Letnik XXVIII.
Poltnina v gotovini platana.
Številka 2.
Izhaja poljubno, najmanj p« štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE  v Ljubljani. —
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
11111111111uin..11111111111n1111111m.11111.
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din, l/i strani 80 Din,
'/s strani 40 Din,
'/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 27. junija 1924.
Predsedstvene vesti.
1.
Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«.
W prvi številki letošnjega »Gasilca« smo objavili dnevni red občnega zbora »Jugoslovanske gasilsko zveze Ljubljana«, ki se vrši dne 20. julija 1924 v Ljubljani, in pa dnevni red odborove seje, ki se vrši prejšnji dan, dne 19. julija 1924.
Danes znova opozarjamo na občni zbor ter vabimo ,vsa v JGZ združena gasilna društva, da določijo odposlance — po enega odposlanca vsakega gasilnega društva.
Ministrstvo železnic brez dvoma tudi letos dovoli odposlancem gasilnih društev polovično vožnjo. Odposlancem se bo pri odhodni postaji izkazati z izkaznico svojega društva, da se peljejo k zborovanju »Jugoslovanske gasilske zveze« v Ljubljano. Pri odhodni postaji bo plačati cel vozni listek, ki bo veljaven tudi za nazaj.
Izkaznica gasilnih društev naj se glasi: N. N. iz
.............se	kot odposlanec gasilnega društva v
..............udeležuje	letne	glavne skupščine »Jugoslovanske gasilske zveze« dne 19. in 20. julija in ima udobnost do polovične vožnje po železnicah.
Gasilno društvo v ..........dne .... 1924.
Načelnik:	Žig!	Tajnik:
V	Ljubljani morajo biti izkaznice vidirane in žigosane po JGZ.
2.
Gasilske potrebščine.
Gasilno	društvo	pri Sv. Lovrencu
na Pohorju prodaja stroj za pranje cevi. Kupec naj stopi v dogovor s tem društvom.
Gasilno društvo Ambrus v novomeški župi želi kupiti 20 starih pa še rabljivih gasilskih čelad in 30 delavnih oblek: Kdor ima naprodaj te predmete, naj se obrne na to društvo.
Gasilno društvo v Stepanji vasi pri Ljubljani proda 70 metrov starih, še rabljivih cevi (štev. 6), brez spojk, in eno 15 metrov dolgo, dobro ohranjeno cev (štev. 9), s spojkami. Cena po neposrednem dogovoru.
3.
Odlikovanje za 40-letno delovanje.
Predsedstvo JGZ se je po sklepu občnega zbora JGZ obrnilo na ministrstvo za notranje zadeve s prošnjo, naj se potrebno odredi, da gasilci za 25 in 40-letno delovanje v gasilstvu dobijo kraljevo priznanje —■ v obliki kolajne. Zadeva je v toliko dozorela, da se od JGZ
zahteva poimenski izkaz onih gasilcev, ki 40 ali več let delujejo kot izvršujoči člani v prostovoljnih gasilnih društvih.
Vsa v JGZ združena gasilna društva zategadelj vabimo, diadol. avgusta 1924 — potom svojih žup
—	vpošljejo predsedstvu JGZ zaznamek onih res zaslužnih rednih članov gasilnega društva, ki 40 ali več let sodelujejo v društvu. Zaznamek mora imeti nastopne rubrike: 1. Redna številka. 2. Ime in priimek. 3. Rojstni dan in leto. 4. Domovna občina. 5. Sedanji posel. 6. Sedanje bivališče. 7. Dan in leto vstopa v gasilno društvo. 8. Doba morebitne prekinitve v gasilstvu. 9. Kdaj ima dosluženo 40 let. 10. Opomnja. Zaznamek morata podpisati društveni načelnik in tajnik, ki s svojim podpisom jamčita za vpisane podatke. Zgoraj navedenega roka se je strogo držaiti, ker se na pozneje vposlane zaznamke ne bo moglo ozirati. V rubriki opomnja je popisati na kratko delovanje in sedanje dostojanstvo predlaganega gasilca in pa priporočilo za odlikovnje.
4.
Občni zbor gasilnih društev.
Dogaja se, da gasilna društva svojih rednih in izrednih občnih zborov, kakor tudi novo izvoljenih odborov ne naznanijo svojim okrajnim glavarstvom. Gasilna društva so ustanovljena po določilih društvenega zakona, ki poleg drugega določa, da mora vsako društvo, torej tudi gasilno društvo, svoj redni ali izredni občni zbor naznaniti svojemu okrajnemu glavarstvu. — Isto tako je po vsalki volitvi naznaniti okrajnemu glavarstvu novo izvoljeni odbor.
Gasilna društva poživljamo, da svoje občne zoore vsaj dva dni pred vršitvijo, nove odbore pa vsaj osem dni po izvršitvi naznanijo svojemu okrajnemu glavarstvu. Naznanitve so kolka proste.
5.
Odlikovani gasilci.
»Svaz dobrovolnčho hasičstva československčho v Pragi« je sporočil predsedstvu JGZ, da je imenoval tri zastopnike slovenskega gasilstva na lanskem praškem zletu za svoje častne člane, in sicer: Frana' Barleta, starosto JGZ, Frana Pristovška, tajnikovega namestnika JGZ in Frana Zupana, podnačelnika Ljubljanske gasilske župe.
Obenem je vposlal »svaz« imenovancem lične znake o častnem članstvu in s tozadevnimi diplomami.
lVac«» nOGOm^ besedilo E. Ganglovo, vglasbil ^ilaod pcovlll j Stanko Premrl, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
Ognjen boj.
(Janko Hoja n.)
(Dalje.)
Ogenj ali požar ali gorenje je neke vrste kemični pojav, pri katerem se gorljiv predmet ob zadostni temperaturi spaja s kisikom. Kisik je plin in se nahaja v zraku ter tvori peti del istega.
