Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Komunistična dialektika je sistematično podtikanje lastnih zločinov v tuja gnezda. G. EVANS Leto XII. - Štev. 15 Trst - Gorica, 1. avgusta 1958 Izhaja 1. in 15. v mesecu Preplah licemerskih epigonov Zadnje tri tedne se dogaja po svetu prava politična tragedija. Tragika obstaja v kroženju ameriških in angleških vojnih ladij po Sredozemskem morju in izkrcavanju njihovih vojakov v Libanonu in Jordaniji. Tja sta jih povabili zakoniti vladi na podlagi točnega določila listine Združenih narodov. Komiko uganjajo pa komunisti in Naser, ki se boje vojne in splošnega obračuna. To so prav tisti, ki tako radi netijo razdore, podžigajo ljudstva k nemirom in uporu jih skrivaj v ta namen oborožuje-jo, več ali manj tajno ali odkrito vodijo upore, morijo zakonite vladarje in vladne predstavnike. Napadajo zahodni demokratični svet z vsem besom očitajoč mu vojne namene. Komaj pa sta vladi dveh malih državic, v očitni resni nevarnosti, da postaneta plen komunistične in Naserjeve nasilnosti, prosili in prejčli le malenkostno anglo-ameriško vojaško pomoč, se je komunističnih epigonov in Naserja polastil tak preplah, da so izgubili glavo in jeli kričati na vse grlo proti »imperialističnim napadalcem. Kdo pa so bili tisti, če ne komunisti in Naser, ki so zanetili upor v Iraku? Način kako še je ta upor izvršil, in krutosti, ki so jih uporniki uganjali nad trupli umorjenih osebnosti, kažejo da je šlo za tipično komunistično zaroto. Nič čudnega, če so zakoniti in odgo vorni vladarji in državniki Libanona in Jordanije pred takim dogodkom postali zaskrbljeni in si poiskali pomo" Ravnali so povsem zakonito in iskali ter našli prav tako zakonito pomoč. Človek, ki komunističnih in Naserjevih metod še vedno ne pozna do dna, bi bil mislil, da pojdejo rdeči epigoni in diktator Naser naravnost v ogenj, v vojno proti anglo-ameriškim »imperialističnim napadalcem«. Tako divji je bil krik, ki so ga i komunisti i Naser zagnali po izkrcanju ameriških »marincev« na obrežje libanonskega morja. Pa je bil samo krik onemoglih in preplašenih epigonov. Svet ki pozna’ komuniste in Naserja, se je prepričal, da se v vojno oni ne marajo spustiti, ker se upravičeno boje splošnega obračuna. Pričakovali pa so, da je ura obračuna res prišla. Tito in Naser sta prva v to verjela in Naser, namesto da bi hitel domov v Egipt junaško na čelo svoje vojske, je raje odletel v Moskvo po nasvete in po pomoč. Tam so ga skrivali v neki vili, in šele ko se je prvi val viharja polegel, ko je namreč že bilo gotovo, da ne gre za splošni obračun, se je zopet pokazal na dan, in skupaj s Hruščevom izbruhal nekaj fraz na račun anglo-ameriških »imperialističnih napadalcev« in se po drugi poti vrnil domov v Egipt. Komunist Tito in Naserjev diktatorski sovrstnik, ki se je tudi zbal splošnega obračuna, je z varnega, z Brionov, zahteval nujno sklicanje skupščine Združenih narodov. Toda Američani so predlagali, naj Varnostni svet izglasuje pomoč Libanonu, da bi se ameriške čete lahko umaknile. Varnostni svet je predlog odobril z devetemi glasovi proti enemu, sovjetskemu. Eden od članov sveta se je pa glasovanja vzdržal. Ogromna večina glasov je bila za pametni ameriški predlog, sloneč na predpisih listine Združenih narodov. Toda sovjetski zastopnik je po demokratičnem glasovanju za demokratični predlog, naj se Libanonu nudi demokratično pomoč, izglasovani predlog blokirali s svojo prepovedjo, s takozva-nim »vetom«. Prepoved je sovjetski zastopnik stavil tudi, ko je Varnostni svet, zopet z devetimi glasovi (vseh glasov je tam enajst) sprejel Japonski predlog za demokratično rešitev zadeve in za pomoč Libanonu. V tem zadržanju sovjetskega zastopnika se zelo jasno in zgovorno zrcali komunistična in naserska politika, ki ne name-rata dovoliti Libanonu, za njim pa seveda še Jordaniji, pomoči, da se zavarujeta pred nasiljem. Namen je jasen: Roke proč od Libanona in' Jordanije, da se ju lahko polastijo sami komunisti Sovjetske čete so jeseni 1956 nezakonito udrle na Ogrsko, kamor jih ni povabila nobena zakonita vlada, ki bi se sklicevala na predpise listine Združenih narodov. Poljska vlada pa je bila prisiljenj sprejeti sovjetske čete na svoje ozemlje, kjer te čete praktično »pazijo«, da se poljska vlada ne demokratizira in se reši železnih spom, ki držijo Poljsko vklenjeno v kremeljske verige. Niti Tito niti Naser in še manj drugi komunisti zahtevajo