Poročilo o pošiljatvah za ,,Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" »Pedagogiškega društva" v Krškem. Ocene. (Dalje.) Tudi Nižederska delniška družba za papirno tovarništvo v Beči, Tuchlauben, 6, poslala je svoje (Husilovc) šc vedno najboljše pisanke, zvezke za naloge, računs ke zvezke, risanke, obrazce načrtovanj in cenilnike. ,,Prlnijeri iz deskriptivne geometrije", metodično podrejani. Za učenike viših realaka složio prof. Petar Neuin u Osieku. Tako je naslov knjižici, ki obsega 592 konstruktivnih nalog iz vseh oddelkov opisnega merstva in 11 iz perspektive, in katero prav toplo priporoCamo tudi našim dijakom, pa ne le zaradi jezika, temveč zaradi izborno izbrane tvarine. Cena 40 kr., založil pisatelj. ,,N_rodna Šola" iz Ljubljane je poslalala prav lično iz trdega papirja v leseni obliki izdelane modele stereometričnih teles in sicer 1 kocko = dra3, 2 prizmi, 2 piramidi, 1 valj in 1 stožec. V prodajahii velja ta zbirka 2 gld., nNarodna Šola" prodaja jo za malo odškodnino v namen izdavanja slovenskih spisov za mladino! Lelrraufrcisung zum Zeichemverke: Versuch der Darstellung der Grundelemente des Zeichnens mit Berucksichtigung der Bedurfnisse der Schule und des Lebens von Fr. Lang, Biirgerschullehrer iu Ung. Hradiscb, cena 20 kr. imenuje se navod k popolnoma metodično sestavljeni zbirki narisov, ki pa še nima ministerskega potrjenja. Licktdr uck-Catalog der Or iginal-G-ypsa1>gusse von Huttenlocher & Sautermeister, Stuttgart, velja 3 marke in obsega 180 fotografičnih slik raznih gipsmodelov, ki predstavljajo ornamente in človeške figure. posebno svetnike in zgodovinske osebe. Najcenejši model je italijanska rožica (rosetta), ki velja samo 0.5 marke = 30 kr.; najdražji sedeči angelj s knjigo velja 36 mark. Pri tej tvrdki dobe se tudi razni modeli za grobne spomenike. B. Mclanin se zove barva, iz katere se dela dobro črnilo. Dobf se pri Leopoldu Miillerji, fabrikantu kemijskih barv v Berlinu (N. Pappel-AUe 12 u. 13). Stane 3 kg (za Avstrijo) 10 gld. 25 kr. (Kdor jo toliko naroči, dobi pa tudi za 1 1 rudeče tinte rudečega inelanina). Manj kakor '/2 kg se pa ne more naročiti. Nam je poslal (in pošlje vsakemu na ogled) samo 40 gr prahii, pa smo naredili iz tega prahii 1 1 dobre tinte. Dotični prah smo vlili v 1 1 vrele vode, malo mešali, pa v 5 minutah je bilo gotovo dobro črnilo, ki se je dolgo držalo. Poskusite! L. Fran Melhose, drogerist (kem. tehn. laboratorij) v Ašu na českem, poslal nam je: a) 1 steklenico prevleke za šolske table, b) 1 steklenico rudečega barvila za šolske table in c) 1 steklenico črnilnega izlečka (Extract) za napravo kopirnega, pisarniškega in šolskega črnila. PreTleka za šolske table se odlikuje od vseh prejšnjih inetod, po katerih so se premazovale table z raznioii barvili; ta prevleka je črna in se ne blešči, traje dolgo in je mnogo cenejša od drugib, kajti za 1 m2 velja tvarina le 40 kr. Dobiva se v steklenicab za 3, 6, 9, 12 ai2. Posebno preduost te prevleke je tudi ta, da se tabla lebko in hitro namaže. V 10 minutah more jo vsakdo sara namazati in čez daljnih 10 minut se tabla uže lehko rabi. Navod o tem sledi vsaki pošiljatvi. Priporočamo jo torej kakor tudi rudeče barvilo vsem učiteljem, knijniin šolskim svetom itd., katerim je do cenene, trajne in zdrave prevleke. — Cniilni izleček je kaj praktična priprava za prav dobro in zelo črno tinto. Da se napravi prav dobro kopirno črnilo, vzarae se ta izleček ttr se pomeša z 6—8 deli dežnice ali rečnice, katere pa ni treba zavreti ali segreti. Za pisarniško in šolsko črnilo se vzame 8—10 ali 12 delov vode, v katero se pomeša izleček, in dobi se izvrstna črna tinta. 