Št. 104. V Gorici, dne 29. ^decembra 1899. .^^sjceaj XXW. Izhaja dvakrat nn teden t Stlrlk izdanjlli, in sioer: vsak torek in petek, jutranje izdanje opoldne, večerno issdanje pa ob o. uri popoldne, in stane z gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: _ •.'¦ "Vse lete »«:«„.., ;.„^«gld. K— polleta. '. .". . . . *: >""'3"--- "* *" četrt leta . ......»' 1-50 Posamične številko stanejo f> kr. Naročnino sprejema npravaiStvo v Oonposki alici Stv. 9 v (Jorici v »(Soriški' Tiskarni* A. Gabršček vsak ¦lan od-8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od '.l. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnina ' «n ne oziramo. > -•«,... „_,. ._ ,,1'UIMOllKV^ izhaja neodvisno od mesečno in stane vso leto gld. l-i!o. «Soča» in «Primorec* se prodajata bukarni So h w ar z v Šolski ulici in Nunski ulici; — v Trstu v tobakami L; tipu della CaKeruiA in Pipan v ulici I1 Odgovorni urednik in izd knlStvo ci St 7 v Gorici v L nadstr. govoriti vsaki dan od 8. do do 5. popoldne; ob nedeljah do 12. dop. UpravniSUo ulici šL 9. jo le uredništvu. in druge reči, katere ue «p7a™ifitv,rr'""6 —štvai nai 8e po§iliflio ,e Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. „Soča"—trikrat na ti Somišljeniki! Rodoljubi! Zopet važen korak naprej v zgodovini našega lista. Italijani so si ustanovili v Gorici dnevnik, da bodo lože pačili resnico o naši deželi pred zunanjim svetom. Nasproti njemu bi bil potreben slovenski d n e v n i k. In res smo bili že v dogovorih....., da bi izhajala «Soča» vira k dan. Ta korak pa se nam je konečno zdel prevelik skok naprej, zlasti vsled grdega boja od vseh možnih stranij proti samemu obstanku našega lista. Zanašaje pa se na mogočno se razvijajočo stranko, katero zastopa Soča>, smo vendar sklenili: izdajati list trikrat na teden, t. j. ob torkih, četrtkih in sobotah opoldne. Ker bo izhajal tudi Primorec? vsak petek, bomo imeli torej štiri dni v tednu list, kar znači že lep korak bliže dnevniku. Vkljub temu, da jako narastejo stroški, zlasti še vsled dražjega tiska po novem letu, povišamo naročnino za samih, »*- 60 kr. "IMi da bo ' Soča stala: -¦- celo leto gld. 0*00, pol. „ » 3-30, četrt , » 1-70. V ostalem nas čitatelji dobro poznajo, saj" smo dovolj odkriti v besedah in dejanjih. Zatd nam tudi ni treba pisati nikakega programa, ne obljubovanja! Mi imamo jasne smotre pred seboj — in za nje se bomo borili, preziraje grde osebne napade, s kakoršnimi so nas v starem letu iznenadili bivši »narodni voditelji?« V člankih Bodi jasno* smo obrazložili svoje stališče v domačih homatijah; iz njih je jasen tudi naš program. Kakor doslej, tak<5 tudi zanaprej pa bomo prijatelji odkrite, jasne, možke besede. Kdor čuti po svojem srcu in prepričanju, da je z nami, naj se nas tudi oklene. Proč s cincarenjem in omahovanjem? Vsi, kar nas sorodno misli m čuti, se moramo združiti v krdelo hrabrih vojščakov, ki dobro vedo, kaj hočejo in imajo tudi dovolj pogumne volje. MARGO VISCONTl Zgodovinski uomak Jtalijaaski napisal Commaso Grossi. (Halje) «Beseda je prava* je dejal polglasno sokolarjev sin, a na to nadaljeval nekoliko glasneje: »Zakaj ste prišli z vozom, in se izpostavili nevarnosti, da bi vas vlovili nemške stražne četice ?» «Pripeljali smo seno za grofa« je odgovoril uni. Bil fe spuščen most, in Štirje konji, ki so vleiili seneni voz, so se pomaknili pod obok nad vrati, takč da sta se prva dva dotikala z gobcema spuščene rešetko. A na neko povelje limontin-skega poglavarja se je rešetka jela dvigati in je škripajo stekla navzgor po dveh žlebih, katera sta bila izklesana v vratnih stebrih, ter se skrila v oboku ,če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ^ta. Večkrat po pogodbi. .-— fe plačat! loeo Gorica. Gabrfiček tiska in zalaga ,Slovansko knjižnico«, jih obsežnih 5 do 6 pol r — kr. — Oglasi v .Slov. «0 kr. petit-va «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. da ob vsaki priliki in proti vsakomur odločno nastopijo za svoje poštene namene. Že pol leta vihra boj proti našemu listu, da bi ga uničili..,. Namesto tega prihaja v novem letu pomlajen, poživljen, po-krepljen med slovenski svet! Rojaki! Somišljeniki! Oklenite se ga ako Vam je pri s cu svoboden napredek slovenskega naroda! Ob tej priliki zahvaljujemo svoje dosedanje zveste n a roč n i k e, proseči jih, naj nam stoje na strani tudi v.prihodnje; vsak naročnik naj skuša dobiti še jedriega tovariša. Zahvaljujemo dalje gg. dopisnike, proseči jih, naj nam v prihodnje dopisujejo še pridneje, ker bomo imeli več prostora, da jim lože in hitrejše usirežemb. Prosimo pa stvarne in kolikor mogoče kratke dopise. Zahvaljujemo sploh vse somišljenike in sobojevnike, katerim kličemo; Srečno iti veselo novo leto 1900* litev t toni zbor. Ena važnih točk »S I o g i n o g a" programa, na kateri so bili voljeni vsi sedanji poslanci — razun gg. dr. A b r a m a in Muhe na Krasu — je ta, da: posla no c ne sme odložiti mandata mod zborovanjem ali tik pred n j i m. S tem se je hotelo preprečiti, da bi s'ovenski narod na Goriškem ob kakem zasedanju ne bil zastopan vsaj po teh poslancih, katere nam je milostno dovolila neprijazna volilna geometrija. Vrhu lega nam pogoste volitve ne morejo bili Kube že zaradi velikih stroškov, katere ima naše ljudstvo! Vsake volitve stanejo mnogo denarja, ako tudi ne računimo sitnosti] in dela v županstvih itd. Vkljub tej važni določbi »Sloginega" programa je odstopil grof Alfred G o r o n i n i sredi zborovanja državnega zbora in pred sklicanjem deželnega. Da je s lem činom prelomil program, na kateri je bil voljan, za to se najbrže sam malo meni. Razlogi, katere je navel v opravičenje, so docela ničevi! Da se dobi vsaj nekaj Slovencev in »zdražbarjev", ki ne bodo hladnokrvni) gU-daliziovoljnegaubijanja naših najboljših narodnih delavcev, to je pač moral vedeti tudi grof Coronini! — Njegovega od- nad vrati. Mož, ki je bil pri vozu, je pognal nekoliko konje, a kmalu jih je vstavil z neko pretvezo. <-Naprej !* mu je zaklical Lupo. A uni, mesto da bi ubogal, jo zažvižgal, in četa vojakov, ki je bila skrita za cerkvijo svetega Marka, se je spustila v dir proti vratom. «Doli rešetko! doli rešetko!