obsodbe po skupščini Združenih narodov nad takim sovjetskim početjem. Zato komunisti, vseh vrst, tudi Tito in Naser nimajo pravice kričati proti izkrcanju anglo-ameriških čet v Libanon in Jordanijo, ker je izkrcanje’ zakonito, medtem ko je ravnanje Sovjetov in Naserja ter zadržanje Tita v pogledu Poljske, Ogrske in Iraka nezakonito in nasilno! Naročene komunistične demonstracije proti Amerikancem in deloma proti Angležem, tako v Moskvi kakor v Italiji, imajo le namen .prikrivati preplah in sramoto komunističnih epigonov in Naserja samega. Hruščevi pozivi za sestanek nekaterih predstavnikov velesil in arabskih držav pa so zopet plod preplašenega epigona, ki je tako zelo prebrisan s svojim komedijantstvom. Da gre za komedijo vedo seveda samo dobri poznavalci komunistične taktike! Vprašanje je, kam s to komedijo hočejo. Eno pa je danes že gotovo: ali iz sestanka in pogajanj v okviru Združenih narodov ne bo nič (saj človek ne ve, o čem naj prav za prav tam razpravljajo!), ali pa pride zopet do potrditve znanega gori navedena ameriškega predloga, in tedaj bodo Savjeti še enkrat stavili svojo prepoved (veto). Da bi anglo-ameriški zastopniki in voditelji nasedli komunističnim in Naser- jevim spletkam ni verjetno. Cas je, da so zahodne demokratične sile začele z učinkovitimi protinastopi. Splošnega obračuna se komunisti danes bojijo, Naser tudi. Zato 'so pripravljeni igrati vsako komedijo, tudi kričati proti vojni nevarnosti, kjer je ni, da le skrijejo svojo nepripravljenost in svojo bojazen. Iz tretje sile, Pste, ki jo Tito želi ustvariti s svojo politiko koekzistence, to je neke nevtralnosti malih držav sredi silno oboroženih kolosov, bodo težave. Te male države so premajhne in prešibke, da bi mogle, tudi združene igrati kako važno vlogo. Poleg tega pa so tudi gospodarsko odvisne od zahodnega kolosa, ko jim vzhodni ničesar ne nudi, če ne gredo z njim z dušo in telesom. A. Nezadostni rezultati GOSPODARJEV GLAS - LA VOCE DEL PADRONE V petek 18. tm je v Rimu kom čalo tretje redno zasedanje it a: li janskot jugoslovanskega mešaš nega odbora za narodne manjšis ne v nekdanji coni A in B Tržas škega ozemlja. Iz zaključnega pos ročila o zasedanju in komentars jev, ki so sledili, smo končno nekoliko natančneje zvedeli kaj je odbor rta tem zasedanju obravs naval, kaj je dosegel in v čem je odpovedal. Jugoslovanska delegacija je v Rimu sprožila vprašanje dvojes zičnosti, uzakonitve slovenskih šol, sistemizacije in priznanja stalnosti slovenskim šolnikom na ozemlju bivše cone A, ki je pris šlo pod italijansko upravo, in je predložila v proučitev 13 pritožb slovenskih organizacij in zasebs nikov. Italijanska delegacija pa je sprožila vprašanje začasne ukis nitve nekaterih italijanski šol v coni B zaradi pomanjkanja kvas lificiranega učnega osebja, preds lagala je, da bi za kritje potreb poslali v Istro italijanske učne moči, pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da poučuje v Trstu in okolici okrog 30 šolnikov, ki so jugoslovanski državljani ali apolidi. Italijanska delegacija se je tudi pritožila, da so jugoslovanske PREDSEDNIK VLADE A. FANFANI se je 29. in 30. julija mudil v Washingtonu, kamor ga je povabil predsednik Eisen-hower. V razgovorih s predsednikom Zduženih držav, pri katerih je sodeloval tudi zunanji minister Dulles, so izmenjali mnenja o problemih in vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Vabilo in sprejem, ki ga je bil deležen Fanfani dokazujejo, da ameriška vlada vedno bolj upošteva vlogo Italije v politiki pomirjevanja ter gospodarskega so-delovanja med zahodnim in arabskim svetom. * * * KANCLER ADENAUER pride 8. avgusta v Cadenabbio na Comskem jezeru, kjer bo tudi letos preživel svoj poletni odmor. Ob tej priliki se bosta srečala s predsednikom italijanske vlade Fanjanijem. Poleg dejstva, da gre za sestanek voditeljev dveh najmočnejših krščansko- demokratičnih strank v Europi, bo sestanek važen tudi zaradi tega, ker bosta državnika ob tej priliki nedvomno skttšala vzporedni italijansko in nemško politiko do arabskega sveta. Italija in Nemčija sta namreč trenutno edini dve veliki evropski državi, ki ju arabski nacionalisti ne sovražijo. Kot takšni lahko odigrata v tem trenutku važno vlogo. * * * AVSTRIJSKI KANCLER RAAB je v drugi polovici julija obiskal Moskvo. Spremljali so ga podkancler Pittemann, minister za zunanje zadeve Figi in podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky. Delegacija