Da more nastati kemični' proces ali pojav, katerega nazivljemo »ogenj«, so potrebne torej tri stvari, in sicer: gorljiv predmet, zadostna temperatura ali vročina in pa zrak. odnosno kisik. Ako manjka le ena teli stvari, ne pride do omenjenega pojava, ne more torej nastati ogenj. Kaj sledi torej iz tega in v koliko je to važno za nas gasilce?
Zai ogenj je potreben predvsem gorljiv predmet. Ako predmet ni gorljiv, se tudi' vneti ne more, pa če ga obdaja še taka vročina in ima na razpolago še toliko zraka, odnosno kisika. Predmet pa, ki je gorljiv, je pod gotovimi okoliščinami izpostavljen ognjenemu procesu. Te okoliščine so predvsem temperatura in pa zrak, ki predmet obdaja. Vsak gorljiv predmet je pri zadostni vročini vnemljiv. Kadar je segret do svoje vnemljivo-sti in ima na razpolago tudi dovolj zraka, iz katerega lahko vsrkava potrebni kisik, tedaj se začne nad njim izvajati omenjeni kemični pojav, to je: predmet začne goreti. Da nam je mogoče ta proces ukiniti in ogenj pogasiti, moramo na vsak način delati na to, da temu pojavu zabranimo ali odvzamemo nekaj, brez katerega se ne more vršiti. Ta nekaj pa je trojen. Ali odvzamemo ognju predmet sam, ali potrebno temperaturo, ali pa potrebni zrak. Kar pač odvzamemo, ukinemo s tem ognjen pojav ali pogasimo ogenj. Pravi gasilec mora biti pripravljen na vse troje. Znati mora ogenj udušili bodisi s tern, da mu odvzame gorljiv predmet, bodisi da mu odvzame zadostno temperaturo, ali pa potreben zrak. Pri različnem' ognjenem procesu bo postopal različno, vedno pa tako, da bo ogenj čimpreje in čim lažje pogasil ter pri tem prizadejal čim najmanj škode. Ako je položaj tak, da se ogenj najlažje in najuspešneje pogasi, če se mu odvzame gorljive predmete, se bo vešč gasilec gotovo poslužil tega načina gašenja in bo skušal ognju odtegniti čim več gorljivega materijala. Ravno tako se bo poslužil takoj ob začetku gašenja tretje poti in bo ognju zabranil in odvzel potrebno množino zraka, ako bo uvidel, da mu je na ta način omogočeno ogenj zadušiti, ali pa ga vsaj zadrževati in omejiti. Ako pa mu ni mogoče ne prvega ne zadnjega, lotil se bo pač drugega sredstva — namreč gašenja na ta način, da bo skušal odvzeti ognju potrebno temperaturo. Ta način gašenja je najnavadnejši in s tem se ponajveč ukvarjajo naši gasilci, dasiravno pravzaprav ne vedo, v čem obstoji učinek tega gašenja in zakaj ogenj pravzaprav ugasne. Kakor hitro slišijo besedo ogenj, tedaj planejo običajno po svojem orodju in hajdi v boj. Ne vedo pa niti, kaj je pravzaprav ogenj, kako isti nastane, kaj vse je potrebno za njegov nastanek, kako isti napreduje in se širi, kako bi se istega lahko onemogočilo in kako bi se ga najlažje pogasilo. Oni samo vedo, da gori in da je treba vode in še enkrat vode. Njih gašenje temelji torej le na tem, da z vodo ohlajajo goreče predmete in jim tako jemljejo potrebno temperaturo, brez katere ne morejo goreti. Je sicer to pravilno, vendar pa morajo pravi gasilci tudi poznati izvor ognja, kajti le potem ga morejo uspešno gasiti. Gasilci niso namreč samo zato tukaj, da ogenj pogasijo, pa naj bi pr! tem gašenju napravili še tako velikansko škodo, ki bi jo morda niti ogenj sam nikdar ne povzročil. — Treba je znanja in pa previdnega gašenja, to je takega, ki se pač izkaže neobhodno potrebnim pri nastalem ognju. Gasilci morajo čuvati ogroženo imetje in premoženje, ne pa ga s
svojim nepravilnim gašenjem uničevati in upropaščati. So gasilci, ki mislijo da se s tem silovito postavijo in izkažejo, če mečejo vodo tja, kamor bi jo ne bilo treba, in če podirajo tisto, česar bi ne bilo treba podirati. Malenkost se vname na stavbi ali kje drugje in že mislijo, da morajo radi tega podreti celo stavbo ter jo porušiti do tal in raznesti na vse štiri strani sveta. In vendar bi morda ne bilo treba niti korca vode, ampak bi en sam človek lahko pomendral nastali ogenj. — To vse pa se godi ponajveč radi tega, ker gasilci sploh ne poznajo ognjenega procesa in ne vedo, iz česa ogenj pravzaprav obstoji in kako se da istega1 uspešno pogasiti. Vsak gasilec mora predvsem vedeti, kaj je pravzaprav ogenj. Ko bo vedel in razumel to, potem bo lahko pojmil tudi različne načine gašenja in si bo izbral vedno onega, s katerim se bo dalo nastali' ogenj najhitreje, najlažje in uspešneje pogasiti.
Za vsak način gašenja pa so gasilcu potrebna razna sredstva in tudi ta sredstva mora pravi gasilec do pičice natančno poznati 'in razumeti, ako hoče, da jih bo mogel pravilno in uspešno uporabljati pri svojem gasilskem po$Iu.
V	zadnjem odstavku smo govorili o gasilski opravi. Povdarjali smo, da mora slednji gasilec imeti vso svojo opravo v najlepšem redu, da mora isto do dobrega poznati ter jo vedeti in znati tudi uporabljati. Poznati mora zanesljivost svoje oprave, vedeti mora, kakšna je ista in zakaj	mu služi.
Danes pojdimo dalje	in oglejmo	si	vsaj deloma	naj-
potrebnejše gasilsko orodje.