* je zakričal Lupo. Protiuteži so se dvignili, in težko železno omrežje jo padlo doli, toda zadelo je na seneni voz, ki je bil spodoj, ter obviselo ondi. »Dvignite most!» —- A ni bilo mogoče dvigniti ga, ker so ga zunaj doli tiščali z vrvmi in drogi. •Izdajstvo ! izdajstvo ! Ambrož, Miha, Limontini, izdajstvo!* Straža na stolpu je zatrobila v rog in tak6 poklicala na pomoč. Vojaki, razdeljeni po nasipu, so pritekli od vseh stranij. Dve straži pred stolpom, sokolar, brodar in še kakih pet drugih je koj stopilo na obe strani vozil. Ko so tam kar v temi mahali, se jim je vendar posrečilo, da so nekaj časa zadržali četo pešcev, ki jo silila v mesto. V tem je Lupo skočil h konjem, ki so bili vpre-žeui k vozu, ter jih začel nabijati s to- slopa, zlasti na tako odijozen način, torej ni mogoče opravičiti na nikak način, v očigled termi, da se je že precej razširilo prepričanje, da je ta odstop najpametnejši korak grofa Goroninija v vsem njegovem delovanju kot zastopnik slovenskega ljudstva. Da hi zopet kandidovul v državni zbor, o tem ni mislili. Z odstopnim pismom si je zapri vrata za vselej. Plemič, ki ju poslal v svet tako pismo, kakoršno je njegovo z dni 81. oktobra t. 1„ ne sme niti misliti več oa kako kandidaturo med Slovenci, akn bi mu jo tudi ponujali. Z »zaupnicami" so mu pa preskrbeli najožji pristaši še velikansko blamnžo, da mu »Slogaši« kandidature nili ponudili ne smejo......! Zopctna kandidatura grofa Alfreda Goroninija v državni zbor je torej izključena, kakor je bila ona za deželni zbor v veleposestvii. — Saj je bilo tudi res čudno, da je zastopal k m e č k e občine bogat grofi Edino kot državni poslanec velepo-sestva hi bil kolikorlolikr na mostu! Da ga jo „81 o ga" posadila I. 1897» na varen sedež v kmečkih občinah, jo naredila velik pogresek in s lom največ pripomogla nasprotnikom do zmage v veleposestvu! Kmečkim občinam v treh slovenskih okrajih Goriške bo treb.,t. torej volili novega zastopnika. Prvotne volitve volilu i h mož prič;.6 takoj yo novem letu. — V kakošnern znamenju se bodo vršile nove volitve?! Na to naj odgovorimo že danes i V člankih »Bodi jasno" je povedano dovolj jasno, kam piovemo na Goriškem. Povedano je tudi, kako smo prišli do tretje stranke »Goričanov«, katera ne sme računiti na obstanek. Za Š k a n d a 1 e pa, katere nam je ta stranka priklicala v deželo, jej ne bo nikdo hvaležen, toliko manj, da bi jo narod nagradil z mandatom na mesto odslopivšcga grofa Goroninija !! Ako pregledamo mizorno »Goričansko" vrsto — odštevši pravo krdelo »Prim. Lista" — in štejemo na prste njene može, sprevi-dimo na hip, da v svoji sredi nili nima moža. ki bi bil s po soben za drža v-n e g a poslanca, izvzemši sposobnost za pobotnice nezasluženih dijet. bi vsled tega dejstva je spravil grof Coronini svoje ljube prijatelje okrog „Gorice" v največjo zadrego s svojim predčasnim odstopom, ker nimajo moža, katerega bi mogli kandidovrV na njegovo mesto, ako bi ga volilci tudi hoiJi voliti. poriščem in vbadati z ostjo svoje sulice, poganjati jih in strašiti s krikom. Živali ste se napenjali, da se jima je krivil hrbet, ter se je njun trebuh skoro dotikal tal, in tak6 ste nekoliko zganili voz vkljub ogromni teži železnega omrežja, ki se je bilo zarilo globoko v sen<5. Sokolarjev sin je sicer dvakrat ali trikrat zakričal, naj za hip privzdignejo rešetko, toliko da bi se mogel zganiti naprej voz ; toda v tisti zmešnjavi, v tistem viku in kriku ga niso mogli razumeti. Mej tem so pridrvili nemški konji, slišal se je njih toptft po mostu, nekateri so dospeli že pod vratni obok, kjer je vse kričalo in je divjala grozna bitka v temi. Mahoma se je zaslišalo v tej zmešnjavi škripanje rešetke, ki je padlo doli, in neki presunljivi bolestni stok. Vsled skrajnega napora konjev je bil is vlečen voz izpod teže, ki ga je tlačila, in padajoča težka rešetka je bila spravila pod se nekega nemškega ko.njika. Tedaj so dospeli tja neki možje z bakljami, ki so razsvettte ta grozni prizor. Kakih pet nemških konjikov je bilo žo prestopilo mestna vrata. Te so naši Ali pri takozvani »stranki" okrog »Gorice«, ki je zgubila sleherno trohico sramož-Ijivosti, je vse mogoče; zato utegne narodu usiljevati kandidaturo kakega sicer 2e žalostno proslulega »narodnega trota", ':i je sicer docela nesposoben, pa si je pridobil izrednih zaslug za letošnji grdi osebni prepir. In za luke zasluge, drugih nima. naj bi ga narod se poslal za svojega zastopnika na Dunaj?! Nikdar 1 Mi »Sočani" se bomo z vso odločnostjo upirali vsaki kandidaturi moža, ki se je »odlikoval" v letošnjem domačem poboju, kajti izvolitev takega poslanca bi le poostrila nas domači razkol. Kaj to., »j p Kar se tiče r;as »Socano v", proti katerim se je rabilo kot glavno orožje, da slrožemo po »voditeljskih stokih", doknžemo brezveslnost onega podtikanja najlepše pri tej priliki. Mi izjavljamo, da ne dr. T u m n ne kdo drugi iz naših vrst ne hrepeni po državnozborskem mandatu grofa Goroninija. Mi sami smo proti kandidaturi dr. T u m c, ker hočemo, kar smo vedno hoteli, a se nam ni hotelo verjeti: da dr. Turna naj ostane v G o r i c i, kjer je s svojo izredno delavnostjo in s svojim obsežnim znanjem neobhodno potreben..... Koga naj bomo torej volili? Za vzgled naj nam bodo niši veleposestniki. V istem času, ko je dr. Gregorčič v imenu »Sloge« brusil petč in pero, ponujaje kandidaturo....., kakor da jo ima v žepu, so bili veleposestniki med seboj že edini za kandidata......; in šli so tudi na shod, kateri je sklical isti Gregorčič, ter proglasili tam g. Oskarja Gabrščeka..... Ta čin naših veleposestnikov imponujc celo nasprotnikom, imponuje nam vsem! Klobuk z glave pred takimi možmi! Isto naj se zgodi zx volitev državnega poslanca i Veleposestniki bodo zbrani 3. janu-varja v Gorici. Oni imajo pač veljavuo in uplivno besedo tudi za volitev državnega poslanca ! Kaj torej bi bilo bolj naravno in potrebno za sedanje razmere, ako s e 3. jan. pogovore tudi za skupno in složno postopanje tudi ob volitvi državnega poslanca? in še prej za volitve v o 1 i 1 n i h ni o ž ? 