je skušala doseči, da bi Sovjetska zveza zmanjšala dobave, ki jih Avstrija dolguje Sovjetski zvezi na osnovi državne pogodbe. V tem je tudi uspela. Dobave petroleja, ki so Avstrijo najbolj bolele, so zmanjšane na polovico. Sovjetska zveza je obenem ponovno zagotovila, da bo spoštovala nevtralnost Avstrije in da ji je pripravljena nuditi vso pomoč, da jo ohrani. * # * LIBANONSKI PARLAMENT je 31. julija volil novega predsednika republike. Tako sta se sporazumela sedanji predsednik republike Chamoun in predsednik parlamenta Osscirane. Najverjetnejša kandidata vladnih poslancev sta bila bivši minister Joawad Boulos in bivši predsednik Alfred Nacca-che. Opozicija pa je dajala prednost nestrankarskim osebnostim, kot. sfa nekdanji predsednik republike Becharael Khoury ali nekdanji zunanji minister Charles Helou. Ameriški posredovalec Dogodki ^ [ po svetu J Murphy se je zavzel, da bi se opozicija in vlada po možnosti sporazumeli za skupnega kandidata ter tako spravili z dnevnega reda vprašanje, ki je takorekoč izzvalo državljansko vojno v tej deželi. * s * PRAVI PREOBRAT je doživelo v teku skromnih dveh tednov presojanje nastalega položaja na Srednjem Vzhodu. Revolucionarna iraška vlada ni odpovedala bagdadskega pakta, obljubila je, da bo spoštovala vse z Zahodom sklenjene pogodbe, tudi tiste o dobavi petroleja. Še bolj presenetljivo pa je, da so članice držav Bagdadskega pakta, na svoji konferenci, ki je bila te dni v Londonu, sklenile da bodo skupno proučile vprašanje nove bagdadske vlade. Splošno se pričakuje, da jo bodo prej ali slej priznale. Združene države in Zahodna Nemčija pa bodo priznale novo iraško vlado 'najbrže že prihodnji teden. Sploh se lahko opazi, da na Zahodu vedno bolj prevladuje struja, ki smatra, da mora Zahod upoštevati arabske težnje po neodvisnosti in želje arabskih množic po odstranitvi preživele fevdalne družbene ureditve. Samo tako bo prenehal potiskati Arabce v moskovsko naročje. Italija in Zahodna Nemčija, ki sta se prvi zavzemali za takšno usiheritev, sta s tem zelo zadovoljni. k k * JANOS KA.DAR je izjavil na kongresu vzhodnonemške komunistične partije, ki je bil julija v Vzhodnem Berlinu, da bi madžarska vlada brez pomoči Sovjetske zveze leta 1956 ne mogla zatreti oktobrske vstaje. Dejal je: »Zatrli smo protirevolucijo, toda reči moramo, da nam je to uspelo samo zato, ker nam je priskočila na pomoč Sovjetska zveza«. To je dragoceno priznanje, ki dokazuje na kako trhlih nogah stojijo komunistični režiim satelitskih držav, vsiljeni od zunaj, in vzdrževani s tujim orožjem. * * * ŠTEVILO NEZAPOSLENIH je v Italiji, s Trstom vred, znašalo konec maja letos 1,700.605 oseb. V primerjavi z aprilom se je nezaposlenost zmanjšala za 131.601 enot ali 7.18 odstotka. Od teh je dobilo delo 105.432 takih, ki so že nekoč bili zaposleni in 26.109 takih, ki doslej še nikdar niso imeli redne zaposlitve, ali so mlajši od 21 let ali pa so se vrnili iz vojaške službe. Med novozaposlenimi prevladujejo moški (128.380), ženske so pa v manjšini (3.221). Naraščanje zaposlenosti moramo pripisovati sezonskim vplivom (turizem, poljska dela, gradnje), v dobrem delu pa tudi splošnemu povečanju gospodarske aktivnosti, kajti v istem času lani se je število nezaposlenih zmanjšalo samo za 63.698 enot ali 3,06 odstotka. * * * NA KMETIJSKI KONFERENCI v Stresi so državne, članice Skupnega tržišča, obravnavale probleme skupne kmetijske politike, ki bo potrebna v trenutku, ko bodo med njimi padle carinske meje. To se bo zgodilo v 12, najkasneje v 15 letih, Kmetijstva posameznih držav, ki poslujejo zdaj pod različnimi carinskimi sistemi, se morajo namreč postopno pripraviti na poenotenje konkurenčnih pogojev. Delegatje šestih držav so se sporazumeli o načelu, da se bodo države vedno posvetovale, kadarkoli bi v kmetijski proizvodnji ali prodaji kmetijskih pridelkov nastopile težkoče. Za srednje in manjše kmetovalce je posebno važno, da so se delegatje soglasno izrekli za ohranitev kmetij družinskega značaja, torej za u-stvarjanje pogojev, v katerih bodo takšne kmetije uspevale. * # * NOVO MONAKOVO? Meseca septembra, bo preteklo dvajset let, odkar so zahodne sile v Monakovem sprejele Hitlerjevo politično »salamo«. »Fiihrerju so prepustile, da si je salamo rezal po svojem okusu in apetitu. Pred kratkim je sam voditelj opozicije v Veliki Britaniji, Gaitskell, potrdil nacistično in šovinistično nasersko gibanje kot »nezadržno«. Iz angleških ust spremljajo take trditve določene priokuse. Kaj ne vstajajo s takimi izjavami sence nesrečne preteklosti? Pred dvajsetimi leti je tudi Anglež, lord Runciman nekaj podobnega povedal s trditvijo, da ni mogoče ničesar storiti proti »povratku Sudetskih Nemcev pod okrilje tisočletnega rajha«. Ali se zgodovina v resnici ponavlja? Takrat pred dvajsetimi leti so nemire na severu Češke netile in podpihovale zunanje sile v sedežem v Berlinu. Današnje »Henleine« v Iraku, Siriji in Libanonu fabricirajo v Kremlju, V New-Yorku pa ne bi smeli pozabiti, da monakovska kapitulacija ni prinesla miru, ampak je drugo svetovno vojno pohitrila. Tudi morebitna new-yorška kapitulacija ne more biti drugačna. Vsi v nedeljo, 31. avguste na Opčine, na JESENSKO SLAVJE Slovenske demokratske zyeze v Trstu oblasti v posameznih primerih odločale o materinem jeziku w čencev na osnovi anagrafskih pot datkov, ne pa na osnovi občutt kov in hotenja prizadetih otrok in staršev. Nadalje se je pritožit la, da je v tekstih nekaterih učnih knjig, namenjenih italijant skim manjšinskim šolam, posebt no zgodovinskih, mnogo netočt nosti in mestoma celo potvorb. Priporočala je, da bi za vzgojo potrebnega števila italijanskih ut čiteljev ponovno odprli italijant sko učiteljišče na Reki ter da bi jugoslovanske oblasti poskrbele za primernejše prostore italijant ske osemletke v Bujah. Kakor vidimo je bilo na delovt nem sporedu zasedanja veliko konkretnih vprašanj. Iz zaključt nega poročila pa je razvidno, da se je odbor soglasil samo o dveh. Jugoslovanski vladi je priporočil naj zamenja nekatere učitelje na italijanskih šolah na področju pod jugoslovansko upravo z učit telji, katerih materini jezik je italijanski, italijanski vladi pa je priporočil, da čimprej izda zakon o šolstvu s slovenskim učnim jezikom. Vprašanje dvojezičnot sti je bilo na zahtevo italijanske vlade odloženo na prihodnje zat sedanje, ki bo konec leta v Beot gradu. Podobna usoda je očitno doletela pritožbe organizacij in pozameznikov. Zadevne odločitt ve so bile prenesene na takrat, ko bodo rešena načelna vprašat n ja, od katerih so odvisne. Popolnoma odprto je ostalo tudi vprašanje sistemizacije pot ložaja slovenskih šolnikov, pot sebno tistih, kateri nimajo v Itat liji veljavnih kvalifikaciji za pot učevanje. Letos, 5. oktobra, pot teče namreč v Londonu dogovort jeni štiriletni rok, v katerem bi morali urediti priznanje diplom in drugih izpitov. Obstoja sicer možnost, da bo Italija končno le ugodila jugoslovanski želji in pot daljšala ta rok za nadaljna štiri leta, toda gotovosti ni nobene. Zaključno poročilo o zasedanju tega vprašanja sploh ne omenja. In vendar gre pri tem ne samo za osebno usodo ljudi, ki so žrtvovali slovenski šoli, svojim sonarodnjakom in sploh skupnot sti trinajst negotovih let, temveč tudi za problem rednega in ut spešnega delovanja slovenskih šol na Tržaškem. Če pustimo ob strani zadeve, ki se tičejo italijanske manjšine v jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja, in pogledamo kaj je rimsko zasedanje mešanet ga odbora prineslo nam, tržaškim Slovencem, potem moramo na žalost ugotoviti, da presneto mat lo. Obeta nam samo zakon o slot venskem šolstvu, toda brez zat gotovila, da ne bo to prav tisti Rossijev zakon, katerega krivlčt na določila smo že enkrat obsoe dili in smo proti njim enodušno dvignili svoj glas. Res je, da je mešani odbor šele na tem zasedanju začel reševati konkretna vprašanja. Res je, da zasedanje ni končalo s popolnim neuspehom. Čeprav precej na tesno, so vendar ostala vrata za nadaljne rešitve še odprta. To pa je tudi edina, skromna tolaži ba, ki jo pičli rezultati rimskega zasedanja le za silo opravičujejo. Naj nam odgovorni ne zamerijo, če moramo reči, da s tem nismo zadovoljni, da je to premalo in da se ob tem naša zaskrbljenost ne manjša, temveč narašča. VESTI z GORIŠKEGA Mestni avtobusni promet Imajo mnogo skupnega«,. V četrtek 17, julija je občinski svet drugič razpravljal o. novem voznem urniku, ki ga je ; predlagalo podjetje ATA glede mestnega avtobusnega prevoznega prometa v odobritev. Svetovalci levičarskih skupin so v novem urniku videli le pretvezo, da podjetje lahko odslovi šest svojih uslužbencev in so se zaradi tega ostro protivili, da bi ga svet potrdil. Na prejšnji prvi razpravi je naš svetovalec dr. Sfiligoj dejal, da je bilo poročilo pristojnega odbornika morda v toliko pomanjkljivo, v