Poleg zanesljive oprave je gasilcem potrebno tudi dobro in zanesljivo orodje. Gasilsko orodje mora biti gasilcem to, kar je vojakom orožje. Ono mora biti vedno dobro in uporabno ter snažno. Kakor vojaku ne zadostuje samo, da ima	orožje in ga	zna mogoče	tudi
pravilno sukati, marveč	mora tudi	do pičice natančno
poznati njegov ustroj, tako tudi gasilcem še nikakor ne zadostuje, da imajo orodje in znajo morebiti tudi delati z njim, ampak pravi gasilci morajo poznati tudi celoten njegov ustroj, poznati morajo vse njegove sestavne dele, natančno morajo razumeti in vedeti, v kaki medsebojni zvezi so ti deli, razumeti morajo, zakaj in kako ti deti delujejo ter kako nam služijo. Pravi gasilci morajo poznati vse dobre in slabe lastnosti svojega orodja, poznati morajo njegove napake in tudi vedeti, kako se iste hitro in uspešno odpravi. Nikakor ne zadostuje, da se gasilcem orodje le površno razkaže in se jim le pove, kako morajo nastopiti in prijeti zanj. Dobe se gasilna društva, kojih člani poznajo svoje orodje in se znajo skoraj tudi pravilno obračati pri njem, a če jih vprašaš, kako sestoji to ali ono orodje, zakaj je tako in ne drugače, pa te pogledujejo kot bi jih vprašal nekaj nemogočega. Jasno je, da morajo taki gasilci delati z orodjem le tako in toliko časa, kakor in dokler hoče orodje samo. Kakor hitro pa jim rodje radi morebitne malenkosti odpove, so tudi gasilci brez glave in si ne znajo pomagati iz zagate. Taki gasilci so le orodje pri svojem orodju. Skušnja uči, da ne leži vzrok morebitnega gasilskega neuspeha pri gašenju v tem, ker gasilci omalovažujejo vaje, ampak v tem, ker se gasilcev ne poučuje pravilno. Ne zadostuje namreč, da znajo gasilci pravilno nastopiti k orodju in da znajo istega pravilno zgrabiti, marveč treba jim je vsako orodje tudi natančno obrazložiti. Dokler gasilci ne poznajo orodja v celem njegovem sestavu, dokler ne poznajo in ne razumejo delovanja ustroja samega, toliko časa naj se jih nikar ne uri istega uporabljati. Vojak mora najprej poznati ustroj svoje puške, potem jo bo znal šele pravilno uporabljati. Strelja lahko vsakdo, a zanesljivo in pravilno more streljati le oni, ki pozna ustroj, strelnega orodja. Tudi k gasilslkentu orodju zna lahko nastopiti vsakdo, a zanesljivo more istega
uporabljati le oni, ki ga do pičice natančno pozna. Vsako gasilsko orodje ima na sebi nekaj posebnega, kar ga usposablja namenu. Gasilcu služi orodje kot nekako sredstvo za lažjo pogasitev ognja. To gasilsko orodje je različno in je odvisno največ od tega, v kak namen je isto prirejeno.
Kot najvažnejše in najpotrebnejše gasilsko orodje smatramo brizgalnico. Iz dosedanjega; razmotrivanja smo posneli, da je najvažnejše in najuspešnejše sredstvo gaišenja voda. Z vodo odvzamemo gorečemu predmetu potrebno vročino, ga torej ohladimo pod vnernljivo temperatura in s tem odvzamemo ognju drugi sestavni del, brez katerega ne more obstojati. S tem, da zmanjšamo potrebno vročino, pogasimo ogenj. V ta namen nam torej služi predvsem voda. To najnavadnejše, pa najučinkovitejše sredstvo gašenja so poznali že stari narodi in so oblivali goreče predmete z vodo. Orodje, s katerim so metali vodo v ogenj, je bilo različno. Dandanes nam služijo v to gasilske brizgalnice. S pomočjo teh nam je omogočeno1 gasiti ogenj na najrazličnejših mestih, kar bi nam brez brizgalnfe nikakor ne bilo mogoče. — Kaj pa. je pravzaprav brizgalnica? —
Brizgalnica je nekak stroj, s pomočjo katerega smo v stanu bodisi črpati ali pa pritiskati na neko gotovo množino vode, katera je s tem prisiljena teči na prosto skozi določeno ozko odprtino, vsled česar je njen tok močan in ga nam je poleg tega mogoče spraviti tudi do gotove višine in daljave. Ta stroj temelji v naravnih zračnih pojavih. Kaj pa je zopet zrak? Zrak ali vzduh je brezbarven plin, ki obdaja in napolnjuje vse stvarstvo. Zrak vdihavajo vsa živa bitja, brez njega bi ne mogla živeti. Njega sicer ne opažamo, pač pa lahko občutimo njegov pritisk. Naravni zračni pritisk znaša približno en kilogram na en kvadratni centimeter površine. Ako sedaj to naravno moč zračnega pritiska ali težo zraka primerjamo s težo vode, vidimo, da je naravni zračni pritisk tolikšen, da je v stanu potisniti vodo približno 10 m visoko v brezzračni prostor. Vzemimo na primer, da imamo enakomerno brezzračno navpično cev. katere grlo meri en kvadratni' centimeter, zračni pritisk samo na en kvadratni centimeter vode bi torej spravil to vodo v omenjeno brezzračno cev okrog 10 metrov visoko; ali z drugimi' besedami: določenemu pritisku zraka odgovarja teža okrog 10 metrov visokega stebra, z zračnemu pritisku odgovarjajočo osnovno ploskvijo. Da ta naravni pojav lažje razumemo, si oglejmo navadno otročjo brizgo iz bezga. Tu imamo bezgov valj, h kateremu napravimo bat, ki se tesno oprijemlje valjeve notranjosti. Potisnemo bat do konca valja in porinimo valj v vodo. Ako sedaj bat polagoma dvignemo. nastaja pod njim v valju brezzračen