1 kg tega izlečka velja 1 gld. 40 kr. G. A. Burgstaller v Kirchbergu a. Wagr. je razstavil esenco za vijoletno tinto. Cena 10 1. — 1 gld. 60 kr., 5 1. — 1 gld. do 1 gld. 15 kr. Manj ko 5 1 se ne pošilja. Poskusili smo to esenco in dobili prav dobro vijoletno tinto, ki gre lehko od peresa, posuši se hitro in ostan_ trajno; tudi se ne sesede in ne pokvari peresa. Vzame se rečnica ali deževnica, v katero se vlije piimerna množina esence. Za šolsko rabo bi znalo samo to ovirati, ker je vijoletno, vender nas ne more to motiti, da ne bi je priporočali prav toplo. G. J. L. Kobler v Pragi je poslal: Seznam knih, hudebnim a dčl umčleckych. 1861—1884. Ta česka zaloga ima jako bogato izbiro knjig, zlasti pa godbenih del, zato jo priporočamo vsem, ki potrebujejo tacega blaga. G. Šolarske knjižnice je poinnožil s ,,Pripovedkami za mladino" g. J. Markič, ki jih je preložil na slovenski jezik, založil in izdal pa M. Gerber v Ljubljani. 0 tej knjižici je svoje dni uže ,,Ljubljanski Zvon" izrekel svojo sodbo. Priporočamo jo vsem šolskim voditeljstvom v nakup. Zlasti je priležna mladini od 7.—12. leta. Cena ? -r.— Matija Gerber, založnik in knjigovez v Ljubljani, razstavil je razen predmetov, naštetib in ocenjenih uže na drugih mestih, tudi te-le spise: 1. Ivan Tomšič: Dragoljnbei, zbirka poučnih pripovedek za slovensko mladiuo. Zvezek I. Knjižnice slovenskej mladini knjiga I. 1879. 2. Ivan Tomšič: Peter rokodeleič. Poučna povest odraslej slovenskej mladini. Knjižnice slovenskej mladini knjiga II. 1886. 3. Jan. Cigler: Sreča v nesreči. Poučna povest odraslej mladini. 2. natis. Knjižnice slovenskej raladini knjiga III. 1882. Vse te tri knjige so se po naših listih uže večkrat ocenjevale. Za šolarske knjižnice so kakor nalašč pisane, prav primerne so pa tudi kot darila doina in v šoli. Uverjeni smo, da si jih omisli vsaka šola, da pa jih bodo stariši tudi doma pridao dajali otrokom v berilo, ker žalibog gledajo naši roditelji še vse premalo na dobro in izbrano berilo za mladino, ali pa jej kar nobene ne podajejo. — Vse te knjige se dobe pri g. Gerberji tudi v krasnih platnicah in ceno vezane, kar jim daje tem večjo vnanjo vrednost. G. Po znanem mladinoljubu, Janu Legu v Pragi, dobila je naša razstava te-le kDJige: a) Štčpan Bačkora: Nočni razinloiivani pejska štška a kočičky miči macikovi. Praga, 1854. Nakladeui spisovatelovym. b) Zahrada budečska. Čislo III. Poyfdky otce Jaromira. Praga, 1852. Nakladeiu Štžpana Bačkory. c) Zabiada budečska; Čislo IV. Vaclav Jersy: 01)razy ze života pro život. Praga, 1853. Nakladem Štepaaa Bačkory. d) Štžpan Bačkora: Citanka. Vydana od Porady učitelsk_. Praga, 1849. Nakladern Vaclava Hessa. Ime Bačkorino je uže tudi slovenskim učiteljem zadosti znano, zato bodo te knjige s pridom čitali vsi, ki so vešči češčine. G. Pouk, kako se raM šivalnl stroj. Kake važnosti je šivalni stroj pri današnjih razmerab, ve pač vsaka gospodinja najboljše. — Prvotno je bilo pri tem stroji