St. 1. V Gorici, 2. januarja 1891 „U0«»" isnaj*. «*k petak intelja popoitiprBJemana ali t Gorici na do» po§Hj»n*: Vie leto . . . . f. 4. PoJ lew.....,»2. Oetvrt let* ....»! Pri osnanilihin tako tudi pri „po it inicah" $e plaSuj* ** na»adp« tmlop io rrsto: 8 kr. i* »* tiika 1 krat 7 „ „ „ ., 2 „ * i, „ ,. » 3 „ Zavets irk* po prostoru. taeaepe Steyjike, np^obirajoio 8 kr. •• T.tojakarnicah na Startm trgu in y Ntinskj ulici. Dopisi naj *e,poJnj»je .mJniJtr. naroSnina p» vpratniiW „§•*§« • Hi-laryattiki tiskarni t Of riti. RokopiBi ie Q8 rrajeje;,*>plai na ie blagorol.'no frankajeje,~ tialatctn in drogim-Hepr^nwinim i» »«ir<)6olni ia»z», ako •• erlaie pri opeaTaiatTn Vabilo na narodbo. Leto 1890 potoka in novo leto 1891 stoji pred pragom. # njim bode nastopila t8u'cV" svoj 21. tecaj. Pri tej priliki vabimo s*oje prijatelje in somifiljenike, da se blagovolijo v cbilnem stcvilu narociti na naL list. One dosed&nje narocnike, ki nam He kaj dolSujejo na narocnini tudi ob ednem prosimo, da svoj dolg poplacajo. Ker je letos WH i 1 a- rijanska t i s k a r n a" prevzeia upravni- Stvo wSode", se je morda,— kar se prav labko zgodi, — pri sprejemu upravniStva zgodila tudi kaka pomota, in da se je od katerega, tirjala spet narocnina, katera je bila vie plaLana, za- to vsakega takega narocnika uljuduo prosimo, da uprovni&tvu tako pomoto naznani. „So5a stane: za celo leto , . . gld. 4 za pol leta . . . „ 2 za cetrt leta . . . „ 1 Nurocniha se do najceiiejgi pott posilja po postnib nakazanicah pod naslovom: MH i 1 a r i-janska tiskarnav Gorici". VedniStvo in upravn&tvo „So6e*. Leto 1890 in 1891. Spet smo dali slovo ednemu leta; pogrez-nilo se je leto 1890 v ncizmerno vecnost, iz katjre.se nikdar vef ne povrne. Vzroka ni-mamoveliko,- d?. bi po preteklem leta preved zulovali. Ptilieieni polozaj je bil skoz eelo leto ve6 ail manj po eel em svetu, posebuo pa se pri LISTEK Crtiee o potovanji v sv. dezelo. (D.lje.) Jeruzalemski kristjioi so taka znamouja razu-melt, tor bezati is raejta unkraj Jordan a. Stiri leta prej. ko j" voj-»ka naatala, pride prosti kmet, p > imesm 3"zu-». sin Aa.muza, k prazmkom zet«*aih aotorov (btnkn&tih) v Jemzalem, in Da eu-krat zacae v terapolnu upn: Ett glaa od izhoda, en glas od wiho la. en gUa tez Jerazalera in 6ez tempt»l; ?a glr.ti Le« tiavade, «o glaa ie* novice, en glas 6ez tse ijmlatvo. ili okulistoje8i in tako ne^re5-> sliiajoii ga pr» tepajo ia pred avetoega oblastnika vle6ej«». Ta ga nkale do gofih kosti bidati; oc pa ni bseilice trpljenja zmil, ampak le beaede ponavlja nGorja tebi Jeruzaiftn 1* Tako upije, dokler ni Las p iiel, da so Rimljani mesto zaprli. Se aadnjikrat upyf izozidja: „Gorje $eL, mesto in de» tempelj* sleinjid §e doda: „Gnje tudi meat I* Pri ten besedab ga zadene groz-na nipr«va vojokina s katnrom ter ga rnrtvega v tla zgrudi. Cudnega dett m je ra?no tistega leta grozuega pr.rokGTanja o vebki-noenih praznikih godilo. Zgodej ot» 3 urah oblele tako blisCeCa sritloba tempel in alUr. da je bilo vse kakor belera anevu Duri umpeljua n* izhydai atrani, ktareje 20 moi komej nas v Avstriji in na Slovenskem zelo negotov, nemiren, npjasen, da ne refiemo vznerairljiv. Ja ta poloiaj inumo tudi sedaj, ko smo prestopili v novo leto, da to prevzame ded-§cino po starem letu. Tojske, da bi bila kri tekla, v Evropi sicer nismo imeli in tudi sedaj s« ti-T^io -. Bog naj nas obvaruje pred njo se v pi luodnjem letu f — alt nekaj drugega smo imeli in imamo, kar nas toliko stane, kakor kaka velika vojska, t. j, povsod imamo oborozen mir. Driave in nnrodi, ker drug drugemu ve6 ne znupa, se vedno bolj inbolj oborozujeje, dabi bili pripravljeni za slufiaj kakc vojske; vojaitvo in vojaSke potrebSfiine potrejo denara cez raero in ljudstva zdihujejo pod bremenom, katero jim naklada to vndno oborozevanjo. Vse driave se ravnajo po prcgovoru: 6e hoceS imeti mir, pripravljaj se za vojsko. Pa tudi drugafie vlada povsod neka nego-tovost, nek nemfr. Na Irs kern je nastal med katoli^ani razkol, ker so se proti njihovemu dosedanjemu politienemu voditelju Parnel-l-u zarad njegovega, nenravnvga zivljenja izrekli Skofje in vsa dahovSCina, ker vo-dttelj mora bit! nedo!2nih rok in cistega srea. — Na Francoskem so za6eli monarhisti oma-bovati in precejSnje Stcvilo nekdanjib kraljevih privr^cneev jnlo se je