Št. 7, 8.
Leto XX.
NARODNI
GOSPODAR
Glasilo „Zadružne Zveze“ v Ljubljani
V Ljubljani, 10. aprila 1919.
:rr.T-r= Garje^ srbečico —t
oilpravi nHjhitrcje dr. Emil Fleschevo izvirno, za-konito zavarovano
■ „Skabafonn mazilo“ ■
I joiičok za imsknsnjo K 2*J$0, veliki lonvrk K 4'—.
ilnižinaka porcija K 11*—.
Ob večjih naročilih za živali stopijo v veljavo sledeče cene: i kg K 25*—, 5 kg K 100* — , 10 kg K 180*^—, 25 kg K 400*—.
Ekspedicija franko. Dobiva se izključno pri izdelovalcu :
Dr. EflllL FLESCH-oua lekarna „Pri kroni“
-------- GySr (Raab), Ogrsko. tasaBia
■--------------------1
Najlepše darilo mladini
je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
J )ORB“,
ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. — Cena vezani knjigi je 3’50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi „Tedenskih Slik“,
■___________________________________________I

mmm
C. kr. priv. pred ognjem i tatovi varne
b lag a j n e
prodaja najceneje dobroznana tovarna blagajn
M. ADLERSFLÜGEL
založnik Rciffelsnovih posojilnic
KJH
DCINR) I., Franz josephs-Quai §tev. 27.

Za dosego zadovoljive, res dobičkanosne žetve je poraba •	• •
k a lije v i h s o 1 i j
:: poleg gnojil fosforne kisline in dušika ::
neobhodno potrebna.
Kajti če se ne pridene kalij, ne moreta fo-:: sforova kislina in dušik provzročiti ne ::
naj večjega pridelka, ne najboljše kakovosti.
Kajnit in koncentrirane kalijeve soli prodajajo vse kmetijske zadruge in društva ter zadružne zveze po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
MRRODNI GOSPODRR
Glasilo Zadružne zveze v Ljubljani.
C. kr. poštne hranilnice štev, 64.846.	Telefon štev. 216. Kr. ogrske hranilnice štev, 15.649.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezna št. 20 vin.
izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 50 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru
VABILO
k
redni glavni skupščini
Zadružne zveze v Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši v sredo, dne 30. aprila t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1918 in sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Dopolnilna volitev odbora.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o konsumni organizaciji.
8.	Slučajnosti.
Bogumil Remec, 1. r. I. podpredsednik.
§ 10. pravil: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoji iz odposlancev Zvezinih članic.
Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini nje načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Eua oseba sme zastopati kveČjem lo zadrug.
Miloš Stibler:
Sedanje stanje jugoslovanskega zadružništva.
Naše narodno ujedinjenje je doseženo. S tem so dane nove dolžnosti, da se ^osvobojen dom dobro uredi. V tem pogledu stopajo tudi zadrugarji pred nove naloge. Treba bo misliti na spopolnjenje obstoječih in na ustvarjanje novih organizacij in naprav za nadalnje pospeševanje, zadružnega gospodarstva. Predpogoj temu je, da spoznamo sedanje stanje zadružništva v vseh delih države SHS. Tem bolj je to potrebno, ker je bilo tako delo medsebojnega spoznavanja v dosedanjih razmerah za Jugoslovane skorajda onemogočeno. Slovenci smo bolje vedeli, kaj delajo zadrugarji v Nemčiji ali na Danskem, kakor kaj so godi v zadružništvu na Hrvatskem. O južni Ogrski sploh nismo vedeli ničesar, istotako skoraj nič o Bosni in Hercegovini. O Crnigori nič. Le o Srbiji jo bilo znano, da ima zadružništvo; par ljudi je celo vedelo, da je srpsko zadružništvo izvrstno. Točnej-šega nismo vedeli o bratih, bratje ne o nas. Ločile so nas meje, ločilo nas je pomanjkanje skupnih organizacij in skupnih strokovnih glasil, torej ločilo nas je pomanjkanje skupnega enotno organiziranega dela. Ta nedostatek naj se čimprej odpravi.