prostor, kamor pritiska zunanji zrak vodo. To pa se zgodi seveda le tedaj, če se bat res tesno dotika valja in nikjer ne propušča zraka od zgornje strani. Sličen pojav zračnega pritiska opazujemo lahko tudi pri tovrstnih vodnjakih. Tu imamo sesalno črpalko, ki sestoji iz dveh tesno združenih cevi. Spodnja ožja in daljša cev sega v vodo, širja in krajša, takozvana škornjica. pa je pritrjena na vrhu. V tej cevi ali škomjici tiči bat, ki se da v njej s pomočjo dvoramnega vzhoda premikati zrakatesno, ali vsaj tako tesno, da ne prepušča vode. Ondi, kjer je na škornjico pritrjena spodnja cev, je napravljena za-klopnica in ravno tako je prirejena zaklopnica tudi v prevrtanem batu. Obe zaklopnici se odpirata navzgor. Iz škornjice je nekaj nad sredino izpeljana iztočilna cev. Vzemimo, da bat leži na zaklopnici pod škornjico. Ako potegnemo sedaj bat kvišku, se zrak v škornjici pod njim razredči ter dobi manjšo napetost nego je napetost zunanjega zraka, vsled česar se batova zaklopnica zapre. odpre pa sc zaklopnica pod škornjico in zunanji zrak pritisne vodo iz vodnjaka, skozi spodnjo cev v škornjico. Ko gre bat zopet doli. sc zaklopnica pod škornjico zapre, odpre pa se zopet batova zaklopnica, skozi
katero teče voda v škornjico nad bat. To se ponavlja vsakikrat, kadar se bat vzdigne. Ako gibljemo bat dalje časa gori in doli, se nabere v škornjici toliko vode, da začne iztekati skozi iztočilno cev. — Kakor rečeno, uporabljamo te vrste sesalnih črpalk pri vodnjakih, za črpanje vode. Paziti pa je seveda, da ni cev te črpalke predolga, kajti, kakor rečeno, je mogoče po prirodnem zračnem pritisku dvigniti vodo največ 10 metrov visoko. Ker pa je le težko ohraniti v ceveh popolno brez-zračje, zato se praktično ne more računati z višino na 10 metrov, ampak kvečjemu na 6—7 metrov in se tudi v tčj razdalji od vodnega površja običajno pritrdi škornjico z zaklopnico na spodnjo cev. — Ako si gasilec ogleda in spozna ustroj in svojstva te sesalne črpalke, ki jo lahko najde takorekoč pred vsakim pragom, potem mu tudi ne bo težko razumeti ustroja in svojstva te ali one gasilske brizgalnice, ki temelji prav tako na istih naukih zračnega pritiska. So ljudje, ki mislijo, da le s svojo močjo privlečejo vodo iz vodnjaka in da pri tem ne igra zrak prav nobene vloge. Da se ti ljudje motijo, razvidijo najlažje iz tega, da ne bodo z nobeno močjo dvignili vode iz vodnjaka, ako bo n. pr. cev puščala ali pa bo bat propušča! zrak. Oni pač s svojo močjo in s pomočjo črpalkinih delov spravijo zrak iz cevi in škor njice, vodo pa dvigne le zračni pritisk sam — in je le prav malo odvisno od moči, ki goni črpalko.
Poleg omenjene sesalne črpalke imamo pa tudi tia-čilno črpalko, katera se razločuje od sesalne črpalke le v tem, da bat ni prevrtan, torej nima zaklopnice, in da je škornjica brez iztočilne cevi, pač pa ima na strani svojega vznožja pritrjeno kvišku idočo cev z zaklopr nico. če potegnemo bat kvišku, se ta zaklopnica zapre, zrak v škornjici pod batom se razredči in zunanji zrak potisne vodo v škornjico skozi zaklopnico pod škornjico. Ko pa gre bat doli, se zopet ta zaklopnica zapre, bat pa potisne vodo mimo druge zaklopnice v kvišku idočo cev. Te vrste črpalko imenujemo tlačilno črpalko, ker z njo vodo nekako tlačimo ali pritiskamo v odka-zano ji smer.
Gasilska brizgalnica je običajno sestavljena iz dveh tlačilnih črpalk in Heronove buče, veternik imenovane. Spodnji ali sesalni odprtini obeh črpalk sta tesno medsebojno zvezani in spojeni v eno sesalno grlo. Bata se gibljeta premenjema s pomočjo dvoramnega vzvoda Ko gre bat na levi strani doli, pritiska izprva zrak, pozneje vodo skozi levo zaklopnico v veternik, bat na desni pa pritiska vodo skozi sesalno cev v škornjico pod bat. Ko gre desni bat doli, tlači vodo v vetrenik, škornjica na levi pa se polni z vodo. Dvigajoč bata premenjema gori in doli, privajamo v vetrenik vedno več vode, ki stiska ondotni zrak in talko povečuje njegovo napetost. V vetreniku zgoščeni zrak tira potem vodo skozi eno ali več iztočilnih grl na piano, in sicer s tem večjo silo, torej tudi tem višje, čim bolj je zgoščen, čim večja je njegova napetost.
Sesalna.1 črpalka je že jako stara iznajdba. Zgodovina nam pripoveduje, da jo je na podlagi razmotrivanj o zračnem pritisku kot prvi sestavil grk Ktezibij iz Aleksandrije že okrog leta 150. pred Kristusovim rojstvom; njegov učenec Heron pa jo je izpopolnil ter ji dodal iztočilno cev. Jasno je, da se niti Ktezibijeva niti Heronova črpalka ne more primerjati z današnjimi črpalkami, ki so vseskozi precizno izdelane; a glavno je to, da sta ta dva učenjaka izrabila naravni zračni pritisk za konstrukcijo črpalk. Ktezibilj je imenoval svojo iznajdbo »siphon«, kar znači po naše črpalka. Beseda »siphon« se je ohranila do današnjih dni in imamo sifonske steklenice, kar ni prav nič drugega, kot steklenica s črpalko. Nekateri pa mislijo, da je sifon tisto, kar je v steklenici, namreč kisla voda.	(Dalje	prih.)