kolikor se ni dotaknilo tudi finančnega dela celotnega vprašanja podjetja ATA, ki ima z občino pogodbo za mestno prevozno službo, in zato je bil mnenja, da bi bilo treba zadevo temeljito preštudirati, da svet zadevo lahko mirne vesti presodi in glasuje. Ker sta komunistična svetovalca stavila tudi svoj predlog, seveda precej drzen in stvarno neutemeljen, je dr. Sfiligoj bil mnenja, da svet razpravlja najprvo o novem urniku, ki je bil na dnevnem redu in šele potem preide, če se bo izkazalo, da je potrebno, še k predlogu komunistov. Tako se je tudi zgodilo. Tekom razprave so se vsi zagovorniki nujno morali dotikati tudi komunističnega predloga. V bivstvu je šlo za sledeče: Prevoznin je v mestu manj kot običajno, saj jih je bilo na primer v marcu 186.364 z donosom 4.816.770 lir, v aprilu pa samo 168.401 z donosom 4.346.900 lir, to je za 469.870 lir manj v enem samem mesecu. V naslednjih mesecih pomladanskega in poletnega časa so se prevoznine nadalje znižale in podjetje ATA se je znašlo pred nujnostjo, da spremeni urnik, toda na ta način, da ne bo kršena pogodba, ki jo ima z občino. Občinski svet pa je dolžan zadevo pregledati in se izreči samo, kar zadeva izvrševanje pogodbe in ne tudi glede sprejemanja novih uslužbencev ali odpuščanja že sprejetih. Tako je dr, Sfiligoj na seji od 17. julija analiziral pogodbo med občino in podjetjem ATA ter ugotovil, da ni niti enega samega razloga zato, da bi svet novega urnika ne odobril. Ker pa je vsakomur pri srcu tudi usoda šestih uslužbencev, katerim preti odpust, se v tem oziru strinja s komunisti le v toliko, da se pod-vzamejo nujni koraki, da se to na kak način prepreči. Morda z uvedbo novih prog, ko se vendar mesto širi, in nastajajo nove četrti. Izreči se proti odpustom uslužbencev kakor predlagajo komunisti in socialdemokrati pa občinski svet ne more, ker spada to v pristojnost ministrstva. Novi urnik zavrniti pa bi na eni strani ne bilo v skladu s spoštovanjem pogodbe s strani občine, na drugi strani pa bi lahko nudilo podjetju ATA razlog, da zahteva predčasno odpoved pogodbe, ki družbo obremenjuje. Kaj se lahko zgodi v tem primeru? Ali dovoliti podjetju, da zviša prevoznino na 35 lir, ali mu dati podporo v znesku več milijonov lir, ali pa da občina sama prevzame avtobusni promet. Prva možnost je izključena, ker bi bila cena previsoka in je nobeno mesto v državi ne uveljavlja; druga možnost je v dogovoru samem izrečno izključena. Posebne podpore pa občina ni hotela dovoliti nui prejšnjemu podjetju RIBI. Tretja možnost V VINOGRADU: Letos posebno napada grozdje piesnoba in to tudi tam, kjer je bilo žveplanje kakor tudi škropljenje s škropilnim žveplon pravočasno. Posebno napada grozdje vrste »rizling«. Radi tega moramo vztrajno žveplati v hladnih jutranjih ali večernih urah. Sedaj še lahko dodamo žveplu tudi 10-15 odstotkov prahu »caffaro«, da s tem pobijemo morebitni napad grozdja po peronosperi, kar se v tem času rado dogaja. Ob teh vročih dneh ne smemo v nobenem slučaj žveplati med dnevno sončno toploto, ker bi v takem slučaju radi močne sončne toplote grozdje ožgali. Pravilno žveplanje se vrši od obeh strani vrste,in ne premočno. Posebno vztrajno bolezen plesni ozdravljamo tudi s škropljenjem s kalijevem hipermanganom in apnom. V ta namen raztopimo v 10 litrov vode 15 gramov kalijevega hipermangana (katerega kupimo v mirodilnici) in 200 gramov apna. S to brozgo poškropimo samo grozde, ki so napadeni po plesni in sicer tako, da od grozda kar kaplja; moramo pa to brozgo takoj uporabiti, ker v teku ene ure izgubi učinek. Namesto s hipermanganom lahko napravimo brozgo z modro galico in sodo Solway in sicer raztopimo na 10 litrov vode 200 gramov modre galice in 94 gramov sode Solway. Obe količini moramo natančno odtehtati in, ko je modra galica raztopljena, trosimo sodo v to vodo ter mešamo. Škropimo na isti način kakor s kalijevim hipermanganom. Tudi na breskvinih vršičkih je opaziti plesnobo, to je: listi postajajo svinčeno bele barve. Tudi to bolezen preprečujemo z žveplanjem na isti način kakor pri trtah ali pa s škropljenjem s škropilnim žveplom »Cosan« in sicer po 10 gramov na 10 litrov vode. To škropljenje moramo tudi vršiti ob hladnih jutranjih je tudi nemogoča ker so se taki poizkusi drugod po državi izjalovili. V razpravo so posegli seveda še mnogi drugi svetovalci in končno je kot prvi prišel na glasovanje predlog komunistov, ki je prejel le štiri glasove, od