1. " Državni poslanec je najvišja čast, katero more narod komu dati; ta pobili, in potem se je vnel pod obokom hud boj med tistimi, ki so bili ostali zunaj, in so s pomočjo vodov hoteli na vsak način zopet dvigniti rešetko, in našimi znotraj, ki so si na vso moč prizadevali, da bi to zabranili. Jedrn in drugi so se besno vbadali s sulicami skozi luknje rešetke, ki je obe stranki delila. Toda Nemci so bili na slabšem, ker so jih nazaj držale železne osti, ki so štrlele iz rešetke proti njim, in na katere so se včasi nabadali možje" in konji, popahnjeni od drugih, ki so zadej pritiskali. "u Lupo je videl, da je prihajala izza cerkve &v. Marka druga četa sovražnikov poprejšnjim na pomoč. . Zat6 je ukazal nekaterim svojim, ki so prihajali od vseh stranij, naj gredtf na stolp, lučat kamenje s strojem. Kmalu je začela padati prava toča kamenja, iz lin je letel nebroj puščic, in Nemcem ni preostalo drugega, nego, umakniti ¦ se, kar so najhitreje mogli. (Daljo pride). 8064 Čast pa zahteva od poslanca tudi izrednih sposobnosti] in mu nalaga velike dolžnosti.... Zat6 je treba gledati pri izbiranju kandidata na vse te okolnosti, pred vse m pa na s p p s o b n o s t, t. j. na dovoljno izobrazbo," na govorniški dar, na potrebno odločnost ia neprestrašenost, na popolno gmotno samostojnost itd. Takega moža si izberimo in pošljimo na Dunaj l AH imamo takih mož na razpolago, zlasti z ozirom na to, da niso bili udeleženi pri letošnjem grdem osebnostnem mesarjenju?! Res, ni jih najti »za vsakim plotom«, kakor imajo vclemodri »Goričani" može a la dr. Turna, ali najdemo jih vendar, ako jih le hočemo poiskati. Ako se doslej niso nikamor silili, kakor je to delal lepi profesor izpod Gavna, jih to še bolj priporočal Z izvolitvijo takega poslanca narod najbolj« obsodi naš domači razkol. Z ozirom na vse to svetujemo: Rodoljubi na deželi naj pazijo ža zdaj, kak6 ae bouo vršile volitve volilnih mož. Dr. Gregorčič piše nevmorno že nekaj dnij pisma svojim duhovnim sobojevnikom po deželi in jim daje navodila......Tudi mi ne spimo. Opozarjamo pa rodoljube, naj po-skrbe za take neodvisne volilne može, ki bodo dobro umeli važnost svojega glasu ob sedanjih razmerah in ki bodo volili le nezavisnega, vsestranski sposobnega in v naših domačih homa-tijuh neomadeževanega kandidata. Vo edino naj imajo rodoljubi pred očmi. Več bomo še govorili I Le v tem znamenju je izhod iz neznosnega položaja, v kateri so nas pahnili — lovci na mandate. (v Šolski ulici) se peljal na kolesu mimo Muličev delavec Me a a j, italijanski, podanik, ki je prott tema dvema prrčama se spaeit kakor'kozelj, krče: be bel Torej je zasra-movat javno ti dve priči, ker jih pozna in ker je vedel, zakaj da sta prišli na sodnijo! Naši ljudje so preveč potrpežljivi, da bi šli radi takih stvarij tožiti — Moj Bog! Laški podanik! — Take ljudi treba čuvati, zlasti v Avstriji! To so vendar neka višja bitja attro che »šklaf*. ki je le za temnice. DOPISI. Iz Kobarida. — Po večletnem pričakovanju so se nam vendarle izpolnile vroče želje: s i. januvarjem začne uradovati naša nova c. kr. okrajna sodnija, ki obsega županije: Kobarid, Kred, Sedlo, Breginj, Trnovo, Ljubušnje, Idrsko, Drežnica Livek. Uradniško osebje za sodnijo in davkarijo je tudi že imenovano. Veseli nas zelo, da smo dobili za prvega sodnika takd čislanega moža, kakor g. M. Fabijan. Dvomimo pa, da bo mogel dolgo ostati brez pomoči sodnega pristava. Dela bo dovolj tudi zanj I — Želimo pa, da se postavijo le slovenski napisi, kakor so po Furlaniji edino italijanski; uaš okraj je čisto slovenski! — Čudno pa, da je imenovan za davkarja Italijan, ki zna le slabo slovenski! Pa saj je znano, da nas Slovence najbolj prezira ravno finančna oblast, ki davke od nas pobira! — Več bomo morda še govorili. Za danes naj izrečemo le svoje veselje na srečnem pričetku naše okrajne sodnije. Iz Komna, dne 27. decembra. — Dne 23. t. ni. je imel odbor tukajšnjega pevskega in bralnega društva »Lir.i" sejo o uiejenju časopisov za 1. 1900, to je, katerega obdržati ali izključiti iz čitalnice. Soglasno je padla prva norica-»Gorica", ž njo bratec »Primorski list" in njih sluga, lakoimenovani .Delavski prijatelj«, Kar trije politični IMi iz Gorice! Temu se ni čuditi, ker prepirljivega gosta noben ;, in zato so se ljudje kar čudili, kako je mogoče, da je storil kaj takega. Marijanico je bil napadel in zabodel že na peči; torej dogodek v prodajalnici menda ni resničen, ter jej tudi ni ukradci denarja. Včeraj smo culi, da Marijanica je zmešana ter da oteka, tako da se je bati za njeno življenje, dočim bi dekla okrevala. Napadalec se imenuje G a r I i. firzojav in telefon. — Meseca novembra je bilo na Primorskem oddanih, došiih in tranzitujočih brzojavk 252.438. Od teh jih pride na Trst 209 441. V telefonskem prometu je bilo pogovorom v isti dobi v Trstu ----- v bprfto: 269, v liilju 122, v Ljub Ijani 230.0^ Opatiji Jo>a'nem prometu: v Trstu v Puljsi t»500, v Gorici 5220, v 1«', v Ljnubani 13.580. ii^mi wi?,nmi.U,— CII Friuli Orientale" v s - ; *!. vilki o ' včeraj priznava, da Slovenci :•!<•'. =e množe, da se ne dad6 poitalija:w.l, več kar tako, kakor poprej, da poit?.lijančei'anje, kar ga je sploh, gre počasi, da Slovenci v mestu se morejo posluževati svojega jezika povsodi, ker dobe vedno človeka, ki jim odgovori na slovensko vprašanje slovensko, tako na primer v laških proda- ' julnicah itd., da tujec, ki bi šel na trg tor poslušal govorico, bi rekel, da najmanj za polovico je mesto slovensko, tako da sploh Slovenec more živeti v Gorici brez italijanskega jezika! Hvala lepa za priznanja! Torej tako je! V Gorici so Slovenci močan živelj, kateri se množi ter si pridobiva veljavo, iu še niti italijanski jim ni treba znati! Kaj takega še nismo culi kmalu iz italijanskih ust! Vse to znači. kako puhlo, kako bombastično je drugače vse tisto trkanje na italijanstvo Gorice, katero gine od dne do dne, odkar se Slovenci, ki so v mestu ali prihajajo v mesto, ne dado poitaiijančevati kar tako, kakor prejšnje čase, in kako Iažnjiva je tista pesem-izzivalka, ki prav«: »a Gorizia benedetta tutto lutto xe talian."