blizati republiki, ker ni-raajo nade, da bi se spet vpeljala monarhija; gospodujo6i republikanoi pa po svoji stari na-yadi in v svoji zagrizenosti nasproti katoliski cerkvi preganjajo redovnike in redovnice iz sol, bolnic in drugih javnih zavodov. — Na Ne Disk em delajo mlademu cesarju preglavico brez-verni socijalni demokrati in resitev socijalnega vprasanja, zato 2elt Sole preustrojiti in, koli-kor se da, zabraniti, da se ta brezverski soci- zapreti samoglo, to ie o polno6i aame od sebe rat-pnSHe in odprle. Nekaj doi poznej (bilo je meica maja, ae je pred PoIncSoira izhodorr. po oelej deleli po zraku ili-sato, kakor bi te z vozovi oboro^eae vojuike trume hl*Lale in po oblakih vzdigale ter mesto obdajale. Na BinkoStni praz&ik so duhovni, ki so po noLi navadno sluzbo bozjo opravljali, slisali najprej neko homatijo in velik ropot; potem pa vp^glaane klice: „Be2imo od tu!" Cesar Nero je zredel, da so se Grki spuntali, je postal svojega poveljnika Veapaxijaaa t Judeo, da je nstajalce zmagal. Tri leta se je Vespaaijan trudil, poprej ko je zmagal in rae oboro^ene trge ino ulice ˇ svojo oblaat dobil. Ko je ravno mesto Jeruxalem napadal, ga je vojna kot Cesarja isrolila 1.69 potem ko so neki Tojaki Nerooa cesarja umorili. V naCelnt-ka vojne je novi cesar Vespazijan svojega sina Tita postavil. Sedaj so v Jeruzalemu stranke in prepiri nastali SovraStvo med prebivalci je bilo grosansko tako, da je ena stranka drugej vaako hndo ikodo provxrooila. Del mtBta so jimrazdjali; vniSiti so jim velike shram* be iiveXa za vse ljudatvo. Titu je bila sedaj lahka naloga ae pred Jerusalem se avojo vojno vstanoviti. ^astonj je uovi po-veljoik vabil k apr&vi, Judje nisi) hotli, zdaj povelj- I nik ukaze napasti ozidje. V malih dnevih je bilo vzeto. Napad raesta se je godil ravno o veliki hoot, grozoo veliko ljudstva se je v Jeruzalemu snidb. Tit je mesto bolj in bolj stiskal tako, da ljudatvo ni i-melo proatora in kar je ae hujii bilo> xoaigkofala je jalno-demokratlftni dub ne zaseje fa zanese H v vojaStvo. — Na Ruskem nihillitl niio fie zatrti; v Italiji, fie tudi je Avitrija I njo v zvezi, veje mogocnejSe, ko prej protiawtrijski duh, stiska se eerkcv, papei sraraoti, katolieani in duhovniki se preganjajo, kar je bt.- Oce -zo-pet slovesno povdarjal v svojom zadnjem nago-voru na kardinale; na Balkanu pa na itfhom daljo vre in vzhodno vprasanje fie tedno daka svoje reSitve. Kako je pa pri nas v Avstriji? Tudi pri nas smo malo ali oa n!6 na boljom, kakor so drugod. Tudi v Avstriji ae je zadnje leto posebno lotila vseh neka nezadovoljnost. Na Ogrskem ni Se pri&lo ali bati se je, da pride do kulturnega boja in preganjanja in kaznftva-nja katoliftkib duhovnikov, to ss bodo branili, kakor minister zahteva, krstlti v mefianih xako-nih rojone otroke, ki bi bili pa potem vzgojenl in vzrejeni v protestantiSki veri. Pa tudi v drugih vprafianjih je ogrsko ministerstvo preve6 popustljivo nasproti levicarjem all KoSutovcem, in tako Ogri vedno bolj in bolj trgajo in rufii-vez, ki jib Se veze na takrajlitavske dezele. — KakSen da je poioiaj takraj Litave, je pn sploh znano in skoraj ni treba, da veliko s njem go-vorimo. V dr^avnem zborn Imajo desnicarji sicer Se veSino ali le majbno, ker se je zatela krhati, od kar Mlado5ehi hodijo svojo pot in 8 tako odlocnostjo nasprotujejo dogovori^ni spravi med Cehi in'Nemci na Penskem. Minister Tiaffe se sicer Se opira na desnico in z njeno pomoejo Se krmi dr^avno ladijo, ali iz vsega njegovega postopanja se vedno bolj in bolj razviduje, da se vcled deSkega razpora in razkola zacenja bliiati levici, in morda trenotek ni vefi dale6, da se leviiarjem spet posreCi priti na krmilo; hrana; lakota ja nastala groaaaskai kl se je po mes-tu stra&no mnozila tako, da je ljudatvo vsega se spo-prijelo da bi bo smrti gladu ubraoilo. Negnusni gnoj, staro uanje gojile sraetir aaktere so at trgali, burili ia eelo morili. Sda je bila taka, da. so mati of gro-zila lastoega olroka vmuriti, da bi grpzansko lakot Ttotaiila. Smrt je takrat svojo obilno 2etey imela. V komej 56 dnevih so po enih dorih 116,000 mrliiev hneeh, drugih 600,000 je dee fcidove itmetanib , bilo. Yaak dan «o do L00 judov; potovilu grozawkd n)u6ili in aledojiS prad wemi ie ostalimi na knl< pribili. Stednjifi je vkasal Tit vzeti se silo veligtsten