dveh komunistov, in, dveh socialdemokratov. Predlog odbora pa je bil sprejet z 19 glasovi, proti so glasovali: dva komunista, dva socialdemokrata, en demokrščan in naš svetovalec g. Šuligoj. En demokrščan pa se je glasovanja vzdržal. * # * Zadnji čas smo prejeli še nepotrjeno vest, da je vodstvo podjetja ATA sklenilo obdržati vse svoje uslužbence, in sicer po sledečem kriteriju: rahlo znižani urnik ih odprava nadurnega dela. Komunist Battello in ameriški nastop v Libanonu Naj omenimo še, da je takoj ob začetku seje dobil besedo komunistični svetovalec Battello, ki je z vso brezobzirno komunistično dialektiko obsodil izkrcanje ameriških vojakov v Libanonu in predlagal, naj tudi občinski svet to obsodi. Govoril pa je s povešeno glavo in tako tiho, da ga je bilo le v njegovi bližini nekoliko slišati. Odgovoril mu je demokrščan Agati in mu očital predrznost (faccia tosta), ker je obsojal dejanje, ki se je izvršilo na V petek 25. julija se je občinski svet zopet sestal. Prisotna sta bila naša svetovalca dr. Sfiligoj in prof. Kacin. Uvodoma je župan omenil krizo v goriški delavnici SAFOG, ki se dejansko že nekaj let bori s krizo, ker nima zadostnih naročil, pa tudi svojih izdelkov ne more sproti prodati. Tako se je družba zdaj odločila, da svojo obširno delavnico temeljito preuredi na modern način. Načrt take preureditve pa predvideva zmanjšanje zaposlenih sil za sto enot, kar pomeni da, bo sto družin brez zadostnega in rednega zaslužka in kruha. Zupan je zato predložil svetu resolucijo odbora, ki ugotavlja obstoječo krizo z odpustitvijo sto enot delavne sile ter poziva pristojne činitelje, naj store vse, da se kriza reši in odpusti preprečijo. Tudi tu so komunisti postavili svoj predlog in na njem vztrajali. Zahtevali pa so, da se odpusti ne smejo izvršiti, kar pomeni, da bi se občinski svet vmešal v zadevo, ki se ga ne tiče. Nastopili so razni govorniki. Naš^ svetovalec dr. Sfiligoj je ugotovil žalostno dejstvo, da se obč. svet mora pogosto baviti s takimi težkimi zadevami socialnega značaja. Koliko hujša bi bila kriza je dejal, če bi ne bilo prostega pasu in izrazil željo, da se čimprej uveljavi deželna avtonomija in prične z izvajanjem širokopoteznega gospodarskega Vanonijevega načrta, kajti tako avtonomija, kakor Vanonijev načrt utegneta nuditi pogoje za odpravo od časa do časa porajajočih se kriz in od- ali večernih urah, ker bi nam sicer vršičke ožgalo. BOJ MUHAM: Vsakdo ve, kako sitne so v poletnem času muhe, toda so tudi nosilke raznih bolezni, ker posedajo po vseh umazanijah, odkoder prenašajo raznovrstne okužbe na jedila. Zato moramo največjo skrb posvetiti razkužbi gnojišča in sličnih prostorov kakor tudi zidovja hlevov, svinjakov in podobno. Gnojišča, zidovje in slične prostore poškropimo s škropivom »Malatox mosca« ali pa samo »Malatox«. Ce rabimo samo »Malatox« je prav primešati nekoliko melase kot vabo muham. Za pobijanje muh rabimo 600 gramov malatoxa na 100 litrov vode. U-spešno pobijamo muhe in sličen mrčes kakor bolhe itd. tudi s tem, da prepleskamo stene z apnenim beležem, kateremu dodamo »Biancotox«, nalašč v ta namen pripravljen. Na ta način uspešno pobija-muhe in podobno za dobo tudi treh mesecev. Ker že govorimo o muhah in mrčesu, je zelo važno spregovoriti nekaj o kur-jevcih, ki so močni škodljivi kuretini nasploh. Ne dajo jim miru ne po dnevi ne ponoči in se redijo s tem, da sesajo iz njih kri. Zgodi se tudi, da močno okužene kure poginejo. To golazen uspešno pobijamo s sredstvom »Lintox 1«. Prodajajo ga v posebnih posodicah, ki so na vrhu preluknjene tako, da lahko iz njih trosimo prah na kure. Ko potrošimo nekoliko prahu, z roko povlečemo po kuri proti rašči perja tako, da pride prah v dotiko s kurjevci. Da preprečimo sam pojav kurjevcev, moramo kurnike razkužiti že najdalje do aprila meseca in sicer s prej omenjenim razkužilom »Biancotox«. Do istega časa moramo razkužiti vse tesne dele v kurniku. To opravimo na ta način, da jih operemo z vrelo vodo in nato prepleskamo na isti način kakor stene, to je z beležem »biancotoxom«. zahtevo redne zakonite libanonske vlade, ni pa nikoli obsojal brutalnega nastopa sovjetskih čet in tankov na Ogrskem, kamor so udrli popolnoma nezakonito. Obletnica padca fašizma V petek 25. julija smo obhajali 15. obletnico padca fašizma. Fašizem je za nas Slovence predstavljal mučitelja in krvnika. Neki italijanski dukovnik, ki je pogledal v neko taborišče smrti v Italijj je napisal: »Kar se smrtnih slučajev tiče, je bil čas ko so pojavi bili na normalni ravni, toda bili so tudi časi, ko so umirali po trije, štirje dnevno: ti so prihajali z nekega taborišča na otoku Slovanskega primorja in so bili tako izčrpani, da niso mogli hoditi niti tistih malih stopnic pritličja vojašnice. Umirali so nenadoma, tudi ko so jedli. Bili so dnevi terorja za taboriščnike in neskončne bolesti za njihove asistente.