Podati pregled jugoslovanskega zadružništva z vsemi statističnimi podatki še ni mogoče, ker se je statistično delo pri mnogih organizacijah doslej preveč zanemarjalo. Vzorni so bili v tem pogledu Srbi. Celo najmanjša srbska zadružna organizacija — to je ona v Dubrovniku — je imela vzornejšo statistiko, kakor katerasibodi tujerodna zadružna zveza. Ravno tako so se statistični podatki vedno marljivo zbirali in obdelovali v srbskih zadružnih zvezah v Zagrebu in Belgradu. Mnogo statističnega gradiva je bilo že objavljenega o slovenskem zadružništvu, toda enotne statistike vsega slovenskega zadružništva po 1. 1898 ni več bilo. Zelo skromni so statistični podatki hrvatskoga zadružništva. Dalo se bo torej v prvi vrsti le našteti obstoječe zveze, dognati njih delokrog in velikost.
V preteklosti so državnopolitične razmere silno vplivale na razvoj jugoslovanskega zadružništva. V vsaki državi je bila drugačna zakonodaja in drugačne narodnopolitične razmere; posledice obojih okolnosti se zrcalijo na našem današnjem zadružništvu. Le v Srbiji kot samostojni jugoslovanski državi so bili pri zadružnem delu merodajni splošni narodnogospodarski zakoni. Drugod je bil narodnopolitičen ozir tem močnejši, čim bolj je bil naš narod zatiran. V tem pogledu so pri Slovencih drugačne razmero, kakor pri bratih v južni Ogrski, v Dalmaciji drugačne, kakor na Hrvatskom ali v Bosni. S tega stališča lahko ločimo danes jugoslovansko zadružništvo v več skupin, ki so nastale iz kolikor-toliko enotnejših razmer in to bi bile: L Zadružništvo Jugoslovanov staro Avstrije,
2.	Zadružništvo Jugoslovanov Hrvatske, Slavonije in Ogrske, 3. Zadružništvo v Bosni in Hercegovini in 4. Zadružništvo v Srbiji in Crnigori. V tem redu sledi kratek pregled.
1.	Zadružništvo v jugoslovanskih deželah nekdanje Avstrije
Stara Avstrija je L 1910 naštela v svojih zemljah 2,036.274 Jugoslovanov in to na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Primorskem (Gorica, Trst in Istra) in v Dalmaciji. Poklicno štetje je dognalo, da je bilo istega leta v kmetijstvu zaposlenih vsega skupaj 1,508.185 oseb jugoslovanskega „občevalnega jezika,“ torej tri četrtine staroavstrijskih Jugoslovanov. Istočasno se je naštelo v kmetijskem poklicu izmed 9,950.678 avstrijskih Nemcev 2,988.596 oseb, izmed 6,435.532 Čehov 2,478.203 osebe, izmed 4,965.667 avstrijskih Poljakov 2,982.167 oseb in izmed 3,518.882 avstrijskih Rusinov ali Ukrajincev 3,209.274 oseb. Bili smo torej v vrsti glavnih avstrijskih narodov na drugem mestu, kar se tiče zaposlenosti v kmetijskem poklicu. Od tod prvo dejstvo, da je naše zadružništvo kmetijsko. O gospodarskih zadrugah obrtnega stanu pri Jugoslovanih stare Avstrije skorajda ni govora.
Posestne razmere kažejo, da prevladuje mala in srednja posest. Izrazita veleposest, kolikor je je bilo pri avstrijskih Jugoslovanih, je bila skoraj izključno v tujih, pred vsem v nemških rokah. Prevladovanje male in srednje posesti je na zadružni razvoj ugodno vplivalo. Najlepše se to vidi na Kranjskem. Le ta kronovina je štela 1. 1910 krog pol miljona prebivalcev. Samostojnih podjetnikov v kmetijstvu je bilo naštetih 59.537. Uradna statistika šteje koncem 1. 1913 na Kranjskem 189 rajfajzenovk, od teh je predložilo letna poročila 169, ki so že štele skupaj 40.040 članov. Razun tega se je navedenega leta naštelo v deželi 38 posojilnic mešanega ustroja (šulcedeličevk), od teh jih 35 izkazuje 32.399 članov. Ker slovenske šulcedeličevke po pretežni večini poslujejo s kmetovalci, smemo torej na podlagi citiranih uradnih številk trditi, da je danes na Kranjskem že težko najti kmetovalca, ki bi ne bil član kake kreditne zadruge. Bržkone bi jih bilo najti celo mnogo takih, ki so včlanjeni pri dveh kreditnih zadrugah, pri rajfajzenovki in pri šulcedeličevki. Toda tudi ostale kmetijske zadruge so že močno razvite. Na Kranjskem se jih je 1. 1913 naštelo 176, med temi je bilo že v 160 zadrugah včlanjenih 19.679 ljudi — v prvi vrsti gotovo kmetovalcev.