znanih 5 sestav in sicer: _Wilcoxs- in Gibbsova", katera se le še redko kdaj rabi; — nGroverin Bakerjeva", katera se nič več ne rabi; — -Howejevau tudi ne slovi več, kakor nekdaj; — nWheeler- in WilsonovaK, katera se še tu in tani najde in ,,Singerj e va" sestava, katera je odlo&no najboljša in po katmj sestavljajo iu izdelujejo drugi tovarniki svoje stroje. — Tudi nikjer ne najdemo tako popolne in pravilno izdelane sestave, kakor je ravno nSingerjev" originalni šivalni stroj za obrtnijsko in domačo rabo. Natančno opisovati nSingerjevega" šivaluega stroja pač ni treba, ker knjižica BPouk, kako se rabi šivalni stroj", katero je dobila naša razstava, obsega natančen opis. Razstavil jo je z dobrimi slikami teh strojev vred g. G. Neidlinger v Gradci, Sporgasse, 16. Dobro bi bilo, ako bi nam zaloga poleg teh slik poslala tudi jeden šivalni stroj. W. Izmed časnikov sta natn došla: 1. Piidagogische Rumlschau. Zeitschrift fiir Schulpraxis und Lehrerfortbildung. Izdaje s sodelovanjem ])riznanih pedagogov Alojzij pl. Nackler. 2. letnik 1888. Zvezek 1 — 5. Uredništvo: Dunaj-Rudolfsbeiin, Arnstdngasse, št. 25. Upravništvo: Dunaji V., Spengergasse št. 6. Naročnina celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., posamezne številke 30 kr. — Izbaja v mesečnih zvezkih v obsegu 2 tiskovnih pol z velezanimljivo vsebino. 2. Schlesisclies Schulblatt. Glasilo šleskega deželnega učiteljskega društva v Opavi. 17. letnik, 1888. Štev. 1 — 9. Urednik Alojzij Meixner, Opava. Izhaja 1. in 15. dne vsacega meseca in stoji za vse leto 2 gld., za pol leta 1 gld., posamezne štev. 10 kr. — Vrlo zastopa učiteljske težnje. G. © f i s i. Z Dnnaja. Nov ukaz ministra za bogočastje in uk s 16. decembra preteč. 1. ukazuje tukajšnjemu c. kr. izobraževališču za učiteljice, da naj bodo kandidatinje vsako uedeljo pri sv. maši in pridig-i. — Kazpisanih daril za najbolje nemške spise za mladino nihče ni dobil. — Naučno ministerstvo je, kakor znano, 1887. 1. razpisalo tri darila po 1000 gld. za spise, ki bi bili primerni knjižnicam za učence. Vsled tega je doslo 91 izdelkov, mej katerimi je bilo mnogo sicer ugodnih, a za darilo vender ni bil noben spis sposoben. Za mladino dobro pisati ni kar sibodi lehka stvar. Iz Žalca. Prošnji osnovalnega odbora «Zaveze» (Glej «Popot.» 1. 1888., str. 204), da slavna društva pošljejo provizoiičen donesek (10 kr. za pravega člana), ustregla so nastopna društva: 1. Postojinsko učiteljsko društvo 4 gld. 50 kr.; 2. Sežansko učiteljsko društvo 4 gld.; 3. Pedagogiško društvo 5 gld.; 4. Goriško učiteljsko društvo 9 gld. (po 20 kr. za člana); 5. Šmarijsko učiteljsko društvo 1 gld. 50 kr.; 6. Ljutomersko učiteljsko društvo 1 gld. 80 kr.; 7. Učiteljsko družtvo za Koperski okraj 2 gld. 25 kr.; 8. Tolminsko učiteljsko društvo 2 gld. 90 kr.; 9. Logatsko učiteljsko društvo 5 gld. 10 kr.; 10. Savinjsko učiteljsko društvo 1 gld. 75 kr.; 11. Celjsko učiteljsko društvo 4 gld.; skupaj torej 41 gld. 80 kr. — — Mej delegate za «Postojinsko učiteljsko društvo» uvrstiti je še g. Martin Zarnik. Čestiti g. tovariš naj nam neljube pomote ne šteje v zlo. Prosimol Osnovalni odbor nZaveze". Iz Krškega. V našem šolskem okraji in v Litijskem rnzsujajo hude osepnice, zarad katerih so po več krajih šole zaprte. Iz Mokronoga. (Zahvala). Blagorodni gospod deželni poslanec dr. Fiai Papež izročil je «Narodni Šoli- v Ljubljani 10 gld. za ljudsko šolo v Mokronogu s tem namenom, da društvo preskrbi šolo z raznimi učili. «Narodna Šola» poslala je meseca decembra pretef. 