenjajo ob 10. uri. Na stadionu: PD iCankam PD iSkamperlei PD (Skedenj* v Dolini: PD (Vodnika PD (Slovenec* v Križu: PD (Sirk* PD (Prosek-Kontovel* PD (Gruden* MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHItfllltllllllMIIIIIItMItflllMIIIIIIIIIIIIHHIIIItlllHftlltlllMIIIIIHnillllimtllHIIIIIIIIIIIIIMItlllllllllllllllMllIlltllllHMiiiMiit Turnir neregistriranih igralcev za deželno prvenstvo Nov velik in pomemben uspeh naših «mojstrov bele žogice» Med prvo osmorico 7 naših igralcev in samo 1 italijanski Tržaški ping-pongaši so v ponedeljek poželi še en lep uspeh, ki presega meje ozkega slovenskega okolja. Deset Baših igralcev se je namreč udeležilo turnirja za neregi-»trirane Igralce, na katerem *o prvič prišli v stik z lokalnimi italijanskimi ping-ponga-ii. Turnir je veljal za deželno prvenstvo in prvih sedem plasiranih iz Trsta Si je priborilo pravico nastopa v drugem kolu. ki bo prihodnjo nedeljo v Gorici in v katerem »e bodo pomerili s finalisti iz goriškega in videmskega •kraja. Prvo mesto v tržaškem pokrajinskem kolu je osvojil Merlak iz Skednja, ki je »nova potrdil, da sodi med •lito tržaških igralcev namiznega tenisa. Poleg njega pa »e je v drugo kolo plasiralo še kar 6 naših fantov in sicer: Patrizio (Skedenj), Ce- »arec (pd Pregare), Sosič (pd Skedenj), Ukmar (pd Prosek), Cibic E (pd Prosek) in Hre-vatin D. (pd Skedenj). Iz- padli »o samo Jurij Hrevatin, katerega je izločil Sosič, Kovačič, ki je klonil proti C e* sarcu in pa Posega, ki se je sicer izvrstno branil proti Ukmarju. Od italijanskih igralcev se je v drugo kolo plasiral samo Runco, ki je v končni lestvici zasedel drugo mesto za Merlakom in pred Patri-ziom. Runco je sicer dober igralec, toda imel je tudi precej sreče, saj si je priboril drugo mesto brez večjega napora. Na turnirju so bili vsaj trije ali štirje naši igralci, ki bi ga lahko premagali, čeprav so ga organizatorji turnirja i-meli za glavnega favorita za prvo mesto Runco je najprej premagal Ukmarja, ki je sicer igral zelo lepo a je zaradi taktičnih napak izgubil 7. malenkostno razliko. V polfinalu se je pomeril s Cesar-cem. ki je medtem izločil Kovačiča in Jurija Hrevatina. Cesarec je bil po dveh napornih tekmah že močno utru- jen in se nj mogel uspešno upirati. V drugi skupini je Patrizio v dveh setih premagal najprej tretjega nosilca skupine, nato Emila Cibica, izgubil pa je proti Merlaku, ki je medtem odpravil Sosiča. V finalu za prvo mesto sta se pomerila zmagovalca obeh skupin Merlak in Runco. Zmagal je Merlak z izvrstno igro in s precejšnjo prednostjo v točkah. Končni vrstni red v tržaškem pokrajinskem kolu: 1. Merlak, 2. Runco, 3. Patrizio, 4. Cesarec, 5. Sosič, 6. Ukmar. 