-----— Italijani sami priznavajo-v-svojem-glasilu, da v Gorici so Slovenci, in sicer jih je sedaj toliko, da se jih kar — boje! Govore o nevarnosti, katera jim preti od strani Slovencev, ker ostajajo v mestu Slovenci in se čutijo take — in proti temu treba nastopiti ! - To priznanje naj čitajo vsi tisti višji c. kr. činitelji, ki so bili doslej mnenja, da Gorica je skozi in skozi laška, kakor so jim lagali laški matadorji ali pa so se sami sebe varali, čeprav so vedeli za resnico — in po tem priznanju naj si urede svoje postopanje v smislu pravice in ravnopravnosti nasproti Slovencem, ki žive na svojih tleh v Gorici! — Tu je dokaz, kako nujno je potrebna slovenska mestna ljudska šola v Gorici! — H koncu svojih priznavanj pa pravi „11 Friuli Orientale", da treba Italijanom skrbeti za samoobrambo! — in kakšna da bo, pove odkrito v kratkem. Zelo smo radovedni! — Zt» začetek pa graja vse laške trgovce, ki v svojih štacuuah tudi Slovence r«di postrežejo v slovenskem jeziku. Ni čuda, pravi, ako Slovenci ne čutijo potrebe italijanskega jezika ! — Res je! Italijanski trgovci neizmerno greše! Ako pridejo Slovenci v njihove štacune — naj jih kar ven pome-čejo! »Friuli" jih bo hvalil — »Soča* tudi! Torej: le ven z njimi! Nižje nI več možno! — V »Edinosti" od srede čitamo: »Novi list »Narod", ki je začel izhajati v Gorici, piše v dopisu iz vipavske doline: »Goriški Slovenci smo brezmejno razdraženi; strune so do skrajnosti napete; naš položaj je postal že neznosen. In zakaj vse to? Zavoljo vsakdanje ga kruh a dveh oseb. Je-li vredno, da se je vse naše ljudstvo vznemirilo do skrajnosti radi dveh lačnih oseb? Ne, ni vredno, in neumni smo, da se damo od dveh lačucžev tako nadražiti drug na druzega, kakor se dasta nadražiti psa, ki se prej še nikoli videlo nista." Da ne bo dvoma, kdo je jedna teh dveh ,. lačnih oseb", piše na drugem mestu: »Kdo je dr. Turna? od kod je? in zakaj se bojuje? Dr. Turna je Kranjec.....* Že to, kar smo navedli tu, jo dovolj, da mora človek z žalostjo v srcu polagati iz roke — tak list! Ali prihaja še huje. Ko se je dopisnik zlagal, da ni znan vzrok, zakaj je dr, Turna zapustil cesarsko službo, pravi dalje; »Cesarsko službo zapustiti je norost, ker boljših služb v Avstriji ni kakor so cesarske. Cesarskim službenikom ne pobije toča pridelka, ne vzame jim ga slana, da še celo bolezen in smrt ne, ker njim teče vedno plača, ob toči in slani, ob bolezni in še celo po smrti, ker uživajo njih udove cesarsko plačo. Zakaj je torej dr. Turna to zlato jabolko, to velikansko dobroto zavrgel ? Radovedni smo na vzrok, in ako nobenega vzroka ne pove, smo popolnoma opravičeni reči, da je to storil iz lahko miši j eno s t i! Znano pa je, da kdor je lahkomišljen, ni mož, ni. značaj; in tak človek ne more in ne sme .bjti_poslanec,._ne_._deželnit_.še. manj_pa__dr-___ žavni. Za svoje poslance hočemo imeti može. značaje, ne pa lahkomišljenike in vetrnjake ! Drugi c. kr. služabniki se branijo z vsemi štirimi, ako jih hočejo njih predstojniki vreči iz cesarske službe iz kateregakoli vzroka; oklepajo se svoje službe kakor s kleščami, in bi skoraj rajši življenje dali, kakor du bi jo zgubili — : in dr. Turna jo je sam zavrgel 1 Naj pove vzrok, zakaj ? Hočemo to vedeti; drugače mu rečemo naravnost, da je lahkomišljen. S to besedo lahkomišljen je vse rečeno". O JeJ» JeJ» kam ljudi zavaja strast! V vseli narodih in strankah se dogaja in štejejo ljudje celd v zaslugo, če se je kdo odpovedal gotovemu kruhu in morda sijajni karijeri, da se more udeleževali javnega življenja svojega naroda; v nas Slovencih pa pišejo o takih možeh tako, kakor — piše goriški »Narod*. Umeje se ob sebi, da je vsakomur na svobodno voljo, da je ali ni somišljenik dra. Turne, in tudi mi pušče-mo danes politiko dr. Turne eislo na strani, o!i v imenu potrebne dostojnosti v politiških bojih je obžalovati ta kov nizek način pisanja. Kdor je nasprotnik političnih načel dra. Turne, naj jih pobija sloborlno; ali takov način boja — mi se sramuiemo! Najhujše pa se nam zdi nastopno: »Zakaj se bojuje dr. Turna? Bojuje se za vsakdanji kruh. ker nima službe razun deželnega od-bornistrn. Odvetnik še ni. Da se bojuje edino le za vsakdanji kruh, je razvidno iz tega, ker noče popustiti službe deželnega odbornika, ki mu nošo 1200 gld, na loto. Naši deželni poslanci, namreč 4 od 8, ki so mu to službo dali, ali 8 od 9, ki so ga za to zlužbo odločili, so lirjali, nnj to službo pusli, ker oni, ki so mu jo dali, mu več ne zaupajo, zatorej naj odstop1. To so poslanci storili Že drugič v 5 mesecih. In dr. Turna? On noče odstopiti, in noče iz službe, iz katere ga po pravici tirajo tisti, ki so mu jo dali. On noče pustiti 1200 gold. na leto, akoravno je to službo že zgubil, ker je zgubil zaupanje tistih, ki so mu to službo dali: — tam pa pri c. kr. službi je sam zavrgel 1500 goldinarjev na leto, ne da bi bil zgubil zaupanje svojih predstojniku ?, ki so mu bili to službo dali! Tu ga tira javno mnenje iz službe od 1200 gld., on pi noče odstopiti — tam pri c. kr. službi pa ga je hotelo javno mnenje in volja predstojnikov imeti v službi, on pa jo je — službo od 1500 gld. — sam zavrgel! 1 Kakšen mož je to ? -Naj si odgovori vsak, kdor ima še zdravo pamet". Mi si domišljamo, da imamo še nekoliko pameti in pravimo brez ovinkov: naši domači slovenski boji so pognali na površino že marsikaj umazanega, marsikak pojav divje strasti in strupenega sovraživa, marsikaj, kar je rezalo v dušo vsakemu rodoljubu, ali kaj tako — nizkega pa še nismo čitali. Možu, ki je te pisal, se vidi, da ima prepričanje, kriterij in nazore v — žepu.'! Torej služba odvetniškega koncipijenta ni služba, in odvetniški honcipijenti so ljudje brez službe! Čudo, da mož s prepričanjem v — žepu ne zahteva, da je z odvetniškimi koncipijenti postopati po zakonu za — postopače ne vemo katerega leta !! In trgovec! Tudi ta je na vse zadnje le postopač brez službe; saj nima gotovega stalnega zaslužka! Kaj še le urednik in zasebni uradnik in delave^?! In če je res, da v nas imajo pravico do poslanstva' le ljudje z gotovimi plačami in stalnimi službami, potem prihajamo do logičnega zaslužka, da Slovence smejo zastopati le c. k. uradniki !! Hvala lepa i Morda doživimo danes ali jutri, da bo »Narod* kandidiral kakor v polni mori kvalificiranega zastopnika goriških Slovencev — gospoda Contina ! 