grad judovaki, Antonia po imenn, in Yro je ta razpa-del, je za5el okoli velikanskega tompeljna in vozidja (bila je kakor ae ie vidi,gora -obsidana). Naptwpo-Tabi poveljaik judt, se eakrM se «d»ti ter jim.obljti-bi, terapsljna »e ne dotakniti, ako pe. podfiiejo. Zastonji iudje saaViujejo ponudbo. Tit ukazo zidovje tempeljoa pedirati. Sett eelih dni so Eimljaoi aaatonj so trud'li in z grozaoskinii napravimi aidovje bili in rili. Slednjid ukaia Tit z ognjettt podbati, VwiU ve-likanska so bile z arebraat; moCaOiO^oTaQQi JKo.ie je enkrat srebro t^relo in stopilo, se.oganj. pdme v lope, ki «j bile olepsaae s eiatim srebrpm. .Jitu se je piokdo sdelo tako poslopje, kterema ni bjlo enake-ga, rasdjaoo videti, zato vkaie gaiiti, p* so jib -judje skupuo napadli, ali fKimljaoi jib. se. silo odvroeja. Qnje6& nastane velika. Med to gojefio sedtigae rim-¦ki vojak a gore6o baklo na visoki aid ter jo. vrze v eno lc^o tempeljna, ki je • drogimi t svezi bila, in Uko je aaCal eeli tempelj goreti. (Daljc prib.) , SOČA treba je, da levicarji pri prihodnjib drzavnozbor-sbih volitvah le par mandatov se pridobijo, ali da se zvezejc z konservativnim plemstvom na Pemskem, ki o Mlade&ehih noce ni5 slisati, in tistavoverna vlada je gotova. — Prcti koncu poglejmo nekoliko §e na Slo-veosko. Ubogi narod slovenski! koliko je moral prestati in trpeti od svojih starih narodnih sovraznikov, ki so ma zatirali, in Se vedno za-nicajejo njegov jezik, da ne pride do veljave v Soli uradu in javnem givljenju ! Kako veselje je bilo gledati, ko srno se vsi Slovenci sknpnn borili in bojevali za svoje narodne pravice? Po dolgoletncm prizadevanji in trudapolnem dels in naporu vsega slovenskcga naroda se rau je po \ srecilo, da si je po nekaterih krajih zbnljsal svoje Staliice, ter jel nekoliko prostejSe dihati in da se mn je zasvetil zarck upanja na boljlo prihodnjost. In kaj je prislo? Narod slovenski se je sacel jotiti v dva tabora, Cehe srao za-celi posnemati, tudi pri nas locirao „stareu in smladea, nastali sti med nami dve stranki in med njima je zavladal boj na zivljenje in smrt A ta boj ni vec" boj z narodnimi sovraz-niki, ampak je boj Slovenca proti Slovencu, brata proti brata, to je boj, ki se bije tudi z injpodlejiimi sredstvi, kakorsna bi se ne siaela rabiti nitt proti najkujsemu sovrazniku. In ta bo) so brez potrebe med nami zanetili ljadje, ki se pod krinko navduseoja za narod bojujejo za svoj interes, svojo cast in slavo, ki nrso za narod Se uicesar storili, ki pa znajo se slepim sovraitvom preganjati vsakega, kdor ni popol-noma istih misli, ki zasledujejo svoje nasprot-nike po vseh njibovih potih, iztaknejo njibove najprivatnejse razmere, zvijajo najnedolznise be-sede i. t. d. Da se bodo pri takih razmerab med nami zaCeli odtegovatj javnomu delovanju zmeinejsi in mirnejii ljudje, ni Cuda, ker jib ne fcaka drugega, ko psovke, sramoteitje, opravljan-jf, obrekovanjc i. t. d., ker fanaticno sovraztvo do osebnih nasprotnikov ne pozna vec nikakih mej in ozirov. Najbolj pa se cudimo, da neka-teri mozje. ki bi morali biti naravni narodovi voditelji, ne pregledajo in ne uvidijo, da ta boj brata proti brata je le naroda v kvar in po-gubo. Iz vsega, kar smo napisali, je razvidno, da staro leto ni zapustilo prijetne ded§Line nove-mu, pogled v prihodnjost ni kaj mikaven in razveseljiv, pricakovati pa tudi ni, da bi se razmere zdafcno in km ali zboljsale. Mnogo bode tndi od nas, nase dobre volje in nasega delo-vanja odvisno, da sedanje zamotane in zavoz-Ijane razmere dobe drugo lice in se razvijejo t prihodnjem letu v naso casno in veftno sreco. V to pemozi Bog! Bo2ic v Avstrgi Dogodki preteklega leca, ki so se vrSili v Avstriji, se pad slabo vjemajo s pomenom bo-zi6nih praznikov, z mirom katerega oznajajo na njim sovraznikom, a toliko hujsi boji razje-Ijndem dobre volje.