7 Cibic, S. Hrevatin D Ker sta Sosič in Cibic sodelovanje v drugem kolu v Gorici odklonila, bodo od naših igralcev v Gorici nastopili samo Merlak, Patrizio, Cesarec, Hrevatin D. in Ukmar. Želimo jim, da bi bil; prav tako uspešni kot so bili tokrat in da bi še naprej tako častno zastopali slovenske tržaške športnike. več porazov sta doživela Triestina in Torino (po 17), najmanj pa Milan (2). Te številke se nanašajo na vse tekme, t. j. na interne in na zunanje. Precej drugačna pa je slika glede na interne in zunanje tekme ločeno. Največ internih zmag je dosegel Milan (13), najmanj Spal (4). Največ internih neodločenih rezultatov so zbrali Napoli, Genoa, Alessandria, Udi-nese in Triestina (po 7), največ internih porazov je doživel Spal (8), najmanj pa Milan, ki ni bil na svojem igrišču premagan niti enkrat, pač pa je moral oddati 4 točke v prav toliko neodločenih tek-#iah. V zunanjih tekmah je bila najuspešnejša Fiorentina z 8 zmagami, najmanj uspešen pa je bil Torino, ki ni dosegel niti ene zmage, medtem ko sta samo po 1 dosegli Roma in Triestina. Največ neodločenih izidov na zunanjih igriščih je dosegel Napoli (9) pred Milanom (8), najmanj pa Padova (2). Najmanj zunanjih porazov je doživel Milan (2) pred Fiorentino (3), največ pa zopet Triestina in Torino (po 12). GOLI IN STRELCI V vseh 306 tekmah je bilo doseženih 897 golov, kar je vsekakor mnogo. Najuspešnejši so bili strelci Fiorentine, ki sa 95-krat zatresli nasprotne mreže, za njimi pa strelci Milana, ki so zadeli v črno 84-krat. Na najnižji kvoti so se ustavili napadalci Spala, ki so bili uspešni samo 29-krat. za njimi pa strelci Udinese (32), Alessandrie (33) in Triesti-ne (34). Najmanj golov v vsem prvenstvu je prejel Milan (32), za njim pa Fiorentina (35) in Inter, Roma in Vicenza (41). Obratni vrstni red je naslednji: največ golov je prejel Torino (72), nato Genoa (62), Udinese (59), Alessandria (57) in Triestina (56). Med posamezniki je bil najboljši realizator Angelillo (Inter), ki je s 33 goli dosegel nov italijanski rekord (za A lige z 18 moštvi) katerega je doslej branil Borel II z 32 goli še izpred vojne. Vrstni red ostalih strelcev je naslednji: 29 Altafini (Milan), 26 Hamrin (Fiorentina), 22 Montuori (Fiorentina), 20 Firmani (Inter), 19 Charles (Juventus), 18 Bri-ghenti (Padova), 17 Pascutti (Bologna). Ta statistika skriva tudi tragično dejstvo, da so vsi najboljši strelci italijanskega prvenstva tujci. Največ golov v eni sami tekmi je dosegel Angelillo (Inter) 5 (proti Spalu), za njim pa Selmosson (Roma) 4 proti Genoi in Charles, Sivori, Bri-ghenti, Virgili, Medeot, Piva-telli, Montflori, Altafini, Firmani, Rozzoni, Nicolč, Pascutti, Galli, Morbello, Cappellaro in Sorio po 3. NAJBOLJŠI NA IGBJSCIH Ilustrirani tednik »Šport Illu- strato* je po vsaki tekmi ocenil posamezne igralce glede na njihovo običajno mesto v moštvu s točkami od 1 do 5 (5 je najboljša, 1 pa najslabša ocena). Končna vsota točk je dala naslednje izide: Vratarji; Panetti 56, Bugat-ti 42, Ghezzi 38, Romano 32, Matteucci 28 itd Desni beki: Fontana 52, Bu-relli 37, Robotti 33, Rota 27, Brunazzi (Triestina) 23. Levi beki: Sarti 58, Castel-letti 44, Brach (Triestina) 40, Pavinato 27, Guarnieri 26 itd. Desni halfi: Liedholm 88, Mazzoni 51, Chiappella 47, Carradori 46, Bergamaschi 32. Centerhalfi: Bernasconi 114, Bernardin (Triestina) 94, Mal-dini (Tržačan) 51, Janich 37, Cardarelli 35. Levi halfi: Colombo 57, Bo- DISCIPLINSKI UKREPI Napoli - 700.000 Kr globe MILAN, 10. — V zvezi s tekmami 7. t. m. je razsodiščna komisija nogometne zveze izrekla med drugim tudi naslednje disciplinske ukrepe: Globe: 700.000 lir Napoli zaradi nekorektnega obnašanja proti sodniku in nasprotnim igralcem. 