Ta številno tako velik razvoj vsekakor ne gre samo na račun malega in srednjega posestva. Veliko vlogo je igrala okolnost, da se pri Jugoslovanih zadružno organizacijsko delo ni pričelo od strani državnih ali deželnih oblasti, kakor na primer v mnogih nemških kronovinah stare Avstrije, kjer so deželni odbori prevzeli skrb za zadružništvo. V teh nemških deželah se je radi tega skoraj redno posrečilo zabraniti nastanek konkurenčnih zadružnih organizacij. Na eni strani so dežele zadružništvo gmotno podpirale, kar je že samonasebi skorajda onemogočalo konkurenco na tem polju. Na drugi strani so bile v deželnih zborih zastopane itak vse politične stranke, vse stranke so torej potom deželnega zbora lahko nadzirale in vplivale na zadružno delo, tako da tudi s političnostrankar-skega stališča ni bilo povoda misliti na snovanje konkurenčnih organizacij. Pri Jugoslovanih je to bilo drugače. Tu je nastalo zadružništvo iz vsakdanjih potreb brez kakega posebnega vplivanja od strani deželnih ali državne oblasti. Jugo-
slovansko zadružništvo staro Avstrije je posledica- svobodnega gospodarskega razvoja in uradno ncprivilegovanega gospodarskega udejstvovanja. Pač se je tudi pri nas zanimala oblast, osobito deželni odbor kranjski, za zadružništvo. Toda to se je zgodilo še le potem, ko so zasebni razširjevalci zadružne misli — pred vsem Mihael Vošnjak in dr. Krek— na zadružnoorganizatoričnem polju že dosegli velike uspehe.
Posebno pa je na naš zadružni razvoj vplivala okolnost, da se je zadružništvo že precej v začetku stavilo tudi v službo narodne politike. Mihael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva, je stal v ospredju najhujših narodnostnih bojev med avstrijskimi Jugoslovani in Nemci. Vočigled temu dejstvu je pač jasno, da je Vošnjak dal svojim posojilnicam tudi nalogo, braniti slovenstvo v narodnem boju. Morebiti niti ni nepravilno trditi, da je Vošnjak ustanavljal posojilnice v prvi vrsti iz nacijonalnih razlogov in da prvotno niti mislil ni na pravi, gospodarski namen zadrug. Da se niti ni zavedal, da vodi zadružno gospodarstvo v novi svet, ki je naravnost sovražen gospodarskemu duhu, kakoršen je vladal v Vošnjakovih mladih letih. Videl je v prvi vrsti politično potrebo, da se ustvari narodna gospodarska organizacija. Le slučaj je bil, da se je odločil za obliko zadruge, in ta slučajnost je utemeljena s tem, ker je imel opraviti v svojem narodu skoraj izključno le z gospodarsko šibkimi podjetniki, torej takimi, ki so kakor nalašč ustvarjeni za zadružno gospodarsko obliko.
Ta začetek je razumljiv, ako se vsestransko upoštevajo takratne razmere našega naroda na avstrijskem jugu. Zalibog pa se voditelji našega zadružništva te posebnosti, in opasnosti takega razvoja niso zavedali. Odtod izhaja nadalnje dejstvo, da se je končno uporabljalo zadružništvo tudi v domačih strankarskih bojih kot bojno sredstvo, v bojih ene narodne skupine proti drugi. Posledice so znane, mesto čim popolnejše koncetracije zadružnega kapitala in zadružnega dela, so se denarne in umstvene moči cepile vedno dalje in se s zavestnim medsebojnim konkurenčnim bojem čimbolj slabile. Število zadrug in zadružnikov je naraščalo v teh razmerah, kakor nikjer drugod, solidnost, notranja moč zadružnih organizacij pa je močno trpela. Pri vseh narodih in po vseh deželah opazujemo, da morajo tudi zadružne organizacije pretrpeti otroške bolezni. Toda povsod tam, kjer je zadružništvo enotno organizirano, nastopi ta kriza le enkrat. Jugoslovani stare Avstrije so jo morali prestati tolikokrat, kolikorkrat so nam naše posebne razmere prinesle novo politično stranko in z novo stranko tudi novo zadružno organizacijo. Vkljub obilnim izkušnjam, ki smo si jih tekom desetletij na zadružnem polju nabrali, smo morali, kakor zgodovina kaže, pri vsaki novi zadružni organizaciji, ki se je ustanovila na naši zemlji, opazovati, kako so se stare napake vedno ponavljale in kako je vedno znova bilo treba prestajati otročje bolezni. Seveda je imela vsaka nezgoda, ki se je pripetila tej ali drugi zadružni organizaciji, svoj učinek na vse narodovo zadružništvo. Od tod žalostno dejstvo, da se nahaja naše zadružništvo že skoraj dve desetletji v latentni krizi.