— Ni sicer strahu za AvStrijo kakor da bi ji grozila kaka krnta vojska z znnan-jim sovraznikom, a toliko huj§i boji razjedajo Av-strijo v njenem notranjem, v njenem osr-Lja. Geslo presvetlega vladarja: Mir bocem imeti med svojimi narodi! zal §e ni vresniceno, in ce kedaj, smo vzlasti v sedanjih razmerab §e dalec" do vresnicenja tega blagega in za Austrijo sreSenosnega namena. — Zatirani austrijski ro-dovi so se jeli zamorajo trpeti od strani Nem-cov ah Madjarov,. ki svojo premod zlorabijo v zatiranje drngih narodnostij. Nemci in Madjari bi bill morali spoznati svojo krivdo, dovoiiti bi bili morali vsaki narodnostijednake pravice in tedaj bi se bil naselil toliko zaijljeni mir med austrijskimi narodi v zmislu cesarjevem v blagor Austrijj. To-da nprav ti posknsi nenemSkib narodov, da dose-zejo svoje pravice, razbesneli so Nence in Ma-djare, ki se sedaj slepi in glubi za pravice sla-bejsega zbirajo pod zastavo germauizma in ma- djarizma v boj proti Slovanom. SialiSSa tore], katerega zastopajo Nemci in Madjari glede! na narodnost, ne smemo po jednakem merilu meriti, z onim, ki ga zastopamo slovanski nirodnjakt. Nemci iu Madjari namrec imaje vae pogoje za svoje narodno-kultnme namese, Slovanom v An-striji po vegini vsega primanjknje. To je bist-ven razlogek glede carodnega vpraianja med Nemci in Slovani. — Upanja ni veliko, da bi Nemci spoznali syojo krivdo, zakaj Nemce vz-gojpvati, nemski dub, aeaSko slovsrvo, nemsko prepriianje g^jiti, to je namen jasno izjavyen ncmSkim Solam; da iz takih Sol ne nribaja nem-ski rod prijazen druj»im narndnostim, ob sebi je nmerno. Treba iorej, da Aostrija stopi na svoio zgodovinsko-kafolisko staliSSe, tedaj bo na podlagi krSfcroskih na^el zadovoljila svoj** n4-rode, tedaj bo Austrija obhajata veselejSi Bozid, nego je letoinji _______ Dopisi. IZ GoHce dm 27 decpmbra, — Ni mi mar piaati tako, da bi vzonjal med narodom kak prepir. pi ttidi not-cm le »> Tr*»m*»mi in mra«i g'»?oriti. da se ne vdelpifta smeSnosti, kafaro j* 5^ ˇ znanem svojpm isreku „kdor goTOriti ka|, n» ve..." pasnik PreSeren bifial, in «atr» se ognem obi>i«?» s t*m. da malrt pokaram avoje rojake zarad prpmal© varcansfi. NoCem a ponoaotn biti na sv.vj^ prai. ««»$, da spin izflcd TarLnega iflovrka, ker tudi varLnott ima avoje ropje, — ter se n«» sme prer»brntti v akopnat, —• ali m» Slovene? smo le preradi pr©Te6 veaeli, in pri tern trpirao le samt, ker ne mislimo vselej na to, kaj lo? Res je aicer, da maraikdo mt bo z fistnato tejo, kakor po 1§tn maliam 2ngal, n»j poDietem pred ?8»t-nim prngom. Ce bi p» tak 6Iovpk premisll. kdft da fe vr«tice pile, obmolknil bi m gotoro. ker eotnwtt tna iaz imam vec napak, pa da k var^nosf i «vetuji-m, se «*» vendar ne bo smelo ˇ grib il«»tl. Kdor ima Chs, kakor ja^ da opaioje dmitveno Sivljenjft pri nan Slovrncih. — Bog taruj, im bi kdo mialil da imam v mirtlih kako Uiadnn doviljeno droltvo! — si mora veL vpraianj Btatiti, in med temi je tndi vpraianj©: Kaj bi bilo* c> bi naSI ljndj® vsak krsjear, grog, desetiko, gotdinar, (tadi tako fi-aoko ae gre!) ki ga brez potr««bfio fak© rekoS pr«d «rS*»jo, shraniH? No, odgo»or na to *praSnnje j»* pr»» lahek. Ta odgovor 8« glasi: „opomogli bi aeK. In res pri nas bi na „Pretttri* ne prodajali pod bobnom tolikrat cele kmocke poaestva, nsii Ijndje bi ne bilJ prtsiljeni toliko z&3taaib davkov pTa5evati in nagi Slovanci bi labko vserod vse pla6«valif kar j«*fo?Ho na pnsodo kjerkoli In nasledek tpcra kak bi bil? "Vsakdo bi se odkril, kadar bi vidif Slovpnca mfmr»-errdoepga, in bi se naSim Slorencpm ne pridfvalo tako rado sramotifno im6 „§klaf*. Pa tnkaj v Gorici, kako je ? Previsnko mi fifoj*-gospojske glare, in jaz morem opaierati le nif e Ijudi, posebno pa sloveuske rokodelce v raesMi. Tern bi posebno zelel varunosti. Hodi po krimah, kdo prevei sedi, je... pije, in Las in deitar zapraylja ? Odsrovor: jjSloveopc" I Pojdi o praznikih v Povrao, ˇ Podeoro, v Solkan, v Sempeter in dragp pobtizne kraje, kdo veselo poje: „Pij, pij, pij, bratec til* Odgovor: „Slovenecu I Na§fevai vsako veselo drnzbo; kskih Ijndi je P Odgovor: „SIovencev* I In c> bi v^i ti Slovene!, ki brezskrbno pijejo in zapravljajo, za stojp denarce po potrebi pili, bi mpd nami lahko bilo vse drugaCe in Slovencem bi rastlo premczenje, bi rastla 6a«t — pa sedaj ? IZ goriske OkoliCe dne 2? decembra. — Prar Ste je pogodili, gospod vtedn'k, ker ste ˇ ovojeni IptoSnjpoi vabilu na narofibo obljubifi, da se boste r svojem Ii3ta ogibali vscb prepirov, posebno pa osebnih prepirov. Kdor H, kako so nagi Stovenci prei>tra ze siti, ki se je vnel raalo prej ko ste zadsli v Gorici dve Soft izhajati, mi gotovo pritrdi, Ce trdim, da prat prepir bo kriv, da se marsikoma, ki ni ie trden SlOTenec, naSa narodna stvar tako pribtudi, da se bo od doinacega ognjista