70.000 lir Udinese itd. Izključitve: za tri nedelje Del Vecchio (Napoli). Z izključitvami za dve in eno nedeljo ter z opominom so bili kaznovani številni igralci B in C lige. Italijanski nogometni pokal 1959 BOKS Ponudba Loiju iz ZDA NEW YORK, 10. — Organizator Madison Square Gardena Teddy Brenner je brzojavno predlagal evropskemu prvaku srednjelahke kategorije Tržačanu Duiliu Loiju dvoboj z zmagovalcem dvoboja za svetovno prvenstvo kat. welter junior, ki bo v petek med Carlosom Ortizem in Kennyem Lanejem. Brenner je ponudil Loiju garancijo 7500 dolarjev (okrog 5 milijonov lir). *• • O HOUSTON, 1». — Ameriški boksar težke kat. Roy Harris je premagal po točkah rojaka Charleya Povvella, ki je šesti na svetovni lestvici. V četrtfinalu nogometnega tekmovanja za italijanski pokal sta bili včeraj odigrani dve tekmi in sicer med Interjem in Laziom ter med Juventusom m Fiorentino, v nedeljo pa bosta odigrani še ostalj dve četrtfinalni tekmi med Genoo in Bologno ter med Vene-zio in Torinom. Po današnjih dveh tekmah sta se uvrstila v polfinale Inter in juventus. nifaci 53, Zaglio 42, Cappa 37, Bolchi 31. Desna krila: Pentrelli 54, Mariani 42, Hamrin 36, Ghiggia 34, Nicole’ 32. Desne zveze: Lojacono 61, Boniperti 49, Rosa 42, Ocwrik 37, Galli 35. Centerjori: Montuori 63, Angelillo 59, Brighenti 57, Vini-cio 45, Tozzi 42. Leve zveze: Conti in Pesaola 51, Grillo 40, Schiaffino in Campana 38, Pantaleoni 33. Leva krila: Selmosson 64, Cucchaironi 35, Barison 34, Pascutti 33, Tacchi 31. IDEALNA ENAJSTORICA Idealna enajstorica italijanskega prvenstva bi po teh ocenitvah, ki pa ne upoštevajo trenutne najboljše forme, pač pa odražajo standartni nivo skozi vse leto, bila naslednja: Panetti; Fontana, Sarti; Liedholm, Bernasconi, Colombo; Pentrelli, Lojacono, Montuori, Conti (Pesaola), Selmos-srm. ........................................................................................ Inter in Juventus v polfinalu Lazio in Fiorentina izločena Preostali četrtfinalni tekmi bosta odigrani v nedeljo Inter-Lazio 1:0 Strelec: v 19' drugega polčasa Angelillo (I.). Inter: Da Pozzo; Fongaro, Guarnieri; Masiero, Cardarelli, Invernizzi; Bicicli, Angelillo, Firmani, Lindskog, Mere-ghetti. Lazio: Cei; Lo Buono, Eufe-mi; Carradori, Janich, Carosi; Bizzari, Franzini, Guarnieri, Pozzan, Fumagalli. Sodnik: Liverani. Gledalcev nekaj tisoč. * * * RIM, 10. — Tekma se je začela v močnem nalivu, ki je trajal 15’. Igra je bila zaradi tega zelo naporna. V 23’ je irhei Inter idealno priložnost za prevzem vodstva. Angelillo je zaposlil Lindskoga, ki je sam prodrl pred vrata, a je slabo streljal in žoga je šla v out. V 34’ bi lahko dosegel gol Pozzan a je preveč okle-vr\ Igra je bila počasna in slaba vse do 40’, ko je Tozzi-jev namestnik Guarnieri za las zgrešil cilj. V drugem polčasu je igra postala ostra in prva žrtev tega je bil Bicicli, ki je zaradi trčenja z Eufemijem igral do konca s težavo, na krilu. V 19’ je Inter dosegel vodstvo. Akcija Lindskog-Firmani in pred- Danes starta v Zagrebu okrog 50 kolesarjev Dirka po Hrvatski in Sloveniji le uvod v «Dirko po Jugoslavijh Poleg najboljših Jugoslovanov nastopajo tudi Švicarji in Zahodni Nemci ZAGREB, 10. — Jutri se bo v Zagrebu začela tradicionalna kolesarska dirka Po Sloveniji in Hrvatski, ki ima tudi v evropskih državah že lep sloves. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, delno pa tudi zaradi priprav za «Dir-ko po Jugoslaviji*, ki se bo začela 25. julija in ki bo letos tako po svoji dolžini kot po domači in mednarodni u-deležbi doslej največja, sta se kolesarski zvezi Slovenije in Hrvatske sporazumeli za krajšo etapno dirko, ki bo obse- VESELIN PETROVIČ SEBELIC - VALCIC gala naslednjih šest etap: 11. JUNIJA: Zagreb - Reka (180 km); 12. JUNIJA: I. poletapa na kronometer Reka ■ Crikvenica (37 km); 11. poletapa Crikvenica - Nova Gorica (163 km); 13. JUNIJA: Nova Gorica -Bled (155 km); 14. JUNIJA: I. poletapa na kronometer Bled - Ljubljana (55 km); 11. poetapa Ljubljana - Zagreb (135 km); Skupna dolžina vseh etap je 725 kilometrov. Organizacijo je prevzela hrvatska kolesarska zveza, direktor dirke pa bo znani delavec na kolesarskem področju Stjepan Ljubič. Predvidena je udeležba o-krog 50 kolesarjev, od katerih jih bo dobra polovica nastopila v sklopu štiričlanskih ekip, ostali pa bodo tekmovali individualno Najavljene uradne ekioe Švice. Zahodne Nemčije, Srbije, Hrvatske in Slovenije (dve ekipi), ter še neuradni ekipi Srbije in Makedonije. Italijani in Avstrijci so v zadnjem trenutku udeležbo odpovedali, pač Pa so zagotovili nastop svoiih kolesarjev na dirki po Jugoslaviji. Posamezne ekipe bodo sestavljali: ŠVICA: Pirre Matbez, Pier-re Bintelli. Gilbert Blein, An dre Pignate ZAH NEMČIJA: Eb«r»mrd Bienle, Hans Nill Werner Die-trich. Gnenther Weiss. SRBIJA: V*selin Petrovič Vukolevič. Milenkovič, Civer. HRVTSKA: l.-vafič, Valčič. S-belič. S Bajlo. ROG (LiubKana); JUrovnik, I Zidan. Šebenik, Stupar (Hrovat). ODRED (LjubUana): Bajc, Flajs. Traven, Sešek. Za favorite veljajo tri moštva in sicer Srbija, Hrvatska in Rog, v katerih so vsi trenutno najboljši jugoslovanski dirkači. Med posamezniki pa se lahko uveljavijo predvsem Valčič, ki je posebno dober ICRAN7SKA SOR* |#,^^.J3ESENiCE ?$ove KRANJ L7UBUANA • KANAL ^GORICA ZAGREB UOVO AAfSjTO LIRSKA • BISTRICA RIjEKA DELNICE CRIKVENICA Proga letošnje kolesarske dirke po Sloveniji in Hrvatski (toočte- ZIROVNIK - LEVAČIČ France* vlada še precejšnja nejasnost. Po neuradnih vesteh naj bi tehnični komisar UVI že izbral naslednje kolesarje: Baldinija, Favera, Baf-fija, Gismondija, Padovana, Fallarinija, Falaschija, Barto-lazzija, Pambianca, Tosata, Pettinatija in Fabbrija. Vsaj za tri od teh ni še gotovo če bodo odpotovali v Francijo, vendar pa bi morala dokončna odločitev pasti na nocojšnjem sestanku Binde s kolesarji na dirkališču Vigo-relli. Na vsak način pa bo sestav moštva uradno sporočen v petek, s posebnim sporočilom UITI. • * * HAAG, 10. — Moštvo «Ne-lux» za dirko po Franciji bodo sestavljali naslednji kolesarji: .. ... Luksemburg: Gaul, Schmitz, na vzponih (Vrsic!), Petrovič, i Ernzer in Bolzan. ir 1 ip c o iiozi nn naihnli SalrnlAo 1 Nizozemska: Van den Borgh, ki je še vedno naibolj izkušen jugoslovanski kolesar ter Levačič. KOIESAnSTVO Italijani za «Tour» MILAN, 10. — Glede kolesarjev, ki bodo sestavljali italijansko ekipo za «Tour de Van den Brekel, Piet Damen, Piet van Est. Daan de Groot, De Jongh, Kersten, Bram Kool, Stolker, Verggosen, Gerrti Voorting. Ce bi poškodovani Bolzan ne mogel nastopiti, bodo v moštvu trije Luksemburžani in 9 Nizozemcev. VSE JE SE V ZRAKU Gaul in Tour MILAN, 10. — Udeležba Charlyja Gaula na dirki po Franciji še ni zagotovljena, pač pa je predmet pogajanj med francoskimi organizatorji in voditelji športne skupine EMI, s katero je povezana Luksemburžanova aktivnost. VOJAŠKO PRVENSTVO Portugalska - Francija 1:0 LIVdRNO, 10. — V okviru finala mednarodnega vojaškega nogometnega prvenstva je pred 2000 gledalci Portugalska premagala Francijo z 1:0 (0:0). Edini gol tekme je v 17’ drugega polčasa dosegel Her-nani. V zadnji temi turnirja se bosta v nedeljo pomerili Italija in Francija v Bologni. Za naslov prvaka zadostuje Italiji neodločen rezultat. «»------ O BRISTOL, 10 — V tret Jem turnusu teniškega prvenstva zahodne Anglije Je Rra-zilijanka Bueno premagala I-taiijanko Pericoli s 6:3, 6:4. ložek Angelillu, ki je brei oklevanja prizemno strelja mimo presenečenega vratarja v mrežo. , . Reakcija Lazia je bila s V 25’ je Cardarelli zaposiu lastnega vratarja, minuto P® neje pa je isti igralec zagr«E roko v lastnem !cazen®L?jv prostoru, kar pa je sod® , spregledal. V 44’ je Carrad streljal tik mimo droga, nek J sekund pozneje pa je Fr®?111 prisilil Da Pozza k izvrstni p radi. ' ,... Zmaga Interja je bila ***. žena, čeprav je Lazio t«* . prizadevno. Lazio je bil govalec pokala 1958. Ju ventus-Fiorentiae 3:1 Strelci: v prvem polčasu * 38’ Stivanello (J.) *z, rhailtt drugem polčasu v 15 Cn» (J.), v 21’ Petris (F-)> Nicole (J.). # Juventus: Vavassori; di, Garzena; Emoli, Ca* .T Colombo; Stacchini, BonjP Charles, Nicole. Stivanello. , Fiorentina: Sarti: Castelletti; Orzan, Cervato, gato; Hamrin, Gratton, F Lojacono, Morosi. .. Sodnik: Gambarotta. dalcev 10.000. Koti 7:6 za rentino. # # # TURIN, 10. — Fiorentina^.)® začela zelo poletno in J® m stalno v napadu v & :i3. prek Lojacona in Moro Njena terenska premoč J® .gr jala dobre pol ure, ve ^ pa je ostala brez učinka, le v 37’ je moral Sarti ^ vrniti v kot močan strel nipertija. Po strelu iz kot .j branilec Castelletti zag ^ očitno roko in dosojeno metrovko je Stivanello zla realiziral. . j.l0. V drugem polčasu se J® jn rentini poznala utrujeno-Juventus je imel več od Svojo tesno prednost je u „0 v 15’ z. golom Charlesa g kombinaciji z Nicolejef”; pozneje je Petris po s°* ^.j. doru zmanjšal razliko ni 'ei kilo Do konca polčasa je red izmeničnih napadov, tik PjVj koncem pa je po izm® -oeo Charles-Boniperti dobil %aV prosti Nicole in jo brez poslal v mrežo. • «»------ Udeleženci «<5ira> sinoči na Vigoreltii11 MILAN, 10. - Rezuita« 1-lesarske prireditve na U OMNIUM »ROUTItifl* SPRINTERS* Darti-Hitrostna vožnja: 1- p0|,let gade, 2. Defilippis, 3. (zadnjih 200 m v 13”*)- 1. 