1 Mož se je podpisal Junius Brutus. Nam se dozdeva, da se je zapisal, kajti primerneji bi bil italijanski podpis: anima brutta! Mi se ne utikamo radi v prepire, ali kar je preveč je preveč! Na take nizkosti je " težko molčati". Res je, da je težko molčati na take nizkosti, ali mi smo vendar le molčali, čeprav smo se zgražali ob pisavi novega Gregorčičevega lista .Narod", in z nami so se zgražali še drugi! Molčali pa smo, ker smo prepričani, da dr. Gregorčiča in njegovih pristašev ne pripravimo do drugačne pisave, ker zlobnost jim je prešla v meso in kri, in ker so vsi treznomisleči ljudje že obračunali skoro docela z dr. Gregorčičevo stranko! — Ponatisnili smo pa gorenji sestavek iz »Ed.*, da vidijd naši čitatelji, kako prav tudi drugodi sodijo o pisavi dr. Gregorčičevih listov I In prav ta novi list ima bitf — kakor pravi dr. Gregorčič v uvodu, list, ki bo prinašal narodu „z d r a ve g a b e r i 1 a" i Tako torej je listo »zdravo berilo". '— »Narod" je ustanovljen proti »Primorcu",zato opozarjamo na to naše somišljenike, da vedo, kaj jim je storit' ! Konečno še to: Dr.. Turni se očita, da nima službe. Vprašajte %, dr. Staniča, in on vam pove, da da rad drt Tu mlTfa ""mesec plače 300 gld. in še več, a ko bi hotel bili on le odvetniški kandidat ter bi po-rabil v njegovi pisarni tisti čas, kateri porabi za narodno deio. . Razglas c. kr. okrajnega glavarstva. —" Obljavlja se s tdm,"cfe"šo razpostavljeni v pregled v prostorih davčnega oddelka tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva od 27. decembra t. 1. skozi- 7 dnij imeniki oseb, imajočih pravico, udeležili se volitev v ce-nilne komisije za osebno dohodnino, mesto po § 189 postava od 25. oktobra 1896,(1. drž. %, št, 220) izstopivsih' udov in namestnikov, ter da se more vložiti morebitni priziv po § 184. omenjene postave v teku 8 dnij pri prej omenjenem davčnem pddelku. Mesto novoletnih voščil darujdg, M. Poveraj, irgovec in krojaški mojster v Gorici 5 kron »Šolskemu domu" in 5 kron »Sokolovi* glasbeni šoli. — Da bi se tika lepa navada ..vpeljala ter novoletnih silnežev otreslo, priporočamo, dn bi se mnogo posnemovalcev oglasilo. -s, Za ,,BožičiiICtt" v »Šolskem Domu" so darovali: 200 k. vitez Josip Gorup z Heke; po 40 k.: grof Alfred Goronmi in neimenovan dostojanstvenik: po 20 k.: dr, Anton Gregorčič, dr. Jož, Gabrijelčič in »Krojaška zadruga; po 10 k,: prelut Filip, dr, Franko, gospa Goljevščekova,'gospa'"Pavlina Pajkova, dr. And. Pavlic*«, dr. Jo*. Pavlica, dr. Ant. Primožič (in posebej se 10 k. za vrlec v Pevmi), dr. Slanic, dr. Turna, baron Wm' Ukradeno kolo. — V Gosposki ulici št. 7. (posojilnična hiša) je bilo ukradeno kolo »Champion* v sredo med 8—U. uro zvečer. Kolesa s to firmo so zelo redka. Kedor bi opnzil kako sumljivo osebo, ki se ž njim vozi, naj blagovoli naznaniti v uredništvu »Soče«. .Slovenska Čitalnica* v Gorici priredi 31. dec. t. 1. »Silvestrov večer" v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. Vspored bo obsegal kakor navadno: petje, deklama-cijo, gleduliščino igro, glazfbene kvartete itd. Lrrala se bodo tudi tombola. O polnoči: Slovo, starega ter"pozdrav novemu letu. Kdor želr-vpe+jsti* -kakegi^osia, naj prijavi poprej odboru, da se mu tfroči vstopnica. K obilni udeležbi vabi odbor. Dražba časopisov bo v soboto dne 30. dec. ob 6. uri zvečer. Razgled po svetu. Sodba o novem ministerstvu. — Sodi se, da novo Wittekovo ministerstvo bo živelo le kratek čas, da utegne tekom meseca že izginiti s površja potem, ko jerešilo potom §14. tisto, kar Clary nj mogel doseči po rednem parlamentarnem potu. Temu mini-sterstvu bi sledilo drugo na pol jarlamen-tarno, ki bi naredilo pot novemu, katero bi slonelo na koaliciji parlamentarnih strank, in tako miuisterst o šele bi stopilo v parlament!- V seji delegacije včeraj je posl. P a c ti k interpeloval redi izliravanja Cehov in Poljakov iz Nemčije, povdarjal, da na tak način se ne pridobivajo simpatije trozve/i, vprašal Goluchowskega, Če je storil v tem pogledu svojo dolžnost, n^kar je posl. Stranskv interpeloval radi onih dragot.cev, ki so bili obsojeni v ječo 1—3 let, ker so peli: »Hej Slovani"! Grcgr je v daljšem govoru šibal Clarvja in Goluchowskego, omenjal, da razveljavljanje jezikovnih naredeb je neizmerno škodovalo dinasličnemu čutu med Cehi; konečno je poudaril, da revizija ustave je prva državna potreba. Nova spravna pogajanja. — Zopet se nam obetajo nova spravna pogajanja med Nemci in Cehi. Toliko pogajanj je že bilo, ali vsa so ostala brezvspešna zato, kar Nemci hočejo na vsak način imeti vidno prevlado, čemur pa se C?hi in sploh Slovani ne morejo udali, ker na tak nnčjn bi ne dosegli nikdar ravnopravnosti. Nekateri nasvelujejo, da nova pogajanja naj se vrše povsem zaupno, tako da javnost izve šele rezultat in se časopisje pred rezultatom ne bo moglo utikati v pogajanja ter tako upiivati na pogajajoče se činitelje. Ali tudi taka pogajanja ne morejo ro.Iiti žoljenegu vppcha, ker dokler Nemci prisegajo na voj binko tni program, je nemogoče ž njimi govorili tistemu, komur grd za ravnopravnosti Nova pogajanja torej ostanejo sigurno le f pogajanja"! Večina komIMjc za nadzorovanje državnih dolgov, t. j. dr.pl. Fuchs, baron Gzedik in baron Doblhoff, je dovolila proti glasoma Blažeka in Kozlowskega, da se izroči 118,318.949 kron zlata avstro-ogetski banki v pokritje izdanih bankovcev in novcev kronske veljave. Grof Montecuccoli ni bil navzoeen ter se je opravičil. Blažek in Kozlowski sta prijavila protest proti navedenemu sklepu. Voditelj bivšega ministerstva Clary je imenovan z nova namestnikom za Štajersko, kakor naznanjajo uradni lisfi. Kindinger, bivši pravosodni miuister, je imenovan zopet predsednikom višjega sodišča v Trstu. Učiteljsko vprašanje v državnem zboru.