prej oddaljeval, ko pa se ma priblizeva!. Preaislite le, kako se mora vsakemu omi-kanon grusiti, ker v casi precartani sestriot zapore* doma Sita stalne izraze; nStara Soca, ki se vedno izbaja" in „Skrba* abreaxoba* i. t. d.l To so izrazi, k: grdijo psovalca se tedaj, kadar se rabijo proti nievrednemu zasebniku, kako mora to biti pa Se le tedaj, kadar se ti izrazi, te psovke in ta za3ra* movanja rabijo proti !i*tu, za katerim pa ne stojite samo Vi, gospod vrednik, ampak cola vesta casti-Tredoih io iastitih moiP Ne v«»rujpm, da so naSi SloTenci tako na glavo padit, da bi priaesali na jako nepremisljene besede uxiv^jocih mladioev, ki droge predaoati nimajo, kakor ono# da no mladi. Ne verajero, da na§i Slovenci res vernjejo, da aa atarostjo tndi neumnost rastp. 6e pa bi rendar tako bilo in bi naSi elorenski mladici voc hotli raznmeti, kakor pa aivolaai, v narodnem iivijenji ie skuieni moije, potem ae pa oni morajo zavrniu na sklepe ljabljann;ijou*w ii»p»au. Moje ospbno menenje j»», in t«»jfa m» ne ovrze nikdo, da mi Slovenci ne smemo kar vnienvati moz, ki smo j'.li sami povzdignili. Le paganaki bog Kronos ie ied«l Iastne ot-oke. MMite na ranicega Erjavca, kako je z..J dobrikati ae in je mnogo dospgel. De-lajmo tudi mi tako. Vabimo in ne odpahnjmo, da se sami np ob»odimo na Sisifovo delo. To ni previdno 1 AH »mo gotovi, da tadi jutri ne vbijerao, kar danea oboiamo ? ________ Z deiefB dnn 29. decembra. Za ppfijn apdtm in prcmtfljujpm. Zvnnaj aneor mpde. pa v moji jrtavi j#» prav vmfe. Naj povpm. kaj miftlim. J«z mislim nam-reg. da !p prav jp imel atari Rallu't. ko ie rekp': „Cnn -rordin parvap re<< rrpscunt, dtacordia mixtman dil-labnntur*. (V slog? ruatejo male rftii. v prepirn pa razpa-lejo). In kaj mislifp, d« nastane kak dobiCek za Slovenco, cp se prepiratoP Mar ne ve«»tp, da aku-ppn nasprotnik. in zagriz«n Hovrnfcnik S!nvpnc«»v ne p^pzi na to, da iztakne m»'d n^mdom kako Sibko atran? Mislit«» mar vi „SiaroLu in ktero je fcon-cal z trikratnin? Hrtjn, na kar s>i vsi navznCi brez konca in z gromovitimi ^ivio kiici odobravalt, tako da so se prostoii tresli. Yeselica se je vrSila v splosno za-dovoljnost ter trajala do pol dveh popolunodi. Presrcna bvala poveljnikn g. Ant. Krizni6-u da nam je oapravil tako prijeten ve^er katerega zelim in Tolira vaem, kteri so bili navzoci, da bi ga Se prihodnje leto in se veC let za naprej zdravi in ve-seli ccakali. -—^__ Politidni pregled. Notrnnje dezele. Dezelnizbori. Precej po novem letu se zo-pet pri6ne delovanje nekaterih dezelnih zborov. Ceski je sklican dne 3. jatiuaija, dolenjav strijski nadaJjuje svoje pretrgano zborovanje ae I pred novim letom in tirolski se snide due 8 jannarja. ' ""*"' "*' ¦ *'~ PrihodBJe dr^avnozborske volitve in zniianje davkov. Kadar se bl&ajo volitve v drzavni zbor, kaSejo se vzlasti nemSko-liberalni poslanci kot najboljse gospodarjedrzavnegapremo-2enja in kot posebne prijatelje davkoplaSevalcev, Ob tea zanje odlocujofiih pri'ikah vzlasti radi razvijajo nacrte, kako davke znizati ubogim dr-Savljanom. Tak man ever je price! poslanec Ple-jier, ki je razkladal naDanajil na nekem sho^ do, kako naj bi se znizala doklada za vojsko, uvedena ob gasn zadnje vojske, a je se sed&j veljavna, dasi imamo ze dolgotrajno dobo miru. Ko bi bili preteMih Sest let kazali nemiki li-beralci toliko srea do malih obrtnikov, imela bi ,v,»~>j,t„» ******* ¦.ngmltm Aman Mm. kakor ga Lat sedij kale. Dunaj, 2f*. deeembra. Ker je Itnenovan prvi eekeijski naeelnik v ministerstvu vnanjib zadev, Szogyenyi, za kraljevega ogrskega ministra na najviijem dvorn, izrocilo se je zadasno vod-stvo opravil prvega sekcijskega na$elnika ba-ronu pi, Papettiju razven kupfcijsko-politiskih zadev, katere je prevzel dvorni in ministerski gfttnik baron pi. Glanz. Grof. Kudotf Welsers-hfimb je pozvan v ininisterstvo, da prevztuH: zttfasno vodstvo opravil drnzega sekcijskega r»*-Selnika. Po2un, 30 deeembra. Cesar se je pripe-Ijal k otvorjenju novega mosta cez Donavo ob 9. uri dopoldne; mesto je okraseno. Na kolo-dvorn so bili vsi minlstri in deputacijo iz bliL-njih komitatov. Na Lupattov nagovor je odgovo-ril coiar, da vedno z veseljem oblige Pozun, k at ere mu je odkritosrfino naklonjen in vzbuja vaf ne zgodovinske spomine. Kato je §el navduie-no pozdravljan k novemu mostu. Vnanje