1 krog na kronomet® • js Darrigaae 25”6, 2. D® 25.’’7, 3. Poblet 26". V. 2. Avstralska: 1. Darri*a° ’ Defilippis, 3. Poblet. _ rI.jga-Skupna lestvica: 1- V u, 3. de 9 točk, 2. DefiliPP,s Poblet 3. _v OMNIUM PRVAKU’ ,jni, Hitrostna vožnja: L ®jnjiH 2. Gaul, 3. Anquetil tz 200 m v 13”8). »^nuet'1. Vožnja na cilje: 1. ^ 2. Baldini, 3. Gaul. ,■ 2. Avstralska: 1. Anquet Baldini, 3. Gaul. And11®' Skupna lestvica: L g a\ i til 7, 2. Baldini 7, 3. točke. „fU OMNIUM MLAD1B „. Hitrostna vožnja: L .Laično, 2. Ronchini, 3. ^ m 4. Massignan (zadnjih v 15”5). * Avstralska: 1. Ronchi ^ Massignan, 3. Battistini, talano; _ .„ian0. Vožnja na cilje: 1- 93J.ni *■ 2. Ronchini, 3. Battis*!"1' ) Massignan. n meh1* Skupna 'estvica: o 3- ni 10 točk, 2. Catalano ^ , Battistini 6. 4. Massign®" Dogovorni urednik STANISLAV H l£ N K O Tr s, T'ska tiskarski zavod 2'* MIŠKO KRANJEC Povest o dobri 89. Peter je bil še vedno presenečen ter je z začudenjem rekel: «še vedno se mi to zdi kruta sala, ki vam je ne bom štel v zlo, ker vem, da ste dobri ljudje. Moram vam povedati, da bi me sicer veselilo, če bi imel tisočak, ali resnica je, da ga svoj živ dan nisem imel v rokah, zlasti pa ne novega, kot je ta. In kako naj bi ga imel? Saj sem revež, ki si z delom služi svoj kruh in bi bil zadovoljen, če bi si mogel kaj prihraniti. Pa zaslužim samo za kruh, za obleko in da si kdaj kupim kako cigareto. Poleg tega pa nisem imel nikdar namena, da bi spravljal velike vsote denarja, ker nimam na svetu nikogar, da bi mu kaj podaril*. Spet se je nasmehnil, ne da bi se dotaknil denarja. Jožefu se je nagubalo čelo, nezaupljivo je pogledal tujca, stisnil ustnice, nato pa le rekel: »Dobro se spominjam, da sl spal tu na tej klopi. Ana ti je pregrnila prt, pod glavo pa ti Je dala blazino, ker kaj drugega nisva imela, da bi ti napravila mehkejše ležišče, niti ti nisva imela kaj ponuditi, s čimer bi se pokril*. »Bilo je res tako* »Zjutraj me je Ana prebudila, ker se ji je po stari navadi nekaj sanjalo in mi rekla,, da si odšel. Ko sem pogledal pri luči, sem dognal, da je res tako. Ko pa sem pogledal nekoliko bliže, sem videl na ležišču Rapir. Vzel sem ga v roke in se gačudil: bil je ta tisočak, prepričan sem bil, da si ga ti kakorkoli izgubil, ker midVa pač nimava tisočakov, da bi se kotalili po sobi. Iz tistih dinarjev,, ki jih včasih še premoreva, pa tudi ni pognal tisočak, zakaj taki čudeži se ne gode, ker nisem nikjer bral niti slišal o čem podobnem. In zdaj se moram vprašati, od kod in kako je prišel ta denar k hiši?* »Resnica je,» je dejal Peter, »da se take vrste čudeži še niso zgodili, da bi namreč denar rasel, temveč si ga mora človek v potu svojega obraza zaslužiti, kar sam dobro vem in kar ni neznano tudi vam, kolikor vas poznam. — Loteva pa se me velika radovednost ob pogledu na ta tisočak, kako naj si razjasnim to nadvse čudno uganko. Lahko ste prepri čani, da bi bil prišel po denar, če bi bil moj Saj revež še dinar ki ga izgubi, težko pozabi, ne pa da bi zanemaril iskanje