1. mnogo raznega šolskega blage v razdelitev tukajšnji ubožni šolski mladini. Za ta blagodušni dar izreka v imenu obdarovane šolske mladine, blagorodnemu gospodu dr. Franu Papežu in slavnemu društvu cNarodna Šola» najprisrčnejšo zahvalo Andrej Orčar, nadučitelj. Z Dolenjsk6g'a. (Šolsko uredovanje). Kranjsko ljudsko šolstvo je dobilo v novejšem času vender svoje naravno lice. Načelo vseh pedagogov iz vseh časov, da ima v ljudski šoli edino le materini jezik biti učnim jezikom«, predrlo je, vender vkljub vsem nenaravnim zaprekam tudi pri nas v prakso. Sedaj imamo tudi slovenske nadzomike in okrajne šolske svete, in s tem je zopet slovenščini pot uglajena kot poslovnemu jeziku v domači deželi. Slovenskim učiteljem je sedaj delo jako olajšano, vsaj pa tudi ni bilo mogoče v šoli v dveh jezikih tako napredovati, da bi splošna omika s tem škode ne trpela. Dokaz temu je. ker se nemški učitelji v nemških krajih z nemškim učnim jezikom pogostoma pritožujejo, da ne morejo zmagovati predpisane tvarine. Z veseljem gremo sedaj na delo in prepričani srno, da se bode naše šolstvo v kratkem mnogo zboljšalo. Posluževali se pa bodemo tudi radi svojili pravic ter pošiljali vse uradne spise na okrajni in deželni šolski svet v svojem učnem jeziku. Iz Postojinskeg'a Okraja v 11. dan januvarija. Ni navada, da bi pri nas obešali vsako novost ali izpremembo na veliki zvon ter s tem svetu kazali rekoč: «Taki le smo!» Mirno in maino učiteljevanje je naš uzor. To je nekda tudi vziok, da dobiva cenjeni «Tovariš» od sivega Nanosa tako malo dopisov. Danes sem pa vender vzel uže zarjavelo pero «v desno roko», da se nekoliko ozremo, ne daleč v prošle čase, temveč v prošlo leto, ki je bilo za naš okraj izrednega pomena. Prebudili smo se v prošlem letu iz dolgega, da ne rečem, večnega spanja ter si ustanovili «učiteljsko društvo» za Postojinski okiaj. Iz večnega spanja rekel sem, ker rmrodnega učiteljskega društva v tem okraji od vekov ni bilo. »Učiteljsko društvo» s plemenito svrho deluje po možnosti, in nadejamo se od njega mnogih lepih uspehov. In kedo nas je zdramil iz onega opasnega mrtvila? Čegava je to zasluga? Prekoristno misel je prvi sprožil in tudi se največ trudil za njeno uresničenje g. Jaka Dimnik, vrl domoljub in učitelj v naši metropoli Postojini. On je stvar drezal in dražil tako dolgo, da je naposled dosegel svoj namcn. Da povem istino: Ta gospod je v našem okraji pravcati «rerum movens». Piavila društvn je sam sestavil. Kadar tieba «kovati» — kakor obligatno vsako leto — prošnje za povišanje učiteljskih plač na deželni zbor, sestavlja je in deluje cel6 za redno podpisovanje g. J. D. Kadav je treba kakemu kolegu dobrega sveta ali infoimacije, poda mu on desno roko; nikakor ne pretiravam, če rečem: kadar treba komu gmotne podpore, zopet mu priskoči na pomoč g. J. D. Njegova spretnost v pedagogiki kakor tudi v šoli, kažejo njegovi izvrstni sestavki priobčeni v »Tovariši*. Domoljubje in narodnjaštvo bilo mu je vedno zvezda voditeljica. Porok za to nam je prošlost njegova v najlepšem svitu. Izvestno govoriin vsem od sica, če