— Učitelji iz Dalmacije, Istre, naše dežele, Tirolske in Bukovine so se bili obrnili svoj čas do državnega poslanca Biankinija s prošnjo, da se zavzame za zboljšanje njihovega stanja v smislu peticije, ki je imela biti predložena državnemu zboru. Biankini je iskal to policijo po državnozborskih uradih, ali ni je mogel dobiti ne na peticijskem ne na proračunskem oddelku. Po dolgem preiskovanju se je prepričal, da ta peticija leži v pisarnici državno .oorski ter da radi nekega »formalnega pogreška" niti predložena ni bila! Biankini je sam popravil tisti »formalni pogrešek* ter je til v zbornici dne 20. t. m. sprejet obrazloženi predlog posl. Biahkinija, da se peticija učiteljev iz imenovanih dežel doslovno tiska v stenografiškem zapisniku ter da se izroči pristojnemu odseku v posvetovanje in brzo poročanje. — Ali državni zbor ne zboruje več, in kdo v6, kdaj bo zopet zboroval! Do takrat je sicer dosti časa, da se pbnnnijo, kaj naj bi storila država v prilog učiteljem, ah kdo ve, če ne dobi zopet kakega »formalnega pogreška*?! — Vsem svojim služabnikom zvišuje država plače, ljudsko učitelje, prve stebre izobrazbe narodov, pa pusti životariti ob neznatnih pla-čičah!! Češki poslanec D o 1 e ž a 1 pa je stavil v drž. i.boru predlog, v katerem zahteva od vlade, da naj predloži načrt zakona, da se ima oddati ves dohodek iz zemljiščnih, hišnih in hišnostanarinskih davkov deželnim zborom posameznih dežel v svrho uravnanja deželnih financ ter povišanja učiteljskih plač. ~ Razven tega je bilo videti v državnem zboru še več simpatičnih pojavov v prilog učiteljem. Da bi le ti pojavi postali tudi •— dejstva! Vojne v južni Afriki še ne bo tako kmalu konec, ker Buri se le branijo, nočejo pa napadati Angležev. Odločilne bitke še ni bilo, in kdo ve, kdaj pride do nje baš vsled takega postopanja Burov. — Ludvsniilh se še ni udal. Angleška vojska je tako oslabljena vsled porazov, vremena itd., da se je umaknila Burom na celi črti, dokler ne pridejo nova krdela vojakov. V Londonu pa govore med tem o pre-merabi ministerstva, ker sedanje ministerstvo bi se rado umaknilo drugemu baš vsled ne-vspehov v južni Afriki, ali opozicija v drž. zboru noče nič slišati o kakih premembah, češ, kdor je pričel vojno, naj nosi posledice. Gabrijela Preissova, znana češka pisateljica, je dobila za svojo knjigo ,Když hvčzdy pa d al y" drugo ceno (400 gld.) v »-akademiji "vede-in umetnostij". Takega vspeha hi dosegla dosedaj še nobena češka pisateljica. Tudi njena povedka »Pfijdte k nam, až bude jaro" je dobila recitačno ceno v „Um6lecky besedy". Aaznotere vesti. — Na sveti večer o polunoči je ustrelil nekdo v P a z i n u pred cerkvijo v načelnika občftiske straže Jos. Ma-riniča, in sicer z revolverjem v levo lice, da mu je obtičala kroglja v vratu. Mariniča so prepeljali v Iržaško bolnišnico, napadalca pa v zapore. — Železniški delavec Ivan Gruden v Nabrežini je šel po cesti po burji, katera ga je vrg/a ob tla ter mu zlomila ključnico. Tesarja Naccarija je vrgla burja iz ladjšča Sv. Marka v Trstu v morje. — V Trstu se je bolela zaslrupiti 63 letna šivilja Collesa radi žalostnih gmotnih razmer; izpila je nekaj fenilue kisline, ali so jo vendar rešili. — Razni listi poročajo, da je papež odpravil duhovinški celibat (brezženstvo) za Južno Ameriko, in sicer z encikliko dne 10. t. m., kakor so to predlagali v Rimu že lani južnoameriški škofje. -. Adjunktom državnih železnic zvišajo z novim letom plačo za 200 gold., telo tako podnradnikom; prvi bodo imeli po 1200 gld., duigi po 900. Uslužbencem v kurilnicah dado znatne remuneracije. Torej zvišanje na vsej črti. In učitelji? 'V noči od 26. na 27. je pogorela v Sar. Remu angleška cerkev, v kateri se je imelo te dni vršiti opravilo za vojake, padle v Južni Afriki! Škode je 20.000 fr. „Der Sttdcn". — Sprejeli smo to-le vabilo: Ustanovili smo „Der Sfiden* z namenom, da z njim tolmačimo težnje in potrebo slovenskega in hrvatskega naroda širši javnosti. Slovenski in hrvatski časopisi se čitajo po večjem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku, v katerem zbiramo to, kar jo potrebno, da izvedd širši krogi. »Der SAden", ki izhaja poldrugo leto sedaj po trikrat na mesec, in ga želimo eemprej razširiti v tednik, vstreza temu namenu in ogibajoč se žalostnega našega rnz-pora v domovini, zastopa stremljenje našega naroda v celoti ter podpira tako v jedni skupini zbrane slovenske in hrvatske poslance državnega zbora v njih delovanji. List je prinesel že lepo število člankov in vsakovrstne, širši javnosti namenjene tvarine, katere bi nct.bili mogli sicer v nikakem listu prijaviti. Ze to samo opravičuje njegovo potrebo. Posrečilo se nam je list spraviti tudi v visoke in odločilne kroge, in uverili smo se, da se tu uvažtije. Čeravno torej list, pri katerem se brezplačno deluje, ni v prvi vrsti namenjen domačim krogom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, da si zagotovi skromna sredstva svojega obstanka. Politični Časi so jako kritični, in za to tembolj potrebujemo glasila, s katerim govorimo z odločilnimi krogi tudi v dob»h, ko nas politična zmedenost ovira osebno in s živo besedo se potezati za narodne svetinje. Naročnina znaša za celo leto 4 gld. (8 k.) Za pol lota 2 gld. (4 k.) Naroča se na Dunaju, l. Plankengasse 4. Narodno gospodarstvo. Nekaj številk, ki — »kriec« 1 — (Dar za novo leto). V naprednem časopisju sicer nazadnjaške Avstrije se od nekdaj napada z najbolj kričečimi dokazi upravo države..... In s polnim pravom. Naša uprava ! —Leta 1850. je bila še Avstrija nerazdeljena ter je poleg sedanje avstrijsko-ogerske monarhije obsegala še Bencčansko in Lombardijo. Plačali so pa njeni državljani takrat vsi skupaj direktnih davkov 62,579.208 gld. In koliko se pa plača sedaj? Za leto 1900. morajo plačali davkoplačevalci samo dežel, zastopanih v državnem zboru na Dunaju, direktnega davka v znesku 133,714.600 gld, ' Sedaj pa pomislimo: kako smo napredovali v — nakladanju bremen na hrbet davkoplačevalcev, kar se tiče direktnih davkov. Ozrimo se pa še na indireklnc davke. V letu 1850. je cela nerazdeljena Avstrija z Benečijo in Lombardijo plačala indirektnih davkov 94,543.697 gld. In kaj se hoče izžeti samo iz davkoplačevalcev sedanje v dve polovini razdeljene Avstrije, to je: davkoplačevalcev v deželah, zastopanih v državnem zboru na Dunaju? Nič manjc, nič več, nego - 370,465.600 gld. In kje vse to ? — Iz sladkorja 49,500.000 gld., iz žganja 24.200.000 gld., iz raznih živil 149,433.000 gld., iz tobaka 104,913.100 gld., iz soli 37,564.000 gld., itd. itd. Kdo bo plačnik? Avstrijski državljan! Pred 50. leti se je plačalo gg. poslancem v državnem zboru na Dunaju le 27.261 gld. Za leto 1900. pa se bo gg. poslancem v istem drž. zboru izplačalo 1,300.801 gld., v drž. iboiu, v Pešli pa — 1,765.876 gld. Leta 1850. je bilo plačati za politično upravo, cele Avstrije 13,509.055 gltf. Danes pa se plača samo v tostranski Avstriji 30,309.055 gld., na Ogerskem pa 20,430.357 gld. Seveda treba preganjati „nevarne življe" za obstanek: dfžaveT """' --^--^ **•**?