tisočaka, ki ga je vsejal. Ker me ni bilo toliko časa in ga v svojem težkem življenju nisem prav nič pogrešal, je to več ko zadosten dokaz, da ni moj. Se bolj čudna postane stvar, ko tudi sama trdita, da ni vajin. Do smrti si bom razbijal glavo s tem primerom, pri čemer me niti malo ne bo obšla misel, češ, zakaj nisem rekel, da je moj. Saj bi to prav lahko storil, kakor vidite, in bi si tako na kaj lahek način opomogel. — Mnenja pa sem, da je denar vsekakor vajin, pa bodi, da je prišel ali res na čudežen ali pa na kaj vsakdanji način v vajino hišo. Našel se je namreč pri vama in ker se doslej ni nihče zglasil in poprosil zanj, ga lahko brez skrbi porabita zase. Ker ni niti ukraden niti kakorkoli drugače nepošteno pridobljen, se nimata bati, da bi vama prinesel nesrečo; prej bo rodil blagoslov, ker sta imela dober in plemenit namen, da bi ga vrnila onemu, čigar je. Vesel sem pa in srečen, če sem kakorkoli pripomogel, da se je našel ta tisočak, ker se morda sicer nikdar ne bi, če ne bi bil prišel k vama * Take besede so presenetile Jožefa, a tudi vse druge, k čemer je rekel Ivan, ki prej ni prav nič vedel o denarju, da Je stvar več ko čudna. Nihče pa ni ničesar rekel k Martini naslednji pripombi: »Morda pa vama je bog poslal ta denar, ker ga potrebujeta. Saj pravijo, da bog človeka nikdar ne zapusti. A zakaj ne bi poslal nekomu denarja, če ga je res potreben?* Tega prepričanja so bili domala vsi. Samo Jožef se Je še obotavljal, da bi priznal Anino domnevo o Petrovi pravi bit-nosti. Ker če ni tako, potem ne bo nikdar rešeno vprašanje, kako je prišel denar v hišo. Samo s čudežem si Je še mogoče pomagati v tej stvari. Toda v vero v take vrste čudežev se Jožef ni mogel vdati, zaradi česar je rekel: »Kakorkoli bi že prišel ta denar v najino hišo, najin ni. Zavil ga bom torej skrbno v cunjico, kjer je bil doslej in ga spravil ter hranil še dalje, če se kdaj kdo zglasi in povpraša po njem. Lahko bi ga iskal še revnejši človek od naju in srce bi me bolelo, če bi ga uporabila midva, ki za silo živiva.* «To,» Je odvrnil Peter nekam pobožno, »priča o vašem dobrem srcu. Ne vidim pa za tak sklep nobenega vzroka: denar je ali vaš ali moj, ali pa je prišel res na čudežen način v hišo, in v tem primeru je spet vaš. Tudi si lahko mislimo, da k vam ne pride vsak dan človek, ki bi nosil tako zanikrno v žepih tisočake in niti ne bi opazil, da je kakšnega izgubil. Morda vam ga Je res poslalo nebo, kakor pravi Marta; saj nam nebo pošilja premnogo stvari, ki predstavljajo, čeprav niso na videz nič posebnega, v bistvu vendarle večjo vrednost, kot je navaden tisočak * Ko je Ana slišala te več ko pobožne besede, je rekla: »Tako sem vedno trdila, le da mi Jožef ni verjel. Zdaj sem v tvojih besedah dobila samo potrdilo, da je res tako.