« To naj si zapomnijo tisti goriški in tržaški šovinisti, ki se še drznejo napadati Slovence! Posojilo provinci Uradni list objavlja odlok, s katerim je goriški provinci dovoljeno najeti posojilo v znesku 155 milijonov lir za kritje primanjkljaja. praviti nevarnost brezposelnosti. Misliti pa. je treba tudi na Skupni evropski trg in primerno pripraviti izurjene delavce, da bodo na tem trgu lahko našli zaposlitev. Ni dvoma, je dr. Sfiligoj pripomnil, da manjka koordinacija goriških industrijskih podjetij, zato meni, da bi bila naloga tudi trgovske in industrijske zbornice paziti na delovanje takih podjetij, jih po možnosti .nadzirati, jim pravočasno" svetovati in ukreniti vse, da se odpusti delavcev preprečijo. Našlo se je sporazumno besedilo resolucije, za katero so glasovali vsi svetovalci (tudi komunisti), razen monarhističnega in misovskih. Pripomniti je treba, da je družba SAFOG podpirana z državnim denarjem, zato se je poziv občinskega sveta za nujne ukrepe, da se odpusti preprečijo, opiral tudi na to dejstvo. V ostalem pa je preureditev delavnice tudi kar zadeva delavce in uradništvo zelo potrebna, saj pravijo, da je od okoli 750 zaposlenih 250 samo uradnikov VESTI IZ ŠTEVERJANA ZAPOSTAVLJANJE OBČINSKE OBLASTI. Nedavno od tega smo poročali v zadevi stanovanjske hiše, ki se ima zgraditi v Steverjanu na državne stroške. Občinski svet je dolžan nakazati prostor in in ga je izbral v Bukovju. Toda nepričakovano in na veliko začudenje Steverjan-cev občinskega sklepa oblast ni potrdila. Gre menda za vmešavanje nekega nepristojnega elementa, ki bi proti koristim ljudstva, kot jih občinski svet pozna in tolmači, rad videl hišo vrh Steverjana in izgleda da zraven karabinerske postaje. Vsa županova prizadevanja, da bi se spoštoval sklep občinskega sveta niso do danes dosegla ničesar. Ne samo to, izvedeli smo, da je vodstvo avtonomnega zavoda za ljudska stanovanja (IACP) iz Gorice kratko in malo samo izbralo prostor za zidavo hiše zraven karabinerske postaje, in sicer nekako ostentativno ter prezirajoč občinsko oblast, katero ni smatralo za potrebo niti obiskati fiiti nje glas in želje slišati, ampak ji je samo sporočilo, da je prostor preskrbelo. Zaradi tega vlada v občini veliko razburjenje, ker Občinarji vidijo v tem samo prezir in neupoštevanje koristi domačega ljudstva kot jih izvoljena občinska uprava pravilno in pošteno tolmači. Nekateri so mnenja, da se je treba proti takemu ravnanju naglo upreti, tudi če je zato treba zbuditi pozornost centralnih oblasti. Preko izvoljenega občinskega organa vendar ni moči iti in župan se bo znašel v veliki zadregi, ko bo treba izdati dovoljenje za zgradbo hiše. Ne verjamemo, da se bo gospod prefekt prenaglil in poslal v Ste-verjan posebnega komisarja, ker bi posledice zelo neprijetno odjeknile. Za zadevo je treba torej najti mirno in prijateljsko izhodišče, da bo ljudštvo imelo pri stvari dejansko korist, saj je vlada nakazala denar za ljudska stanovanja in ne da se z njim razpolaga proti volji ljudstva. Upamo in želimo, da pride do ugodne rešitve v najkrajšen času. » » * PRAZNIK SV. MOHORJA V nedeljo 20. julija smo Steverjanci obhajali praznik sv. Mohorja, ki je potekel v najlepšeri redu. Za to priložnost smo si najeli nabrežinsko godbo, ki nas je po cerkvenih slovesnostih zabavala z lepim pestrim koncertom izbranih 'narodnih kosov. » • » PLES NA BUKOVJU Steverjanski fantje so se uprli misli, da bi oni in dekleta še nadalje hodili »Ljubljanski dnevnik« od 24. julija poroča pod gornjim naslovom sledeče. »Imamo mnogo skupnega, je poudaril Naser na proslavi šeste obletnice egiptovske revolucije, ko je govoril tudi o svoiem nedavnem obisku v Jugoslaviji.