332
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Dvora na Koroškem. Novice! Preradi vas čitamo pri nas tudi za to, ker nam donašate iz raznih krajev od letošnje letine, akoravno je to, kar ste nam dozdaj povedale, marsikaj večidel le žalostno. Tudi mi ne moremo nič boljega povedati. Od 10. marca do minulega tedna nismo imeli toliko dežja, da bi bil nam suho zemljo čez en pavec namočil; zato je bilo sena le malo malo, otave pa skoro celo nič. Ozimino smo morali skoro vso podorati, posebno pšenico. Jarca in ozimek sta trud še najbolj plačala. Sočivje, ko« renstvo in predivnate rastljine so bile za nič; oves in ječmen pa kratek. Koruzo je nam mesca junija slana po-kuhala, in le malokteri se mora z njo hvaliti; enako se je godilo tudi z ajdo v noči od 20. do 21. septembra. Akoravno smo soper slano povsod netili in kadili, vendar je kazal gorkomer zjutraj 5 stopinj mraza in ajda je šla pod zlo; od tistega časa jo še dozdaj pulimo, ker je tako kratka, da je ni mogoče ne žeti ne seči. — 22. julija sem bil vsejal 2 funta in 7 lotov tudi sive ajde; veselje je jo bilo gledati, ker je bila pri vsej suši še tako lepo razraščena; pa tudi to mi je slana tako posmodila, da je nisem več navejal kot 10 koroških maseljnov na pol zrele. Povedati pa morem, da je kasneje zorila, kot naša, in da bi ne bila ostala tako drobna, kakor je bila izvirna. Kako se je pa skazala na Poljanah? #&) — K letu jo bomo sopet skusili. Krompirja smo izorali le malo in to še drobnega; repe pa skoro nič ne bo. Tudi setva zimskega žita je bila prehuda, posebno po Rožu, kjer je zemlja ilovnata; orači so se potili, da je bilo kaj, živina je morala pa tako vleči, da so plugi pokali; za brano se je kadilo, kot po cesti. S čem bojo prihodnji kmetje davke plačevali, ker nemajo ničesa za prodati, razun mlade živine, ktero morajo zavolj pomanjkanja Maje po vsakem kupu prodajati; zavoljo tega odjenjuje cena povsod dan na dan dve leti starih junic, ktere so bile pred za pleme namenjene. Samo sadja, posebno pa češpelj, smo imeli do vel j; pa tudi ne povsod. Bčele so pa skoro manj ko nič nabrale; ali bodo crez zimo opasale, je vagano; res bo gotovo: „veliko mladičev, veliko merličev." Tacega leta pri nas nihče ne pomni. Akoravno pri nas vino ne raste, vendar za vino ni tako hudo, kot za vodo!                                              Lesjak.
**) Tudi tu je vkljub silni suši precej dobro rastla, pa pokončala jo je slana!                                                               Vred.