„Naročajte in širite naš list.“
Gasilski zlet v Šoštanj.
Krajinski gasilski zlet »Jugoslovanske gasilsfke zveze Ljubljana« v Šoštanj na binkoštno nedeljo, o priliki 45-letnice šoštanjskega gasilnega društva, je bil poleg kamniškega, žalskega in slatinskega gasilskega zleta ena največjih in tudi najlepših gasilskih manifestacij, kar jih pomni JGZ.
Na predvečer se je vršila po Šoštanju bakljada z mariborsko godbo »Drava« na čelu; zaslužnim, naslednjega dne odlikovanim šoštanjskim gasilcem, so bile prirejene podoknice; za petje je skrbel društveni pevski zbor. Hiše, koder je šla bakljada, so bile vse slavnostno razsvetljene.
V nedeljo dopoldne ob 9. uri je bilo sprejemanje gostov na kolodvoru, odkoder se je razvila, pd vodstvom župnega načelnika tov. dr. Železnikarja, sijajna povorka, v kateri je bilo zastopanih 83 društev z 11 prapori in 5 godbami. Vsega članstva v kroju je bilo 1060. Dober utis je napravljala precejšnja izenačenost krojev. Poleg sosednjih društev je bila posebno častno zastopana Ljubljana z zveznim starosto Barletom na čelu, dalje koro-tanska župa z lastno godbo, polnoštevilna žalska župa s trboveljskem trobentaškim zborom in rudniško godbo.
V	častnem številu se je odzvala tudi slovenjgraška župa z gasilsko godbo iz Mislinja, nadalje Selnica ob Dravi z godbo, gornjesavinjska župa s pretežnim številom praporov ter Brežice, Hardek (Ormož) in Bled, ki so prihiteli že v soboto.
Po sebi je razumljivo, da je bila tudi splošna udeležba občinstva sijajna. Sprevod, razdeljen v pet zborov, je s kolodvora korakal živahno pozdravljen na glavni trg, kjer so mu bili pred občinsko hišo izrečeni slavnostni pozdravi. Prvi je domači načelnik pozdravil predsedstvo Zveze, srezkega glavarja, vsa društva in številne goste. Nato je govoril mestni župan g. Marinček, ki je v prisrčnem nagovoru proslavljal gasilsko požrtvovalnost in tolmačil simpatije našega ljudstva za nesebično požrtvovalnost slovenskih gasilcev. V vznešenih besedah je slovenjgraški srezki glavar g. Ipavic izrekel svoj pozdrav. Vrsto govorov je zaključil zvezni starosta tov. Barle, ki se je imenom gasilstva zahvalil za pozdrave ter med splošnim navdušenjem naslovil tovariše jubilante in jim razdelil diplome. V imenu jubilantov se je zahvalil tov. Schwarz z iskrenimi besedami. Nato se je vršila, maša v zato postavljeni, krasno ovenčani kapeli. Sledil ie še slavnostni mimohod pred dostojanstveniki in jubilanti, s čemer je bila dovršena dopoldanska svečanost.
Popoldne sc je na veseličnem prostoru razvila velika ljudska veselica, ki je pač vsakemu udeležencu nudila dovolj razvedrila. V 16 šotorih, ki so bili lepo okrašeni in tudi izborno založeni, je kar mrgolelo pridnih rok vrlih gospa in gospodičen iz Šoštannja in Druž-mirja, na so še komaj sproti ustregale izborno razpoloženemu občinstvu. Prepričani smo, da šoštanjska gasilska prireditev ostane vsem udeležencem v lepem spominu.
Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poštne znamke,
Društvene in župne vesti.
Gasilno društvo pri Sv. Lorene» na Pohorju je imelo dne 13. januarja 1924 svoj redni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen tov. Roman Pušnjak, za poveljnika Alfons Pernat, za tajnika tov. Al. Vimer, za blagajnika tov. Karol Pisnik.
Gasilno društvo v Gaberjih je na svojem rednem občnem zboru dne 2. februarja t. 1. izvolilo nov odbor. Za načelnika je bil izvoljen tov. Fran Pušnik, za poveljnika tov. Konrad Gologranc. Z občnim zborom je bilo v zvezi predavanje zveznega odbornika tov. Vengusta.
Gasilno društvo v Oplotnici je imelo dne 9. marca t. 1. svoj redni občni zbor. Iz temeljitega poročila posnemamo, da je bil izvoljen soglasno stari odbor, ki vodi društvo po svojem pravem in lasno začrtanem potu.
Gasilno društvo v Krškem je imelo dne 16. marca t. 1. 54. redni občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika tov. Edi Krieger, za namestnika tov. Lovro Glogovšek. Društvena godba se pomladi in oživi.
Gasilno društvo v Blatni Brezovici je imelo dne 19. marca t. 1. tretji redni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da društvo marljivo deluje; nabavilo se je 18 m dolg in 10 m širok gasilski dom, ter motor za 26 HP.
Gasilno društvo v Stepanji vasi je imelo dne 23. marca 1924 svoj redni občni zbor na katerem je bil izvoljen za načelnika doslejni načelnik tov. Fran Žitnik, za tajnika tov. Fran Grum. Društvo praznuje letos 25-letnico.
Gasilno društvo v Legnu pri Slovenjgradcu je imelo dne 6. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika tov. Karol Rotovnik, za poveljnika tov. Fran Novak, za tajnika tov. Franjo Vrhnjak. Društvo opozarjamo da »požarnih bramb« nimamo več, poznamo le gasilstvo in gasilna društva.
Gasilno društvo na Igu je na svojem letošnjem občnem zboru dne 6. aprila izvolilo za načelnika tov. Pavla Erjavca, za poveljnika tov. Martina Megliča, za tajnika tov. Frana Čebularja.
Gasilno društvo v Križah je imelo dne 27. aprila t. I. svoj redni občni »bor. Pri volitvi odbora je bil izvoljen zia načelnika tov. Ivan Pičulin, za podhačelnika tov. Joško Primožič, za tajnika tov. Peter Sitar.