rečem: «Živil ga Bog!» Vemo, da tudi pri aas ni še vse tako čisto. Slišal sem, da imajo še sedaj nekoji vaji neki sloviti nemški šolski časopis, kot pa našega vrlega «Tovariša», ki nas v svojem XXIX. tečaji gleda pomlajen nalik mladeniču v najboljši dobi. Tovariši, zbirajmo se okoli «Tovariša», ki je edino naroden! V 23. dan t. m. je v Postojini uradna učiteljska skupščina. Dnevni red je popolnoma navaden brez kakih poročil; samo volili bodemo zastopnika za okrajni šolski svet in odposlance v deželno učiteljsko konferencijo. Mnogo debate tudi ne bode, ker je začetek šele ob 2. uri popoludne. Ni namen mojim vrsticam za koga agitovati, ker so volilci zreli možje, volili bodo tedaj po pameti in svobodni volji. Dosedanja gg. zastopnika sta sicer vestno izpolnovala svojo zadačo, a slišal sem od Nanosa odmev, (Ja se je eden omenjenih gospodov odpovedal, ali da se odpoveduje .... Zato žele mlajše učiteljske moči, da dobe zastopnika svojih misli in idej. Starih ostani eden (ne iz pijetete, temvcč zastran zaslug), in na novo volimo moža, kojega sem pokazal ter zaslužuje zaupanje naše. Ne urivamo s tem nikomur novosti in nevšečnosti, toda misli in nazori v človeštvu se menjujejo s posamnimi rodovi. Kar je bilo pred dvajsetimi leti radikaino, danes je uže konservativno. Želeti bi bilo, da se v dan volitve gospodje drže tega načela. Odločnega moža hočemol Veritas. Iz Postojine. Učitelji in učiteljice Postojinskega okraja imeli bodemo v 23. dan t. m. uradno okrajno konferencijo za tekoče šolsko leto v šolskem poslop.ji čveterorazrednice Postojinske. Dnevni red je prav kratek, zato pričela se bode še le ob 2. uri popoludne. Glavni točki vzporeda ste: a) volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet za bodočih šest let in b) volitev treh odposlancev za prihodnjo deželno učiteljsko konferencijo. Ker imamo v tem času še zelo kratek dan in se ne ve, kakšno vreme bode v dan konferencije, zato je privolil naš slavni c. kr. šolski svet, da bode tudi dan po konferenciji prost dan. Na večcr 23. t. m. namerava pa «učiteljsko društvo za Postojinski šolski okraj* prirediti v prostorih čitalnice Postojinske veselico, pri koji se bode pelo, deklamovala in predstavljala gluma: «Štempihar mlajši*. Kazume se ob sebi, da ne zastane tudi običajen «ples», zato se izraža želja, da pride vsakdo, komur le možno, v spodobni, primerni obleki k veselici. Ves program je prav zanimiv in nadejamo se najbolj zabavneg-a večera. — V slogi je moč — v edinosti mir. —mn— Iz Slavine. (Zahvala.) Podpisani vzprejel je od slavne družbe «N;irodna Šola» za poslanih 20 gld. mnogo šolskega blaga nad to vrednostjo, za kar se jej v imenu uboge šolske mladine najtopljeje zahvaljuje. M. Hiti, šolski voditelj. Iz Ljubljane. (Skrb za mladino.) Poslanec Pfeifer je v državnem zboru 12. dec. preteč. 1. med pohvalo govoril, kako naj bi se do časa skrbelo za šolsko mladino, da bi se pozneje dobili čvrsti vojaki (bile so na vrsti vojaške zadeve), in ie se je pri tem kaj zamudilo in so mnogi ostali šibki in bolehni, naj bi se preložile naborne dolžnosti od 20. do 21. leta. Opomnil je, da silo veliko šolarjev opoludan ostane brez gorkega kosila. V planinskih krajili in po raztresenih hišah, imajo otroci dolgo pot do šole, gred6 od doma ob sedmih zjutraj in domov še le zvečer ob petih ali šestih, lačni, trudni, po zimi v svoji borni in lehki obleki na pol zmrzli, in to otroci med 6. in 14. letom. Štajerski poslanec Jerman je zagotovil, da na šesterih šolah izmed 2466 šolarjev jih ima le 240 gorko kosilo, — 2226 pogreša tega užitka, tedaj 90 odstotkov! Na Češkem (gotovo tudi drugod) je v itnovitejših mestih število revnih šolskih otrok veliko. V Pragi je bilo 1. 