* Samo tega ni povedala, kaj misli o njem. Zato pa je v mislih že trdno sklenila, da bo pridržala tega človeka pri hiši, da se mu vsaj tako malo oddolži za veliko dobroto, ki jo jima je prinesel. Dokler se sam ne bo odločil, da gre od tod, naj ima pri njima streho in kruh, kakršnega imata Korenova sama. In bila Je prepričana, da se tudi Jožef ne bo upiral temu, vsaj po teh zadnjih dogodkih ne. Tega ni bilo treba reči, saj je Jožef pogledal v lonec, kjer so imeli čaj, nalil v lončič, prilil žganja, posladkal s saharinom in ponudil tujcu rekoč: »Vem, da nisi večerjal, ker sl toliko blodil okoli teh jarkov; a čeprav bi bil, si gotovo že spet lačen. Vzemi torej in si odreži kruha, čeprav je koruzen, da ne boš šel laceti spat.* Peter je vzel lončič in si odrezal nekoliko kruha, nato pa je dejal skoraj ginjeno: »Storili ste mi že dobro in zdaj ste spet dobri z menoj, da ne vem, kako naj se vam oddolžim. Nič ne bom lagal, če priznam, da me je nekaj vleklo k vam, da nisem mogel mimo tako dobre hiše in njenih ljudi, ne da bi prišel in vam izrekel svojo zahvalo. Celo nekaj nesmiselnega mi je prišlo pri tem na misel, da bi se namreč, ker sem že tako sam na svetu, zatekel k vama in vaju poprosil, če bi smel počakati tu kar do pomladi. Saj tako brez denarja nisem, čeprav videz ne kaže bogastva; pa sem se vedno vzdrževal na pošten način, in h1',^ lahko rečem, da sem redko kje sprejel od dobrih ljud* kos kruha. Revna sta in' odštel bi vama kako malenkost ^ za stan kakor tudi za hrano, ki vem, da je nimata PJ^.e In najsi vajin dom m nikaka palača, toplota vaše peči. pa prijaznost vaju obeh, kakor tudi mirna in nadvse P°* c Korenova družina, ki je pri vama, odtehtata marsikatero » nost mestnih palač. Poleg tega pa je tudi kraj. v hjs živita, toliko lep in s tako prijetno samoto obdan, da di sikateri mestni človek bil srečen, če bi smel tu živeti in uz lepoto kraja, sonca in mehkih noči, ki pridejo zdaj.» , Jožef je najprej pogledal Ano, nato Ivana in odvrni tujčevo prošnjo takole: ^ »Ce nima Ana ničesar zoper, se tudi sam ne bom bn da ti ponudim streho in kruh, kakršna pač imava.* , Ana, ki je bila nekoliko nestrpna, ker se je bala, a Jožef, ki je včasih tako nezaupljiv, odklonil takemu S streho, se je zdaj razveselila nad dobrosrčnostjo svojega n in poudarila njegovo ponudbo z naslednjimi besedami: »Nimava mnogo, kakor sam vidiš; eno sobo sva * in tako oddala poštenim in res dobrim ljudem, v tej P“ zadržujeva sama. Vendar, če se moreš sprijazniti, , irio pri nama tu na klopi, tedaj ostani. Postelje nimava, tod^igf ki se tišči dovolj tople peči, bo nadomeščala mehko kakršnega si morda vajen. Pri hrani sva sicer slaba, ^ navadno, in se le z največjo težavo prebijeva prek .6 nimava njiv, da bi nama rodile, zato se boš moral za : s tem, kar bo Jožef skuhal, in lahko boš sedel ^ namggt mizo. Ne bo gosposka hrana, kar Ivan in Marta dobr° . ]oV, toda v revnih hišah, kakršna je naša, je že dovolj, P« cieg ni preveč lačen. Saj je premnogo ljudi na svetu, K1 nimajo kaj jesti. Ker sem pa tudi sama mnenja, da J čudni tisočak vendarle najin, pa bodi tako ali tako, s* ^ j tu pa tam, vsaj za praznike, privoščili kake pogače, *» J. ve) morala napraviti Marta, ker jaz ne morem, Jožef Pa ® pr£ tega. Poleg tega pa poskrbi Jožef skoraj vsak večer t dober in okusen čaj, ki je nadvse zdravilen; žganje i ima nekje spravljeno, se mi zdi prav blagoslovljeno; ** noče ga biti kraj.* {Nadaljevanje