Gasilno društvo Laze - Jakovica je imelo dne 18. maja t. 1. svoj drugi redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen zn načelnika tov. Joško Nemgar, za poveljnika tov. Fran Šebenik, za tajnika tov. Ladislav Fatur.
Gasilno društvo v Št. Jur ju pri Grosupljem je imelo dne 25. maja 1924 živahen občni zbor. Stari odbor se je konsolidarno odpovedal lin pri novih volitvah je bil izvoljen za načelnika tov. Janez Predalič, za poveljnika tov. Alojzij Olinšek, za tajnika tov. Anton Trontelj.
Gasilno društvo v Dvorski vasi pri Velikih Laščah
je imelo dne 1. junija 1924 svoj redni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je društvo v dobrih rokah in da lepo napreduje. Društvo si je pred kratkimi postavilo nov gasilski dom, nabavilo cevi in renoviralo briz-galnico.
Gasilno društvo v Ihanu je dne 25. maja t. 1. otvar-jalo svoj dom in izročalo renovlirano brizgalnico svoji uporabi. Prireditvi je prisostvovalo 130 gasilcev v kroju in veliko število civilnega ljudstva. Cerkveno blago-slovljenje je bilo odklonjeno, ker je bil na sporedu ples. Iz srca prihajajoči govori so nadomestili blagoslovlje-nje. Popoldanska veseliaa je krasno uspela.
Gasilno društvo v Štepanji vasi je dne t. junija t. 1. praznovalo svojo 25-Jetnico. Prireditve in sprevoda se je udeležilo 148 gasilcev v kroju. Župni načelnik je pred gasilskim domom pOzdrtavil goste, častital društvu In odlikoval dva člana s častnimi diplomami. Vrtna veselica je privabila velliko občinstva in je imela dober in lep gmoten uspeh.
IProstovofljno gasilno društvo Dol pri Ljubljani je
imelo dne 17. februarja 1924 svoj občni zbor, po katerem je imel tov. Hojan obširno predavanje o potrebi in redu gasiilske organizacije. Predavanja so se udeležila tudi vsa sosedna gasilna društva in polno civilnega ljudstva, kar je vse hvale vredno in bi bilo le želeti, da sledijo temu vzornemu društvu tudi druga društva ter se ne zadovoljujejo le z navadnimfi pivskimi prireditvami.
ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo dne 18. maja 1924 svoj redni letni občni zbor, na katerem si je poleg starega odbora izvolilo za svojegia načelnika tov. Joslipa Turka, podstarosto JGZ in bivšega dolgoletnega društvenega načelnika. Upanje imamo, da se bo društvo s to izvolitvijo spravilo zopet v pravi tir in bo sledilo tradicijam svojih plemenitih prednikov, ziato poživljamo vse zavedno članstvo, da opusti vsako politično in osebno medsebojno mržnjo in krepko zastavi vse svoje sile 'izključno le v prospeh gasilske organizacije ter v korist in blagor ljubljanskega prebivalstva.
Gasilska župa Ljubljanska je imela na sv. Florijana dan, t. j. dne 4. maja t. 1. običajno Florjanovo mašo, po maši pa redni	letni občni	zbor v Mestnem	domu.	Maše
se je udeležilo	452 članov,	občnega zbora pa vsi zastop-
niki v župi združenih gasilnih društev. Iz poročila župnega načelnika in tajnika posnemamo, da je imela župa v preteklem letu dve večji skupni vaji, prvo v Stožicah, drugo pri D. M. v Polju in na Studencu. Večja vaja se v bodočem društvenem letu	vrši na zapadni	strani	Ljubljane in druga	v Ljubljani	ali v neposredni	bližini	Ljub-
ljane.
Prostovoljno gasilno društvo v Stopčah je praznovalo dne 25. maja 1924 desetletnico svojega obstoja, združeno z blagoslovitvijo novega gasilskega doma. Lepa prireditev je vsestransko povoljno izpadla. Obilna udeležba je pričala, da je društvo na pravi poti in uživa splošen ugled. Ob tej priliki je društvo imenovalo tudi štiri svoje dobrotnike častnim članom ter jim izročilo v spomin krasne diplome. Slavnosti je poleg drugih gasilskih funkcionarjev prisostvoval v imenu JOZ tov. Hojan, ki je tako gasilce kot civilno ljudstvo vzpodbujal k nadaljnemu vztrajnemu delu za vzvišeno gasilsko idejo.
Gasilska župa Grosupeljska je imela dne 4. maja t. 1. Florjanovanje v Grosupljem. Maše so se udeležila vsa v župi združena gasilna društva, 189 članov v kroju, s šentjursko godbo na čelu. Po maši je imel župni načelnik tov. Perovšek primeren nagovor na udeležence.	V
Gasilska župa Kostanjeviška je imela dne 16. marca 1924 svoj občni zbor. Pri volitvi je bil Izvoljen za župnega načelnika tov. Ant. Ratkovič (Št. Jernej), za namestnika tov. Iv. Vahčič (Cerklje) za tajnika in blagajnika tov. Anton Šebola (Št. Jernej). Sedež župe je Št. Jernej.
Gasilska župa Korotanska je imela dne 23. marca 1924 svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen, nov odbor. Za župnega načelnika je bil izvoljen tov.\ Tom. Färber (Mežica), za namestnika tov. Mart. Globočnik (Črna), za tajnika tov. Miš. Dvornik (Mežica). Sedež župe je Mežica.
Gasilska župa Radovljiška je imela za blejski kot dne 11. maja t. 1. skupno vajo, pri kateri je sodelovalo šest gasilnih društev s 146 člani. Vaja se je vršila v Gorjah pod vodstvom župnega načelnika, s pomočjo gorijskega načelnika tov. V. Jana. Vaja je imela dve supoziciji in obe sta zadovoljivo uspeli, ker moštvo razume disciplino, red in gasilska znamenja.
Vežbovnik
za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v eno knjigo, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
Cena Din 10 s pošto poštnino več.
Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu.