driave. N e m C i j a. Priliodnji shod n cm skill kato-likov se bode nekda vriil v Gdanskcm. Odbor, kateremu so izrodene dotidne priprave, se je2e osnoval In je poprosil visokogastitega kulmskega Skofa dr. Kednerja dovoljenja za zgoraj imeno-vani shod v njttgovej ikofiji. Na to proSnjo je odgovoril omenjeni cerkveni dostojanstvenik, da „jakorad" ogodi odborovi zelji. „Zakaj ta shodn, pravi Skof Redner, „bo povspesil in povzdignil krScanstvo, utrdil versko samozavest in ogrel kridansko Ijnbezen v mojej §kofijiK. Vsekako so taki sbodi prevelkega pomena, ki bodo kolikor toliko ovirali propagando pogubonosne Socijalne demokracije, ki se je okoreninila v Nemciji, ka-kor nikjer ne s tako silo. Svica, Novoizvoljeni nd zveznega sveta, Frey bo prevzel vojaSke zadeve, zvezni svetnik Hauser, ki je dosedaj vodil ta oddelek, bo prevzel fioanene in carinske zadeve. Drugi oddelki ostanejo pa pod vodstvom dosedanjih driavnikov. Belgija. V Belgijskih delavskih krogih vlada velika nezadovoljnost, vzlasti rndarji so mocno vznemirjenl. Na vsak nafiin zahtevajo boljie dolavske pogoje in povisanje zasluzka; zakaj dobro vedo, da je letosnje leto vrgel pre-mog nenavadno lepe denarje, ki pa so prisli vsi v zepe samopaSnih delodajalcev, katerim so ubogt podzemski trpini le zivi stroji, sluzect jim de-nar v zaduhlih prostorih noc in dan. Izmed vseh delavcev godi se vsekako rndarjem najvecja kri-vica, odtod njihovo gibanje. Rnsija. Ruska trgovina si vedno odpira pot nadalje proti uzhodu. Nedavno je namree kttajski zastopnik na ruskem dvoru izrocil ruski vladi nkaz kitajskega cesarja, vsled katerega smejo rnski trgovci v provinciji Seng-Sy samo-voljno knpeevati. Vrha tegt se bodeta osnovala v dveh vainejiih kitajskih mestih ruska konzu-lata, ki bodeta varovala ruske interese. Rim. DnL 23. deeembra je sprejel sv. oce po stari nav?ii kardinale in prelate, ki so mn iestitali za boiicne praznike. Na nagovor kar- dinala-dekana Monaco-la-Valete je odgovoril sve-tioce: Zahvaljujem Vas za Va§e 2elje, s kate-rimi 5elite miru sv. cerkvi. Mej temi tolazbami pa catim britke bolecine, katere prizadevajo sveti cerkvi ravno ona ljudstva, ki vzivajo le posebne dobrote svete cerkve. Italijanje se ho-6ejo bojevati z njo. S tern menijo, da store kaj dobrega za dezelo, a provzrocujejo jej bedo, raz-pad In prihodnjo nesrefio. Najhuje divjajo v Ri-mu samem in vendar ne nasprotoje sveta cer-kev italijanskemu prestolu, marved §e utrjuje ga Naposled je izrekel sivolasi Kristusov namestnik iskreno zeljo, naj bi se vrnila Ttalija k poprejS-njim dobrira nacelom. Anglija. Pri volitvah v Kilkennyji, ki so se vrlile 22. t. m. zmagal je kandidatpro-tinarnellove stranke, Henessy.Pri tej priloznosti se poroea iz Irske, da i» *»* «t„ i,0kiU it,ntt pod-pisalo proti Parnellu naperjeno adreso, v kateri pravi jo: Nesredna Iska! Da je morala VaSa ro-ka prizadeti ji nov udarec. V vsi svoji bedi se je vedno bolj, kakor vsak drug! kauien v njeni kroni, svetila cistota njenih h6ora, BpoSto-vanje svetih druzinikih vezi. In Vi, brezsreni samosilnik, ki ste hoteli zadu§iti javno mnenje, Vi brezstamni skrunitelj dru^inskega ognjiSCa, ',*., ki ste iz-ali svojega prijatelja, Vi naj bi bili vodja Irske? Ne, nikakor ne! Rajii se uklonemo smrtnira sovraznikom Irske, rajii postanerao suz-nji, rajii umremo, kakvr da bi fill pod zastavo voditelja, ki smo ga Lasih strastno ljubili, ki je pa zdaj oneca§6en globoko pal! Doma<5e vesti. Kuiadi praznika smo se nokoliko za* kasnili; prosimo oprofi^enja. PoverjeniSto ,Druibe sv. Mohorja,1 nasnanji p. d. udom, da so doile knjige ga leto 1890. Na nam dosla upraianja odgovorimo ikup-no: M. gg. vikarij obj ne zabijo obroka za rokurse m nnj ¦« ravnajo po t«m, ker smo ? tej eadevi na-Bvotovali. Srebra Teodor Slabanja je rasposla! ilmfio. vani cm'ik, i* kateroga labko vaakdo razvidi, koliko da treba dteti m ir del ova njo niznovrstuege, cerkve-nega orodja in poiod. Za boiidne praznike izdetal je sa vikarijatno cerkev na Serpenici 12 lepih ? ognju poBnebrcnih aveCnikov in 3 kanonske table za 186 gld. — Za vikarijatno cerkev v DreZenei je pa napravil veliko v ognju posrebrenn svntilnico, katero krasijo tri male flv^tilnidice za 120 gld. in dve avetiloici za otranske altarje za 51 gld. Vreme so i nov:m letom ni predrugacllo, ker mraz Se vedno