Vse te okolnosti moramo upoštevati, ker drugače ne moremo razumeti, zakaj poslujejo ponekod v enem in istem ozemlju celo štiri samostojne zadružne











organizacije; l<i v ostalem zasledujejo ene in iste gospodarske cilje in si v gospodarskem pogledu stavijo popolnoma jednake naloge. In ako zasledujejo ene in iste gospodarske naloge, ne moremo razumeti, zakaj bi potem ne bilo možno složno delo med	njimi; zakaj bi ne	bilo mogoče,	da pri	enem	in istem delu
nastopajo enotno.	Vemo, da te sloge	in enotnosti ni bilo.	Ni je	bilo radi tega
ker življenje in delo posameznih organizacij ni narekovano le od gospodarskih potreb, temveč soodloeujejo tudi drugi, negospodarski oziri — političnostrankarski.
Predno naštejemo sedaj obstoječe organizacije, je treba omeniti še malenkost iz naše zadružne zgodovine. Slovenci imamo med vsemi Jugoslovani najstarejše zadružništvo. Prva naša zadruga se je ustanovila že 1. 1855 na podlagi društvenega zakona. Bilo je to Obrtno pomožno društvo v Ljubljani. Na podlagi društvenega zakona se je še ustanovila 1. 1872. Posojilnica v Ljutomeru na Štajerskem in	1. 1873. Posojilnica	pri sv. Jakobu	v Rožni dolini	na Koroškem.
Leto 1873 je prineslo na Avstrijskem	prvi zadružni	zakon,	ki je	tudi na jugo-
slovanski zadružni razvoj ugodno vplival. Duša zadružnemu delu je bil „oče slovenskega posojilništva“ g. Mihael Vošnjak. Njegove posojilnice so urejene po Sulče-Deličevem načinu, torej z neomejenim delokrogom. Zalibog je uvedel tudi neko novost glede deležev, ki obstoji v tem, da je določil svojim posojilnicam „glavne“ in „upravne“ ali „poslovne“ deleže. Glavni deleži so mnogokrat prav visoki, po več sto kron, poslovni deleži so nizki, po 2, 5, 10, kvečjemu 20 K. Ustanovitelji, ki so bili navadno premožni rodoljubi, so vplačali večje število glavnih deležev, da se zagotovi začetna obratna glavnica; posojilojemalci pa so vplačali poslovni delež, da se zadosti predpisom. Ta razlika v deležih ni rodila dobrega sadu Razvoj je šel kmalu za tem, da se vsa oblast nad posojilnico izroči glavnim deležem, med tem ko so pravice upravnih deležev ostale le še prav formalnega značaja. N. pr. Posojilnica v Celju šteje okrog 4000 zadružnikov, ki jamčijo za zadružne obveze neomejeno. Pravila pa določajo, da imajo le posestniki glavnih deležev pravico voliti člane načelstva, dasiravno je samo krog 20 posestnikov glavnih deležev! Podobnim, dasiravno ne tako kričečih slučajev, je med slovenskimi posojilnicami mešanega ustroja vse polno. K vsemu temu se je ponekod razvila že navada, da se je glavnim deležem priznalo visoke ali vsaj višje obresti, kakor poslovnim deležem. Vse to. so stvari, ki se z zadružnim demokratizmom ne vjerhajo in vobče nasprotujejo zdravim zadružnim načelom. Zadružno zakonodajo, bo treba v Jugoslaviji čim prej e preosnovati in pri tej priliki se bo moralo pomesti tudi s tem nezadružnim izrastkom.