Kupujte pri tvrdkah, ki imajo inserate v „Gasilcu“.
Razne stvari.
ENOTNA
za gasilna dru-	-1	I^liTk	ljana‘,	cena	2	Din
štva združena	v	—_	s	pošto pošt. več
»Jugoslov. gasil-	P	D A	y I j	^ in	PRAVILA	za
ski zvezi Ljub-	*	*	„Jugoslovansko
gasilsko zvezo Ljubljana“ ter za „Gasilske župe“, cena 3 Din, s	pošto poštnino več.	^	^	^
so v	zalogi	•	•	•
pri predsedstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana"
■	v	Ljubljani.	—"	—
? ? ?
Razdelitev podpor iz gasilskega sklada. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v likvidaciji je sporočilo predsedstvu JGZ, da je doneske zavarovalnic iz leta 1923 razdelila nastopno:
a) 370 gasilnim društvom 182.700 Din;
b) 29 župnim vodstvom 20.600 Din;
c) Jugoslovanski gasilski zvezi 8.001 Din.
Izmed prekmurskih gasilnih društev so prišla v poštev le ona gasilna društva, ki so včlanjena v JGZ in so pod nadzorstvom organizacije.
Gasilsko opazovališče na Šmarjetni gori. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju je ustanovilo vrh Šmarjetne gore gasilsko opazovališče, ki služi /za hitro določitev kraja, kjer se pojavi požar. Opazovališče ima permanentno telefonsko zvezo z gasilsko postajo v Kranju. Ta pridobitev je zlasti za kranjsko okolico velikega pomena, ker je rešilna akcija takoj mogoča. Kranjsko gasilno društvo si je nabavilo svoj lasten avto, s katerim dospe v najkrajšem času na mesto, kjer izbruhne požar.
Smrt je znova posegla v naše gasilske vrste. Dne 12. februarja je umrl tov. Josip Glob ovnik, dne 4. /aprila pa tov. Fran Gruden, oba večletna, vneta in delavna člana in odbornika grosupeljskega gasilnega društva; dne 23. aprla je umrl v Domžalah podnačelnik tamkajšnjega gasilnega društva, tov. Fran M a z o v e c, ki je nad 40 let sodeloval v naših gasilskih vrstah in užival priljubljenost med svojimi tovariši. V Dol. Logatcu [e dne 3. maja izdihnil svojo blago dušo načelnik Logaške gasilske župe tov. Josip Smole v 74. letu starosti. Rajnik, kremenit značaj od nog do glave, je bil senior in hrbtenica notranjskega gasilstva. Vrzel, ki je nastala za njim, bo težko premostiti. List za listom pada!
Josip Širca, starešina žalskega gasilnega društva, je praznoval dne 8. aprila t. 1. svojo 70-letnico. Gasilstvo žalske župe je priredilo jubilantu na predvečer in na dan slavlja velike gasilske manifestacije, kakršnih doslej nismo veliko videli. Tov. Širca se je društveno udejstvoval edinole v gasilski organizaciji, vse drugo njegovo plodonosno in neumorno delovanje se je sukalo po gospodarskih organizacijah. Jubilant je za nekdanji slov. Štajer eminentna osebnost in si štejemo v čast, da ga imamo v naših gasilskih vrstah. Na mnogaja leta!
Kolkovanje novih pravil. Vloge na okrajna glavarstva za potrditev novih ali izpremenjenih pravil gasilnih društev so, kakor smo že večkrat povdarjali, kolka proste. Kolka so proste tudi priloge, t. j. pet izvodov pravil.
Emil Peče. Slovenski in hrvatski gasilci, ki so se udeležili lanskega gasilskega zleta v Prago, se gotovo dobro spominjajo onega dobrega in ljubeznivega gospoda »majorja«, kakor smo ga vsi nazivali, ki nas je vodil po Pragi in nam razlagajoč izkazal vse krasote zlate Prage. Ta dobri in splošno priljubljeni mož je dne 12. februarja t. 1. izdihnil v Pragi svojo blago dušo. Blagor mu, ki se spočije.
Netaktnost pri blagoslovjenju. Neko gasilno društvo je želelo, da se cerkveno blagoslovi društveni prapor. Župnik je obljubil in tudi izvršil blagoslovljenje s pogojem, da se pri veselici opusti ples. Pri veselici pa se je navzlic dani besedi plesalo do ranega jutra. To je netaktnost, ki je vredna najostrejše graje. Pustimo v takih slučajih ali cerkveno blagoslovljenje ali pa ples. Tako ne gre.
Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju blagoslavlja dne 3. avgusta 1924 svoj na novo urejeni gasilski dom
kakor tudi gasilsko orodje in svojo novo gasilsko zastavo. Pri tej priliki se vrši velika veselica spojena z bogato tombolo. Društvo ponavlja svojo prošnjo, da se na isti dan osobito v bližini ne prirejajo nikake veselice, nasprotno naj se ta nastop v polnem številu podpira, ker se bodemo dragevolje vsem društvom zahvalili s tem, da jih počastimo pri njihovih slavnostih.
Pogovori.
Gasilnim društvom, ki povprašujejo po ceni dobrih cevi. Prvovrstne cevi franko postaja Jesenice stanejo za 1 meter 36, 38, 40 Din. Posredovalec Ivan Rus, trgovec na Bledu.
Gasilnemu društvu v B. Glede naznanitve društvenih občnih zborov okrajnim glavarstvom opozarjamo na članek med predsedstvenimi vestmi.
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
Filip Bizjak,
krznar in izdelovatelj čepic
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913.
Delniška glavnica znaša 3,000.000’— Din v zlatu.