gospodari. Ne le Vipava, tudi Soca je premrznjena. Is Gradeia so poro6u, da je Se o»-lo nioije protnrzojeno toliko, da ae z Giadeia ne mora voziti proti Ogleju. — V Tratu ao pa imeli redlco kedaj tako hudo burjo, kakor pretefiene dni. Ob mo-rji ni bilo mogoCe hoditi, ker je vtbar metal valove oa vso pobreije, voda je pa vsled ailoega mtaza kar precoj zmrzoila. Dogodilo ae je mnogo nesreC. TriaSki 2upan R. Bazzoni je odstopil. Gospod Ivan Nabegoj prazoova! je dne 31 deeembra 1890 petindvajsetletoicoavojegajavaega delovanja. Drustvo io fct Idinoat skasali ata, da hvftlezuost ni ie pri vseh Slovencih zamr)a. Vrlemu boritelju na korist svojih ozjih rojakov in posredno veega ilovenskega oaroda izrekamo tudi mi: „B o g ga iivil* Slovenska Citalnica v Corici je pri lctnc-mn obCnemu zborn uaproalo z vskI*kom, da ostanejo vsi gospod je se za naprej v odboru. — Priredila je tud« „S i 1 t e s t r o v vocer.' Ker pa nma ni biio poslano „vabiloa — morda radi tn6ke v „sporedu sabavi,* katero, iz naSega staliSCa ne moremu odo-biiti, o veseliei nimamo kaj aporoditi. Razne vesti. Velehradska jeupnija na Moravakera — slo-ve5a boija pot k alovanskima biagoveatnikoma — je bila izroSena oo. jezuitom ; njih predatojnik je 6. g. o. E. Voatatek. Prideljenih ma je 6 duhovnikov, 3 kleriki in 5 bratov lajikov. Uboj PodkloStrom. 23. dec. vritla ae je Sred poiotoim aodiiCem v Celovcu obravnava proti t Ulbingu, kijebil zatoienzaradizoanegauboja dnS 24. julija, ko je bil liberalni volilee Sojcr z no^em smrtno raojen. Zatoienec Ulbing, katerega -e zagovarjal odvetnik dr. T a v 6 a r, bil je z 11 pro'ti 1 glaou obtoZbe oproSien in le na 14 dai zaporaob-aojen zaradi telesne poskodbe volilca Cajatrja. Statistidni podatki o Soil Iz najnovejSih porodii stati8ti6>',ega osrednjega odbora posnamemo, da je bilo v preteklem letu v Avstriji brez Ograke 3,335.674 Soli pristojnih otrok. Od teh iole ni ob-iskovalo 21.895 vsled duievnih in telesnih napak, in 365 598 vsled nemarnosti. Ljudskih Sol jebilo 18.688, 415 mestanakih Sol poleg teh 976 zaiebnih, torej ak.ipno 18.079 M. Uciieljev je bilo 44.898 in 13.913 uiiteljio. — Kakor te fitevilke govore, jaaao je, da, je znoja oajboljfiih moi vreden neprestaai boj sa verako ljudsko Solo: ta at gre sa vzgojo milijonov avstrijskib otrok, ki bodo v raalo letih kot polooletsi dr2avljani odlo^evali o oiodi Avitrijo. Oljkina in trsna kultura v Sral Oori. Knes Nikolaj jc nedavno zaukazal, da mo?a vsak 6r-nognriki vojijak is ooih pokrajin, kjer vinaka trta lahko rodi, to leto dveito trt vaaditi; nadaljt mora virtk brigndnik 20, viak bataljoniki povellnik in nod-poveljnik 10, viak 6astnik to zaiitavoaoito 5, viak Setovodja dve oljki in vsak korporal jadno oljko vaaditi. Vsled nadaljnega kntzovega ukasa bode v«Wo, ki prostovoljno viadt ie 200 trtt oproSfiea sa dtoet lit viega davka. Stroj,nadomestujo6drkostavee. Nekiataa-riiki li«t poroCa, da so ie imenovaoi stroji, odkar so jib nvrtdli v nekatere tiskarne, U tako iaboljlall in pnpolnili, da bodo • pri6otk'>m lots 1891 taki stroji atavili v«p veeje novojorikt liitt, kakor: tBuDa, „Time.-, „Wo!d«S HHerftW ltd. V pragozdu gladli umrli. Is Eajana, fran-co«kn kasenike naselbine, jo pobegnilo nedavno ISO kaznjoneev. Rasvon mato izjem pomrli to viJ gladd v pragozdib, Okrolnioa stavnim lupanitvom pokntiouo gro* flft Goriike in Gradifike. 0tietnl odbor naintajft • torn, da je poUjenih sa 1, 1891, in sicer on/0, (reseto od 017^ aistem a. KabI); 4. VarSSina ktera je placati pri naro5itvi, zcaia 50 kr. za vaaki kvintal; 5. PlaSilo se dopoloi, kedar se izro5i blago; 6 Oglaaiti se je za naroCbo naj dalje do 15. jaouar-ja 1891; 7. V namen, da se olajSajo posknlnje • tern prav potrebnim umetnim gnojilom kmetovalcam v naiej drzoli, kjer ni zadostno pozoano, sprtjemajo ae narojbe tadi v mali mnoiiai 1 kvintala. Delesi kvintala se ne bodo opisovali; 8. Narocniki, kteri bl ne poslali po blago tisrega [dne, ki ae ob avojem Ca-•n naznani, na Selezniono postajo v Gorioi, bodo morali placati stroike magazinaie. T Gorlci dne 29. deeembra 1890. G. k. kmetijsko druitvo. Listnica nredniStva: Gosp. Jak. Str. dne 8. Dec. smo prijeli naroenino za leto 1890 — 4:78. « ,W*m*m^ BaJl-Seidenstoffe von 60 kr. bis fi. 6.35 p. aceter — (ca. 650 verscb. Dessins) — vers. roben-and stuckweise