Rajfajzenovke in ostale kmetijske zadruge so tudi pri Jugoslovanih prišle v veljavo še le po 1. 1889, torej po oni davčni postavi, ki je določila za posojilnice Rajlajženovega načina velike ugodnosti in s tem razvoj tega zadružništva neizmerno pospešila. Najznamenitejši pospeševatelj rajfajzenovk je .bil dr. Krek. Zalibog najdemo tudi na naših rajfajzenovkali ponekod veliko organizatorično hibo, ki obstoji v tem, da more zadružnik vplačati po več deležev in ima temu primerno na zborovanjih tudi po več glasov. Osobito sc je ta napaka delala pri rajfajzenovkali, ki so se ustanavljale po inicijativi in po navodilih Zadružne Zveze
iL\
5t)
v Celju. Je to brezdvouino posledica podobnega ravnanja, ki ga je bila ta organizacija že desetletja vajena pri urejevanju Vošnjakovih šulcedeličevk. Ne sme se prezreti, da je pričela celjska Zveza začetkom novega stoletja pospeševati rajfajzenovke le radi tega, ker je imela njena mlada konkurenca, Gospodarska zveza v Ljubljani, na tem polju očividno velike uspehe. Celjska organizacija je torej bila iz eksistenčnih ozirov prisiljena vzprejeti v svoj delovni načrt tudi Rajfajzenov sistem, a ga je žalibog na označen način pokvarila. Takih pokvarjenih rajfajzenovk utegne danes biti približno sto. Treba bo skrbeti za odpravo grajanega organizacijskega nedostatka. To bo tem lažje doseči, ker se razmere v celjski Zvezi sami razvijajo v tem duhu. Organizacija šteje sicer še vedno velik odstotek Vošnjakovih posojilnic, vkljub temu duh zdravih demokratičnih zadružnih načel tudi tam vidno napreduje.
Tekom desetletij sta dobila dva miljom» avstrijskih Jugoslovanov celo vrsto zadružnih organizacij.
a) Zadružna zveza v Celju.
Prva je bila „Zveza slovenskih posojilnic v Celju,“ ki se je v društveni obliki ustanovila že 1. 1883 in je vobče najstarejša jugoslovanska zadružna zvezna organizacija. L. 1904 se je ustanovila „Zadružna Zveza v Celju“ kot zadruga z omejeno zavezo in je prevzela od „Zveze slovenskih posojilnic“ vse zadružne posle in sicer: Zadružna propaganda, revizija, pouk in interesno zastopstvo. Stara zveza obstoji kot lastnica Zvezne tiskarne še danes. Razim imenovanih nalog je nova Zadružna Zveza sprejela tudi denarni in pozneje blagovni promet. Mihael Vošnjak je organizaciji načeloval celih 27 let, do 1. 1910. Najvišje število članic in sicer 200 je organizacija dosegla 1. 1907, odslej začne število vsled vedno hujšega boja s konkurenčnimi zvezami padati. Stanje koncem 1. 1918 je:
Šulcedeličevk................
Rajfajzenovk ..... nakupnih in prodajnih zadrug mlekarskih zadrug	.	.	.
vinarske zadruge .	.	.	.
konzumnih zadrug	.	" .	.
živinorejska zadruga	.	.
zadružni elektrarni	.	.	.
vodovodna zadruga	.	.	.
stavbene zadruge ....
raznih zadrug ..............
društvo (Zveza slov. posojilnic)
32
66
3 6
4 6 1 2 1 3
10
1
skupaj 135
proti 126 koncem 1. 1917.
Celjska zveza je za zadružni pouk mnogo storila. Njen zadružni list „Zadruga“ šteje že 27. letnik in izhajata mesečno dve številki. V listu žalibog zadnja leta zopet prevladuje nezadružna vsebina. Pred reorganizacijo Zveze izvr-
seno 1. 1904 je list izhajal kot „Slovenska Zadruga“ pod lastništvom in uredništvom zaslužnega zadrugarja Ivana Lapajne-ta v Krškem. Zveza je do 1. 1907 izdajala obširne letopise z statistiko zadrug in drugimi poučnimi poročili. Po 1. 1907. je to delo prenehalo, ker je vsled konkurenčnih bojev postalo članstvo prenestalno. Zveza je izdala tudi nekaj zadružnih brošur in Lapajnetovega „Po-sojilničarja.“
V poslovnem oziru je omeniti, da izkazuje bilanca koncem 1. 1917
deležev................... 86.870'—	K
vlog...................... 5,444.505'92	„
rezerv....................... 40.683'19	„
dobička...................... 19.393'06	„
in zadrugam danih kreditov 495.292'73 „
Zveza je svoj čas imela velike neprilike radi poloma dveh njenih članic in sicer Glavne posojilnice v Ljubljani in Posojilnice v Šoštanju. Obe aferi ste končali za Zvezo ugodno. Zveza se peča tudi z blagovnim prometom, ki pa je še le v razvoju. Zadružnikov v njenih članicah je po prilični sodbi okrog 45.000. Delokrog se razteza na Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro.