1877. med 883 revnimi šolskimi dečki 144 takih, katerim je manjkalo hrane, in 176 takih, ki niso imeli zadostnega oblačila. Zdravje teh otrok je bilo pri 53 dobro, srednje pri 53, slabo pa pri 330. Veliko število jih je bilo, ki so imeli preslabo kri in več jih je bolehalo vsled tega. Poslanec Pfeifer je opomnil dalje, da po izreku našega prestolonaslednika Eudolfa je človek najdražji kapital države in družbe; vendar pa da se to načelo ravno pri človeku prezira in se z njim divjaško postopa, ker pogreša 6 do 8 let kot deček gorkega kosila in pozneje kot vojak ne dobiva svojemu telesnemu razvoju primerne hrane. Skrbi se za izrejo krepkih domačih živali in žlahtnih živinskih plemen, ki se jim polaga obilne krme, ako se hoče dobiti rabljive koristne živali; mladim drevesom se donaša dosti najboijše zemlje, da se jim pospešuje rast . . . Govornik sklepa, da tndi vprašanje lakoto in mraz trpečih šolarčkov je vsakako vredno, da se ga poprimejo možje, postavljeni za skrb zdravja (higjeniki), da preudarjajo to zadevo in se potrudijo, da odjenja to trpinčenje . . . Nikakor naj ne smc naučna uprava namesto krepkih rodov izrejevati kandidatov za bolnišnice in hiralnice. Vojni minister naj skrbi uže prej, in ne še le pri 21. letu, da dobi močnih mladih ljudi itd. (Dobro, dobro! na desni.) Pri teh pomislika vrednih besedah naj smemo pozornost zavrniti tudi na više šolce? Uže lansko leto je omenila «Danicai>, kako marsikateri dijnki prezebajo po mrzlih sobah, ker iskati si morajo najcenejših stunovanj, ter lačni in slabo oblečeni morajo dolgo v noč čuti, pisati in študirati. Zelo drage in mnog-e knjige, draga hrana, silo velika šolnina itd. toliko vzame, da tudi sicer precej trdni posestniki pri svoji obilni družini doina, pri velikih davkik itd. ne zamo- rejo sami zadostno podpirati svojih sinov, ki žele doseči višjo oliko, in da se torej tniiogim ne godi bolje, kakor onim malim, ki so od sedmih zjutraj pa do petih ali šestih zvečer v šoli in na potu. («Danica.») — Državna podpora šolskim vrtom. Visoko c. kr. naučno ministerstvo je leta 1888. dovolilo 200 gld. podpore šolskim vrtom na Kranjskem ter je naročilo slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu to podporo razdeliti samo takim šolskim vrtom, ki so 'iže lepo urejeni, da jo porabijo učitelji za njih izboljšanje in obdelovanje. Od teh novcev so dobili zneske po 25 gld. nasledni gg. nadučitelji: Matija Huduvernik v Dobrepoljah. Leopold Abram v Kostanjevici, Vojteli Bibnikar v Sp. Logatci, Janko Žirovnik v Gorjali ia gg. učitelji: Viljem Gebauer v Tržišči, Fr. Klinar v Hrušici pod Ljubljano, Martin Potočnik na Sori in Matevž Grm v Adlešičah. — V okrajne šolske svete imenovani so od prečast. knezoškofijstva kot udje za prihodnjih šest let nasledni p. n. gospodje: Za Ljubljano kanonik Audr. Zamejic; za Ljubljansko okolico dekan Šmarijski Andr. Drobnič; za Črnomelj dekan Semiški Anton