porto-nnd zolifrei das Fa- brik-Depdt U. Hearaefcerg (K. u. K. Hoflief) 8 SKftrlch. Mister umgehend. Briefe kosten 10 J kr. Porto. Ti$kan*a Palliek v Gorici — Travnik 6. Prodajam po najniii ceni vae, kar j« potrti« ca pisanje in aolsko rabo. Tiskam knjige ia draga. Imam t aalogi tiskovino aa občinske vrade, šolske, molitvene knjige, liate ilu-strovane ia aa modo, slovstvena dela vseh otrok, gj Tiskovino vsake vrste se oskrbujejo točno JRj is najcenejše. Jfc Nadejajo se mnogih naroči! se priporočam m a odličnim spoštovanjem [jgg Sa priporoča dalje svojo največo io uj n^joenejo aalogo vseh fiolskik knjig io jffl piana priprave za mestne in ljudska iole. A X JPallieh. ^ * AMERIKO Kr»lj. belgy»ki poitni paraifc draitr* „Hed Star Unit" iz Antwerpen-a LI New fork & Philadelphia i M priznan ?d Tisoke c. k. »tstrij. riadt. ^A g2{ PojasnUa daje: \m\ I PojasnUa daje priznano zaatopstvo Red Stax-. T^iuie in Wien, IV, Weyringergasso 17 ali Josef Strasser Spaditionabur. fur die k. k. Oest. Staawbshneji in kJ Innsbruck. I I I Strelovode « ˇ ognja pozlaceno najboljSe izaajdbe a pla-I tinovo iglo ali brez nje kakor tudi vsako- vratno enako popravo in pozlafcnje priporoca I I po najnizjih cenah Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 17. 5 do lO.gM. na don prislozi gotovo brez da mo je treba glavniti na lastni dobiiek ali zgubo, kdor prerzarae razprodajo poatatoo dovoljenih lo/ov in drzavnih ripnaraveljavnib pa-pirjev. — Ponudbe je po&ljati: „Losetl an die Amtoncen-Expeditio* I Danneberg, Wien, I., Rmopfeasse 3. gMAMAtf^^ Paiilja Way kba y*tlj»M tt pmu jromt Ttritor Skiaaja s&» ? fiarlc, alia Mi it-17- priporoca se vljudno pri visoko fostiti dll-bov&ini v napravo ccrkvenih posod in O odja najnovejse obtike, k*>t: T&CJStraue, kelihov ltd. itd. p» najriizji ceni. Stare re5i pop rati, ter jth v ogBji po-zlati in posrebri. Na blagovoljno vpjaSaHJe radovoljno odgovarja. M\i biago dabra ipwfcw ITjJtsiBi pt ;tt KESENOPOION vsem, ki Se nimajo police. Polica (pismo, ki dokaznje, da je kdo zavaro-Tan) je potrebno posebno Se kdo hoce izposoditi si denar na zaiarovano liago, ali pa ce kdo; ho^e s te-tamentom postaviti kako volilo za stojo druiino, (polica velja kakor gotoTO denar),- ona je potrebna zadelienim posestaikom hiS in zemljiSf, ker pri nagli •mrti ae dedicem izplaSa zavarovana vaota, tako da morejo • ma trad", da njihove neprerqakljioe s bijo; tudi ^Iu2i polica kot ftavcija ali pologa^ in pri druzabnikih v kupcij kot vzajemna varstina; s polico pri MnarQiutniih ft* Xi*li**iim «- ..»»7^: ..~jini: „„....., • m dohro nalozi denar, tn toraj je polica vete wed* nosti, ko so hanilnke. Kftko se najloze in najbnlje polica dobi, brez-pfa5no pove ustme.no in phmeno varovajt shrivnost: Vili nadgornik za zavarovanje Klein Dunaj. I. Oh. Donamtraiie 59 od 3-5 toe. 'Bresplatne potzwdbe v vseh eademh, ki tifejo kndita proti zavarovanju na nepremicnint in brez Odiikovanjn z svetovmh razstav: ˇ Lcndonu 1862, Parizn 1867, na Dunajt 1873 in apet t Parizn h 1918, IS Klavirji za konserte in za dom, kakor tudi pianini iz slavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Dnnaji prodajajo •• po 380 gf., 100 gl., 450 gl.; 500 gl., 550 gt., 600 gi in 650 g!. Klavirji drug;!i firm po 280-350 gl.; pianini drugih firm od 350-600 gl. Dobijo se vpdno ˇ A. Thierfelder-jevi;^ prodajalnici in poaojilniei klavirjev na Dt,xl*ji, VII Barggasse 71. f Aiu'iii najemnik ^m)Vcr«stanovIjene lokarue Braa- nitzer^Mi , a t ;Ub»t»58a it. If. hi*» %*P ^PWW A+W#4<\*+h* SILiRIJAHSEATlSEARKA t Gorici, v nunskih ulicah h. it 14, I Bprejeraa v tiaek knj!ge9 ka^lzlee^ Lft«jBilke9 ˇ¦sitae U*te9 vabila, okroznice, sonete, peti-| cije, cenike, jediine liste, bolete, vozne in mrtvuSke Hate, zalna pisnia in vaakorSna dela, ki spadajo ˇ delokrog tiskarske nmetcosti po prav nizkih cenah. , Tiskarna ima vzalogi Tsakerrataiih tlakaale za eerkTeao a-abo, kakor: za spri- Cevala, raCune, dnevntke, zapisnike, preglede, razkuze, po>urtke, kanonske (able, niatice (matrike) za | krst, birmo, zakoc, srart, ve!ikonoLne liate, kakor tvli^apopis dua (status) v latinskem, slovenskcm, italijanskem in nemSkem jeziku itd. itd. Tiskarna daje porostvo za natanCno in ii.tro postrezbo it* za nizkost cen. Izdjjaiay i* oiiorotm fraanik: Jl. KQRSiC.— Hilaiyawka Tiikana r Gorici.