(Dalje prih.)
Dr. Andrej Veble.
Socialni problemi v Jugoslaviji.
i.
V dobi velikih socialnih in gospodarskih prevratov živimo. Svetovna vojna je omajala vse temelje dosedanjega družabnega reda, zgrajenega na zasebni lastnini in načelih gospodarskega individualizma. Kaj je bilo prej bolj sveto in nedotakljivo kakor zasebna lastnina? Učenjaki so se v potu svojega obraza trudili dokazati, da je družabni red, v katerem bi ne bilo zasebne lastnine, nemogoč, da bi tak družabni red uničil vsak napredek, ki je v bistvu odvisen od zasebne inicijative, marljivosti, nadarjenosti in podjetnosti, osobito od svobodne volitve poklica in stanu vsakega posameznega človeka ... V tem nauku je mnogo resnice Nikakor pa ne sledi iz načela zasebne lastnine, da država in družba nima pravice posegati v gospodarske življenje svojih članov in določevati meje in vsebine pojmu zasebno lastnine. Vsa socialna zakonodaja v vseh kulturnih državah se je v teku zadnjih 100 let gibala v tej smeri, da se je v interesu države in družbe privatna lastnina omejevala — sprva polagoma, pozneje vedno bolj da se je zlasti mobilni kapital vedno bolj obdavčeval, da se je z obdavčenjem vseh prebivalcev po njih gospodarski zmožnosti, upoštevajoč načelo progresivnosti, skušalo prevaliti davčno breme na premožnejše sloje. Država je skušala — ene več, druge manj — omejiti izrodke kapitalističnega gospodarskega reda, izkoriščanje gospodarsko močnejših. Le primerjajmo zakone o delavskem varstvu, o socijalnem zavarovanju, skratka socijalno zakonodajo pred vojno in videli bomo, da so bili
vsi pametni, pravični in dalekovidni zakonodajalci proti absolutni, neomejeni zasebni lastnini, ki je istovetna s kapitalizmom.
To pa je veljalo kot splošno priznano-načelo, da je mogoče delovati v gori navedenem smislu le na podlagi sedanjega družabnega reda, čigar glavni steber je med drugim zasebna lastnina.
Svetovna vojna je to naziranje v praksi omajala. Velike države kakor n. pr. Rusija, Nemčija, Ogrska, deloma tudi Nemška Avstrija skušajo uresničiti socija-listični (komunistični) družabni red, v katerem bi ne bilo zasebne lastnine, vsaj proizvajalna sredstva (tovarne, železnice, zemlja i. t. d.), ki služijo proizvajanju novih gospodarskih dobrin, bi naj bila skupna (kolektivizem). Ex Oriente lux! Od vzhoda prihaja ta povodenj, ki se imenuje z drugo besedo boljševizem in preplavlja polagoma, a zmiraj bolj zapadne države. Ob meje naše mlade države Slovencev, Hrvatov in Srbov že udarjajo valovi boljševiške povodnji in gorje nam, ako preplavijo tudi naše pokrajine. Komunistični družabni red ali boljševizem pomeni v praksi konec vsake kulture, vsakega gospodarskega in kulturnega napredka, popolno anarhijo. Nekateri omenjajo: Saj so prvi kristjani tudi živeli v komunizmu. Priznamo da je komunistični družabni red teoretično in praktično mogoč, samo pod pogojem, da so vsi ljudje pravični, modri in nesebični in da obsega organizacija majhno število ljudi na kolikor mogoče omejenem ozemlju.