Aleš; zaKočevje častni kanonik Martin Skubic v Bibtiici; za Kamenik tamošnji dekan Janez Oblak; za Kranj dekan Ant, Mežnarec; za Krško dukan dr. Jurij Sterbenec v Leskovcu; za Litijo dekan Jakob Eus v Šent Martinu; za Logatec dekan Jan. Koprivnikar na Vrhniki; za Novo Mesto prošt Peter Urh;,za Postojino častni kanonik in dekan Janez Ev. Hofstetter; za Eadovljico Jos. Eazboršek, dekan na Bledu. — Deželni odbor je v seji dne 12.t.m. tudi imenoval ude okrajnim šolskim svetom. Za Ljubljansko okolico sta imenovana g. g.; Jos. Seunig, graščak na Bokavcah in Fran Kotnik, tovarnar in posestnik na Vrdu. Za Krško: Viljem Pfeifer, državni in deželni poslanec v Krškem, in dr. Jan. Mencinger, advokat v Krškem. Za Eadovljico: Fian Čarman, c. kr. voj. kapelan v pok. v Eadovljici, in M. Homan, trgovec v Eadovljici. Za Kranj: Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kianji, in Ivan Urbančič, graščak na Turnu. Za Litijo: Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, in Štefan Jaklič, župnik v Šent-Vidu. Za Postojino: Hinko Kavčič, deželni poslanec v Eazdrtem in Janez Sajovic, župnik v Slavini. Za Logatec: Julij Majer, zdravnik v Planini, in Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Logatcu. Za Kočevje: Edvard Hoffman, trgovec v Kočevji, jn Primož Pakiž, posestnik in deželni poslanec v Primostci pri Sodražici. Za Novo Mesto: dr. Jos. Marinko, katehet na gimnaziji v Eudolfovem, in Ljudv. Golija, c. kr. okrajni sodnik v Trebnjem. Za Črnomelj: Fran Dovgan, prošt v Metliki, in Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji. Za Kamenik: Janko Kersnik, c. kr. notar in graščak na Brdu, in Ivan Murnik, trgovec in posestnik v Kameniku. — Družba sv. Cirila in Metoda je vzprejela z naslednjimi vrsticami naslednji dar: -Velečastiti gospod prvomestnik! Poslednja občna zbora ,Slovenskega učiteljska društva' in ,Narodne Šole' sta odločila izdavanje knjižnice za mladino. Častno se je lotila tega velevažnega posla družba sv. Cirila in Metoda. Da bi ga mogla nadaljevati, v to svrho pošiljam 100 forintov. Bog in Slovenci! Veselo in srečno novo leto! V gorah slovenskih, 1. prosinca 1. 1889. Izrazujoč Vam . . . bivam najudanejši čestitelj, slovensk duhovnik*. — Neznanemu domoljubu pnsrčna zahvala; drugim domoljubom prisrčna priporočila. — Eed za obiskovanje Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinum. 1 Muzejske zbirke je dovoljeno ogledovati vsak dan proti plačilu vstopnine 3 0 kr. za vsako osebo. Vstopnice se dobivajo pri vratarji. 2. V obče je dovoljen vstop vsakemu brez vstopnice ob nedeljali od 10. do 12. ure, potem dijakom srednjihšol ob sredah popoludne od 2. do 4. ure. 3. Učencem ljudskih šol dovoljeu jo vstop le v spremstvu in nadzorstvu svojih. 4. Zarad obiskovanja muzeja po posameznih razredih tukajšnjih ljudskih šol in druzih učilišč v spremstvu učiteljev ob takih dnevih, ko ni dovoljen splošen vstop, treba se je poprej obrniti do muzejskega načelništva. 5. Palice, dežniki in solnčniki naj se shranijo pri vratarji. Pse seboj jemati ali v muzeju tobak kaditi je ojstro prepovedano. 6. Obiskajočemu občinstvu se priporoča, da pazi na snažnost muzejskih sob. Potipanje prosto stoječih razstavljenih reči in steklenili šip razstavnih shramb je prepovedano. 