„JUGOSLAVIJA“
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovaDja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh naj novejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
C
M. FROHLIH CELJE
KRAUA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
■)
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH fuNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH „JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
J
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi j en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
vzajemno zavarovalnico
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA It. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
Ipetiialist la gasilske žepiče
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najnižji ceni
dobavlja
Martin Orehove
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
Največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki
I. WANEK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
na drobno in na debelo, po na j nižji h cenah.
w Gasilna druživa I bHB
tt
0
N
a,
Predno kupite, oglejte si
*
O
N
O
Q impregnirane in garantirane po naj-nižji ceni pri tvrdki IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.	**
—	Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V LJUBLJANI
Stanje vloženega denarja preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
Zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
ZAGREB, Mažuranicev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Uncu
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice, posebno izborno brizgalnico „TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko „Marka Line* na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva. Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine
Priporoča se najtopljeje	;
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.	\-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
L
Delniška glavnica:
Din 50,000.000
Skupne razerve:
nad
Din 10,000.000
Centrala:
Ljubljana, Dunajska c.
Podružnice:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovIC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA
Telefon tt. 261, 413, 502, 503 in 504.
mr SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
!!£!
US!
	
Ročne ognjegasne naprave „EXPRESS“.
Konopne cevi za brizgalnice.
Gumijeve cevi za vodo, vino i. dr.
VIKTOR
BOHINEC
Pneumatika
za automobile, motocikle in becikle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za automobilne strehe in vozove.
Podpetnikl.
LJUBLJANA, Dunajska c. 21. ^
Zastopnik tovarne:
Jr.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 18S0.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: Čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d.
Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpcžnostl, lahkoti in eleganci.
Naramkl vseh vrst, lastnega izdelka, fino Izdelani in trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno In povečano.
CENIK Z A 8 T O N J
 ..................Tvrdka.................
ANT. KRISPER, Ljubljana
.............. Mestni	trg	21,	...........
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljše kakovosti po znatno znižanih cenah.
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
SVITA VY	LJUBLJANA Dunajska cesta St. 31.	WIEN
Č. S. R.)		
„SAVA“
Opce osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obine zavarovalnice Assicurazloni Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljnoljani, Sv. Petia cesta 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Vsem p. t. gasilnim društvom priporočava se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloživa vzorce kakor tudi načrte franco in gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
I. Neškudla, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25
□ a:
USTANOVLJENO 1767.
OD
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. Telefon St. 142 in 230.
Brzojavi: STIL.
Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonsrska ulica 5 Telefofi št. 9.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; Sl\6lf1cllll& četve-rokolne in dvokolne; &r@nOSne jednoštavno in podvojeno brizgajoče. Berglasfe brizgalnice z i'« brez zračnjaka ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
Dvokolna brizgatnica, podvojeno brizgajoča 180 — 200 2/rain.
Vozna brizgalnica sTpatent. strojeni, na peresih z dvema curkoma, 'ti močan pritisk vode, u _________________________________
Vozna brentna točna brizgalnica, jednoštavno brizgajoča.
Normalna
spojka
Dvokolna brizgalnica pripravna^za^gospodurske
in tovarniške zavode.	■
Snemalna brizgalnicafz’ dvema^curkuma v treh velikostih J od 200 — 355 2/min.
			
«pW			
Viakovrstno gasilsko orodje
Po.lf.ib.loju,,	najsolldnelii Izpellavl. «•»e»™»™..
on ==., ,.=■	=	■	no
ta
Specijalno podjetfe za gasilske potrebščine, brizgalnice, orodje, cevi, obleke,
znake.	__
0	|	Specijalist v vseh gasilskih 1	0
■a	|	zadevah.	|	^
- MILINKOVIČ & Co. D
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 7
Priključeno:	|
elektrotehnično podjetje, motorji, elektromaterijal, žarnice L t. d.
Geftdtijcfuift tn. b
»111
mšmi
IÄÄÜ
waßmma
BtäBSwÄSSiWi
an^liVj’iS^ÖLNiJ.i’J
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, meha-
To^arna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Unc ob Donavi
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokoine in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim ttkom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezahie, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi iu za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23
Četverokolna normalna brizgalnica.
nične lestve, gasilske čolne
Post reiba točna.
r £ Cevi; sesalne, spiralne j, in konopno (znamka K;) čelade usnjate, me-!. dene, poniklane ' tn črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, narainke; gesiiske i znake In gumbe sve-| ; tiljko in blago za de-i lavne in slavnostne j, kroje odpoSije takoj s pošto ali železnico:
■f JAVOR, Zagreb
■
■
□□==
Na!a devisa je:
Gasilstvo zadovolifti S
Četverokolna bencinska brizgalnica. ^□==
Cene zmerne.
{£& Zastopstvo tovaren:
iMikm.
Linz ob Donavi in
Lotalitai
Wieu
in trgovina z gasilnim orodjem:
snem Javor
Zagreb
Gunduličeva ul. br. 23
Ustanovljeno leta 1820.
Specijalna tovarna brlzgainic, hidroforov» süsaik, iesfev, cevi in oprave za gasilce, extinkt@r]@v, avtomobilskih, motorskih in parnih brizgami*, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
R. A. Smekal d.z ©.i
SBatiftany pri Chrudinu
Cechy na Hanč Morava
osrednja tovarna:
Praga-Smichov
Priporoča svole prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje:
Podružnica: Turč Sv. Martin
Predilnica kcnopnih cevi
4g	h	
	i#ipi	
Predpisana četverokolna brizgalnica na peresih z enim ali dvema curkoma; močan pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče In meče vodo 7. obeh strani, da ni treba obračali hrizgalnice
Brizgalnica kombinirana z motorjem
Čelada
Smekalov extlnkter “METEOR“
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah
Dvokolne snemalne brizgalnice
Avtomobilna brizgalnica
Motorna dvokolnn brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki pritisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine kakor: Čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavne in slavnostne obleke, čepice in gasilske mamke po nejniijih cenah. Vozove za škropljenje ulic, vezove za cevi in lestve. Telovadno orodje za šole in društva. — Občinam in gasilnim društvom olajšani plačilni pogoji. Naš zastopnik potuje vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplačen
PostreZba točna.
Mehanična stikalna lestev (rotačna leslva)
Za vse stroje še jamči.	Cene	solidne.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana*. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.