« K tem besedam diktatorja Naserja bi mi povedali, kaj imata skupnega Tito in Naser. To je: ditaktorski policijski režim, ker ju je strah svobode in opozicije, ki svobodo zahteva; strastno nagnenje k razkošju in cesarskemu uživanju vsega najokusnejšega in najdražjega; velikansko domišljijo, da sta politična in diplomatska veleuma; pavjo našopirjenost, puranovo nadutost in žabjo napihnjenost. Zraven tega in nadvsem tem pa še velikanski strah demokracije in zajčjo strahopetnost. Saj poroča sam ravnatelj egiptovska lista, AHRAM, g. Mohamed Hassanein Heikal, kako je Naser trepetal na svoji jahti, ko se je vračal z obiska pri Titu v Egipt in so ravno začele križariti po sredozemskem morju ameriške in angleške ladje, polne vojakov in orožja. Ko se je vse to križarjenje ladij naenkrat porodilo pred očmi Naserja, piše Mohamed Hassanein Heikal, ki je Naserja spremljal, se je Naser tako zelo prestrašil, da je podlegel pravi paniki in se takoj vrnil z morja nazaj k Titu na Brione, odkoder je nameraval z letalom nazaj v Egipt. Toda poleg Naserja je bil tudi Tito, (pač oba politično-vojaška-diplomat-ska veleuma!) prepričan da gre za vojno in za obračun z Naserjem! Zaradi tega plesat drugam. Zato so priredili trivečer-ni ples na Bukovju (v soboto, nedeljo in ponedeljek, 26., 27. in 28. julija) ki je prav dobro uspel. • * * * CESTE NAJ PREVZAME PROVINCA ALI PA DRŽAVA Pretpretekli teden se je vršil v Gorici sestanek vseh županov Goriške province. Sklical ga je predsednik provincialnega sveta, da se z župani pogovori o vprašanju cest, ki naj jih po novih predpisih povzameta provinca ali država. Provincialna uprava na žalost noče slišati, da bi prevzela našo cesto iz Steverjana po Groj-ni. To pa ni prav, in občinski svet z županom na čelu mora vztrajati, da ne bo cesta v breme že itak preobremenjeni občini. Seja pcMpajinsbega odbora Na torkovi seji so odobrili preventivni proračun za lov za leto 1958-59 ter izdatke za mleko in meso za pokrajinsko umobolnico ter še nekaj drugih nabavk za razne ustanove. Predsednik Culot je odbor tudi obvestil o dveh dražbah za za javna popravljalna dela. Krmin - Plešivo Kar se vodovoda na Plešivg tiče, vemo povedati, da ga bodo zgradili na državne stroške. Načrt, ki ga riše Inž. Schiozzi je skoro gotov in te dni bo krminski občinski svet na njem razpravljal ter ga verjetno potrdil. Upati je, da bodo vodovod kmalu zatem začeli potegovati. K izletu gopišhih dijahou v Slovenijo Iz »Soče« izvemo, da so pretekli teden dijaki strokovne šole v Gorici skupaj s svojimi profesorji bili na izletu v Sloveniji ter da so šli tudi na obisk k mladinskim brigadam na Dolenjsko. Nič zato, če se izleti prirejajo tudi v Slovenijo, saj je to tudi prav. Ni pa umestno voditi naše dijake k mladinskim brigadam, ki vršijo neke vrste prisilno delo pod taktirko komunističnih oblastnikov. Tako delo je čista komunistična propaganda dvomljive moralne vrednosti, kar so dokazale izkušnje prejšnjih let. V tem oziru dvigamo protest in bomo vedno protestirali kadar koli se taki pojavi primerijo. Ce kakega gospoda profesorja brigadno nrisilno delo pod komunističnim žezlom tako zelo mika naj se ga kar sam loti, mladih in neizkušenih dijakov pa naj ne sili v njega!... Romanje v Lurd Tudi z Goriškega je skupaj s slovenskimi verniki s Tržaškega poromala v Lurd večja skupina naših ljudi. Ker so se vrnili šele v sredo 30. julija, bomo o romanju poročali v prihodnji številki. Ugodno rešeno vprašanje doberdobskega vodovoda Vodstvo vodovodnega konzorcija vzhodne Furlanije (CAFO) je končno sklenilo, da prevzame tudi upravo doberdobskega vodovoda začenši z današnjim dnem. Ta odločitev je zbudila splošno zadovoljstvo med Doberdobci. Vprašanje, ki ga je že prejšnja občinska uprava začela, sedanja pa nadaljevala, je dobilo s tem ugodno rešitev. Zdaj gre za izvedbo preureditvenih del tega vodovoda, in vodstvo konzorcija je že zaprosilo za sredstva. Upamo in želimo, da ne bodo izostala potrebna sredstva za sovodenjski vodovod. in pod vtisom tega prepričanja se Naser ni upal več v Egipt, ampak jo je pobrisal naravnost v Moskvo, bodisi da se tam skrije, bodisi da tam poprosi za pomoč. Sele ko je bil gotov, da ne gre za vojno, se je Naser vrnil v Egipt in tam jel bru-. hati ogenj in strup proti... »napadalcem!« Naj omenimo še, da je Tito sam radio-telegrafično svetoval Naserju na odprtem morju, naj se vrne na Brione, da ne pade v roke Angležev in Amerikancev. Tako močno je bil prepričan, da je vojna proti Naserju že dejstvo. Res, dva »junaka« ki imata mnogo skupnega. Kdor tega ne verjame, naj prebere članek na prvi strani milanskega »II nuo-vo Corriere della Sera« z dne 26. julija. Komunistične doslednosti . »Primorski dnevnik« z dne 17. julija je m