7. Konec splošnega obiska naznanja se vselej s trikratnim zvonenjem. Od dezelnega odbora Jcranjskega. V Ljubljani dne 2. decembra 1888. — Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 29. dan decembra preteč. leta. — Zapisnikar bere rešene uradne stvari od zadnje seje, kar se jemlje na znanje. Potem pozdravi gospod prvosednik novoimenovane ude deželnega šolskega sveta, niej temi posebno še novega za- stopuika Ljubljanske ubčine gospoda dr. Karola viteza Bleiweisa Trsteniškega. Duzdanjemu udu gimnazijalnemu profesoiju guspodu Maksu Pleteršn iku se pri izstopu iz dfželnega šolskega sveta za spretno delovanje izieka pripoznanje. — Gospod deželni šolski nadzoniik Jakob Smolej bere letno poročilo o stanji srednjih ljudskih šol na Kranjskem v šol.kein letu 1887/88., kar se jemlje na zmmje in predlaga slavnemu naučnemu ministerstvu. — Gimnazijalni učitelj g. K je stalno postavljen in z naslovom profesor imenovan. — Četrto učiteljsko mesto na ljudski šoli v Žužeinbetku podeli se definitivni učiteljici v Mirni Peči, gospodičini Ernestini Clarici, potem drugo učiteljsko mesto na trorazredni Ijudski šoli v Kostanjevici pa deflnitivni učiteljici v Kostanjevici, gospodičini Mariji Wruss, in tretje učiteljsko mesto na ljudski šoli v Kostanjevici učiteljici v Šcnt-Jarneji, gospcj Josipini Kalin, rojeni Malec. — Dozdanja začasna učitelja g. Ludovik Kranjec v Lozicah in Ivan Kambič v Ustiji sta stalno postavljena. — Prošnja bolnega učitelja v pokoji, g. St , da bi se mu zopet podelila služba, se ne usliši. — Eeši se več prošenj za podpore in nagrade. — V Kastvu je v 11. dan t. m. umrl g. Josip VIah, učitelj na tamošnjem izobraževališoi za učitelje, občinski odbornik in vrl rodoljub. Blag- mu spomin! — Blagi gospod vitez dr. Fr. Močnik, c. kr. deželni šolski nadzornik v pok. v Gradcu, je kakor prejšnja leta tudi letos poslal 15 gld. za «Narodno Šolo» in 10 gld. naročnine za «Vrteca». Hvala! Rii/.pis učiteljskih služeb. Št. 687 okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli na M i r n i (Neudegg) II. učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prošnje naj se postavnim potom do 18. januvarja t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 29. dan decembra 1888. 1. Št. 1315 okr. š. sv. Na čveterorazredni deški ljudski šoli v Kočevji se razpisuje učiteljska služba v II. plačilnem razredu s pravico do postavnih službenih doklad s stalno, oziroma učiteljska služba v III. plačilnem razredu za slučaj, ko bi se po povišanji izpraznila, in sicer slednja tudi v začasno nameščenje. Pravilno osnovane prošnje naj se pri podpisanem uradu postavnim potom vlagajo do 20. januvarja 1889. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji v 30. dan grudna 1888. 1. Št. 58 okr. š. sv. V Kranjskem šolskem okraji se bodeti stalno, ali začasno umestili službi in sicer: 1. na enorazrednici v Sorici s 400 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s postavno stanarino; 2. dmga služba na trorazrednici v Cerkljah s letno plačo 450 gld. Prošnje naj se do 31. januvarija t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji v 10 dan januvarja 1889. 1. Listnica uredništva.Vsem p. n. g. g. prijateljem in sotrudnikom, ki so se me prijazno spominjali pri zopetncm imenovanjii  v  ddežellnii  šollskkii  svet  iinonastopnem novem  lletu, se prisr.nozahvaljujom. A. P.