*-•«-- Pred 50. leti je bilo potreba prispevati 123,085.571 gld. za -armado, sedajpo iJ «, pa okro8l0 svotico -210 milijonov gld. Blažen napredek. Krnalu še oglasimo! _ Samo krone. — Menice,- čeki Jn- vsa podobna dolžna pisma bodo, počenši z novim letom, morala biti naznačena. sarno v kronah. ¦'¦'-¦ _.- Združenje tovaren kart. -^ y Avstriji je sedaj 19 tovaren, v katerih se jzdelujejo igralne karte. Tvrdka Ferd. Platni k je pa sedaj združila vse te tovarne v eno samo. Govori se, da ima vmes svoie prste »Landerbank«. lavoz avstrijskega sadja v Nemčijo se je povišaj za 10,280.000 gld. od lanskega leta. Gene so letos neobično visoko stopile; za m. jabolk sfe je lani plačalo največ 8 gld. letos pa — 20 gld! Te številke so posebno za nas na Goriškom prav poučne. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kje je ves ta denar ostal. — Pri ti le priliki zopet se sklicujemo na članke v našem listu pod naslovom »Trgovsko .n obrtno društvo«, kakor tudi na naše »Trgovsko in obrtno druitvo« samo. Treba je organizovati tudi izvoz noSega sadja v krajo, kjer ga dobro plačajo, da so vsaj malo poveča blagostan našincev. Volitve v trgovsko-ourtuo zbornice na Hrvatskem so se začele t* dni. Na žalost ni mej narodom za nje toliko zanimanja, kolikor bi ga bilo pričakovati z ozuom na njihovo veliko važnost, le v Zagrebu in Osjeku se ljudje še precej zanimajo ter zelo pazijo, da se ne bodo godile nepostavnosti. »Hrv. Irgovec« piše pri ti priložnosti:* Mi bi želeli, da bi zaradi stvari same bila listina kandidatov složno sestavljena, brez strankarstva in kakih drugih ozirov. Pred očmi je treba imeti samo sposobnost kandidata, ki mora dostojno vršiti svoj mandat v korist svojega stanu in nage domovine, katere koristi zahtevajo, da so zbornični odborniki brez pogojno tudi dobri Hrval»\ —• In mi dodajomo: ali trgovci in obrtniki se nikdar ne smejo zadovoljevati z ni-kakimi patrijolskimi frazami, temveč jodino z dejanji. PtujI kapital t ttusljl. - Znana stvar! Rusija se razvija in proevilu od dne do dne. Plujcev se priseljuje v ta veliki slovanski kolon čimdaljo več, Flujega kapitala je v Rusiji že grozno mnogo, Kakor posnemamo iz obsežnega dela I. E, Puškina »Statistika akcionernngo dčla v RobsII* je bilo koncem lanskega leta v Rusiji 106 ptu-jih podjetij, ki so z večine železarne, rudo-kopi, kemiške tovarne in podobno. Med njimi jih je 33 francoskih, 15 belgijskih, 10 nemških, 3 angleške in 1 švicarska — ostala so pomešana. Ball-Seidonstoffe 45 JCr. bis 1465 p. Met. — sowie sclmarze, weisse undfar-bige Hennebere-Seidn von 45 kr. bis fl. 11-65 p. Det. — in den modernsten Gevveben, Farben und Messins. An Privatc porto- and steuerfret Ins Haus. Musler umgehend. Seiden-Fabriken G. Honuoborg (k. u k. Ilofl.) (4) ZflRICH. Velika zaloga vsakovrstnega usnja ter vseh drugih čevljarskih protrebščin v Kojskcm št. 95 in v Gorici na Komu št. 16, vse iz lastne tovarne v Rupi. Se toplo priporoča Andrej Jakfil, tovarnar kož v Rupi. Dva učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmeta se takoj v nekem trgu v Soškej dolini. Več pove upravništvo „Soče". Anton Potatzky v Gorici. Na sredi K*štelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanko za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaš« in čevljarje. Svctlnjice. — lložni venei. — Masne knjižice. Hišna obuvala m vse Mn§ čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in atelje. ! Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, i krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih 1 • J ter na deželi. 2 35-8 IMfetvii fatsfrafsiii itillir ~ Antona Jerkiča s 1. januvarijem 1900. v svoj novi, velikomestito urejeni atelier v Gosposki ulici S t. 7 (v po*oji!nient hiši). JLtfa 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka , I 11IUIM1U 1*XA»* W, (nasproti nunski cerkvi) pnporu5a preč. duhovnim in slavnemu občinstvu svojo lastno izddovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstna cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob aili vencev, za mrtvaške potrebe, voSf-eno svece itd vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoje S. fl) tis-kajno .'rfc ca perilo. [V. c!. P, Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici Bt. 8; v Gorici priporoča st» p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja Ciril Metodovo In Kneippovo sladno kavo v zavojih. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica St 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in koionijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, ria vadnega in najfineje vrste «Luka». EazpoSilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od P klg. naprej. Ohljuhiijc točno in hitro postrežbo. OGLAS. Naznanjam slavnemu obfinsivu, da sem po 17-letiiem praktičnem svojem delovanju v prvih jro-riSkih izdelovalnicah utež otvoril v Semen išk i uliel štev. 8 a^lno znlojro z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov In višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar noj-liitreju in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer .-eni izdelal občinsko tehtnii-o. Prevzemati) v mehanično popravo vsakovrstne uleže. kolesa, šivalne stroje m slične reči. Imam glavno zalogo koles prvih ameri-fcansklh sistemov, katera so nrlpoznana naj-boljia. — Vedno pripravljen na izvršil ev se belož udani K ARO L KO.M Eli, 20—6 v Semeniški ulici številka 8. SAM & Ki V Gorici — Nunska niicn 14-K Proda rdina m popruv šivalni! Braz konkurence! V za haja nad 100 šivalnih strojev n. Jjarje, krojače in šivilje. Vsi stro se vdobe od gld. :12 naprej. V zalogi itiiiilu tudi dvokolo i 11 samokrese. HF ff f? Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovsdri razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo «t.ur Tavam uzornib telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-JL., v Prag"J na Smihovu (Praba-Smicbov) Vinobradska ulice Čislo 81«. se priporoča k popolnemu uzornemu prireje vanju sokoKskUi in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spri«'al domačih in inozeniskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Uradne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. - 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. //Za ves svet!/ Kdor želi rknpili dobro,' zanesljivo in jiiko cono uro, naj z;ilitevniln-t'>v.-irii cenik ur, •erižic, zlatnine in kins,'.t srebr.ilt Z isloiij in foinko ! v Posebnosti: -*¦ Ura ,Prna*t lakur zgpy . . „ 220 „ srebrna, dvojnati srebrni pokrov , 4-25 14 karat zhda R< ni. za dan e . . „ 9 75 Srel-rn^ in zlalo vf-rižice racunijo se v gruntih po dnevnem kiuzu. Posamezni zlati jn srebrni izdelki po pregledani po c. kr. pi;;hnem uradu. K*;«r ne ugaja se sprejme nazaj t^kom 8 dmj; rimarse ludi vrne takoj ranko. Švica rsfca tovarna in izvoz ur I. Nfanderer, Krakovo, Stmdom št. 1. 101 predmetov m samo 2.gl(U0kr. t krasna poz!aL<:na ura, jarnčena tri leta. I pozlačena verižica. 1 krasen otui za sinndke. 1 fino lonk-tno obrobljono zrcalo s pnkrivnlosn. 1 notes vezan v angleško platno. t oprava zapeslnih gumbov iz doublo-zlala I, vrste 1 oprava naprsnih (gumbov iz double-zlata I. vrslo. 1 par uhanov iz double-zlnln, I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalnn oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjav«. 72 najboljših jeklenih peres. 95 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih prcdmeLov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za h-.uiio 2 grold. 10 kr. (ura sama slane toliko) švicarska izvozna hiša Josefsgiiftse 3U. 40. Kar ne upaja se sprejema nazaj v loku 8 dnij. Iluntrovnnl ceniki ziiNtonj In Ininko. Q a r a n c 11 a 5 iet. M. SUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchcn in Ilundsdiiff-ch n BAfrnna* s lihim tokom. Slcdnju je glede pr»Kličnosli in hitrosti nedosegljiva (IOHO-2000 šivov v minuti), šiva naprej iti n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld.. za krojače od 38 gbl. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur >n slrojev po zmerni ceni. I Garancija 5 Jaz Ana Csillag 'ojimi 185 cenlime-Irov dolgimi Lorey-lasmi dobila sem jih vslcd H-mesečne vporabe svoj>s sanmiznajdeue pomade. To so najslovi-tejše avtoritete priznale za jedino :«redstvo, ki ne provzioča Izpadanja las, pospešuje rnslistih, poživlja lasnik, posipe* šuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor ludi brkam naraven lesk ter polnost in obrani te pred .-zgodnjim osivlje-njem do najvišje starosti, Cena lončka 1 gld.. 2 gid, 3 gld., 5 gld. Po. žiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej poSlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pogajajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj 1., Seilergasse 5. Dobi povsod prlpoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. Odlikovana mizarska delavnica in velika zaloga vsakovrstnega pohištv te Ivan Dotfak v Solkanu pri Ciorici, nanproti gostilne Mozetiču (I)ro< ->>»x««~ Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stri garski stroki od priprostoga do najMičnojsVga izdolk Izdeluje točno in po najnižjih cenah, tla se ne boji nikake konkurenci BOGATO Kulttntna postrežba, ZALOGA preskrbljena zaloga obkladkov remeša) t v najrazličnejših vrstah. vseli, k mižal in str npir.sk l sli spadajočth potrebi 9s@@ss@se@@»s@s Novoporočenci pozor! ^^Ž3^IXXX3 Kava družbe sv. Cirila In Metoda 1 Cg^CSEKCSE^fl^ Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, nnipak zahlevojte povsod najboljši pridevek k pravej hobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal,, to jo h čiste cikoHjske in sladove, tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družba sv. Cirila an Metoda". gc Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. gffiž^SgS&3 " ^adna kava družbe ev. Cirila in Metoda i gff gffgiK) Šlojon ?i v fnsl niizimnjiili slnviuMini občiinlvu, tla sem ra/Airil l poliiilvn v ulici Viluriui, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici) g-osposka ulica 14, blizu lekarne Gironeoli <*>• V zalo»i ima \>ako\j^tno pohiflvo slan. 1'oliišlvo je jo najmodernojih slogih, spnlne jodiine in poselne sobe so po Notnsk odlikovanih (rnlpojevih delavnic v uli. nuovn in via Leoni, kalerc s«) lep»e in izdelane in ceneje od Dunajskih in Hudap tovarn. Ostalo pohišL\» jo od prvih n.izardih Spreji-ma se nan>rila i« izdrltuV \ obrisa, nnjeonoje in v najkrajšem času. H«)ira'a zaloga podob na platno i lazlienimi okvirji. Belgijska brušena »ijrledi vvbkosli. Uazli,'n« poliiUvo, lak«sr: »aolelr razlir-na obešala, preproge za okna i. t. d. stolic-e z tr«ja in celulojda. po-ebno za jed Blazine iz si rane. afriške trave, z /iinRnii h; na izbero lor rasne tapei-aiije. HeCi, katpie se no nahajajo v i.alojr byo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se ludi na obroke, bodisi led mesečne. PoSibJa se tudi izven Gorice po . in parobrodib. ^Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gor Gosposka uLca št. 7. Velika zaloga vsakovrstnega maimMtiiniep 11 za ženske in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas (0gr*» v največji izberi ""VS kakor : sukno, platno, prlenina, Chiffon, oksfort, srovico, vsaho preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno srajce «J ti g e r» itd. itd. Vaa po najnlijlli cenah. Cene so stalne brez pogajanja! *^>