Edina pomoč in edini lek zoper splošno svetovno boljševiško kugo, ki preti obstoječemu družabnemu redu in celi zapadnoevropski kulturi, je temeljita in nagla socijalna reforma. Za sedaj se v naši državi vse zanimanje koncentrira v vprašanju prehrane. To je čisto naravno in pametno. Ako bomo to vprašanje pravilno in hitro rešili, odvrnemo oziroma vsaj zmanjšano nevarnost notranjih družabnih prevratov, s tem konsolidiramo naše notranje razmere, zbudimo veselje do dela in podjetnosti. So pa še druge važne naloge, ki jih ne smemo pozabiti. Pred vsem je treba zaceliti rane, ki nam jih je vsekala strašna svetovna vojna. Treba je skrbeti za invalide, vdove in sirote, treba je v celi naši državi vpeljati socijalno zavarovanje, to je zavarovanje za slučaj bolezni, nezgod, starosti in onemoglosti ter za slučaj brezposelnosti (po angleškem vzorcu). Dolžnost naših državnikov pa je tudi, da s pametnimi zakoni in odredbami zopet vzbudijo in pospešujejo produktivnost dela in kapitala, da se celo naše gospodarsku življenje osveži) pomladi in postavi na nove temelje. Sem spada vprašanje o ureditvi valute, ki se ne sme odlašati ad kalendas graecas, dalje vprašanje naše notranje in zunanje trgovine.- Ne pozabimo, da je temeljita in hitra preosnova valute življenjski predpogoj za miljone in miljone naših malih ljudi! Dobro se zavedamo, da tega vprašanja ni mogoče rešiti v par dneh, da te treba skrbeti za podlago novi valuti (za kovani denar i. t. d.), da je stalna valuta mogoča le, ako se uredi naša zunanja trgovina, kajti vsak narod — po znanih gospodarskih načelih — plačuje svoje produkte, ki jih uvaža, zopet le s produkti, (blagom) katere izvaža. Cim ugodnejša pa je trgovska oziroma plačilna bilanca zunanje trgovine, tem boljšo in višje stoji valuta. Toda treba je začeti in dolžnost merodajnih činiteljev je, da pravočasno store vse potrebne korake v
tein oziru. — Ivo je izšel ukaz, da se mora ves papirnati denar (avstrijski) v naši državi „žigosati“, je marsikdo upal, da bomo s tem kurz naše valute, naše krone dvignili. Danes vemo, da so bile to le prazno sanje. Avstrijski kroni ni mogoče pomagati. Zatorej: proč s papirnato avstrijsko valuto! — Tz Belgrads poročajo, da se že v avgustu t. 1. vpelje nov denar. — Dobro bi bilo, da se takrat po češkem vzorcu pri zamenjavi starih bankovcev z novimi pridrži polovica papirnatega denarja kot obvezno državno posojilo, in tako zmanjša število bankovcev. Že sedaj pa bi morali začeti akcijo, da se v naših državnih denarnih zavodih nakopiči čim največ skovanega denarja ali drugih kovin (zlata, srebra). — Kakor prej ^omenjeno, je definitivna ureditev valute mogoča šele, ko bo zopet reden trgovski promet z inozemstvom, ko se bo dvignila naša produkcija in naš eksport. Zato pa moramo polagati glavno važnost na to: vzbuditi vse produktivne sile v naših deželah, izrabiti vse zaklade, ki so zakopani v naši zemlji, zlasti premog in vodne sile. Vzbuditi je treba podjetnost, da 'ne bodo tuji podjetniki in tuj kapital izrabljali naših zakladov.
Ne smemo pa dalje tudi odlašati preosnove cele naše davčne politike, ki se mora uravnati tako, da se bodo davkoplačevalci pritegnili k javnim bremenom po svoji davčni zmožnosti, torej v progresivni smeri, dočim mora ostati določeni eksistenčni minimum za vsakega neobdavčen. — Davek na vojne dobičke se nam že obeta in sicer v primerni obliki.
Končno naj še omenimo nameravano agrarno reformo v naši državi. Predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme (odprava kmetovskega odno-šaja, odprava kolonata, razdelitev veleposestev itd.) je izdelalo ministrstvo za socialno politiko v Belgradu; načrt agrarne reforme je bil razglašen tudi v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 11. marca 11)19 št. <11., sedaj pa je izvršitev agrarne reforme v celi naši državi poverjena novemu ministru .za agrarno reformo dr. Poljaku.
Nameravana agrarna reforma je za ves naš bodoči gospodarski razvoj tako velikanskega pomena, da se moramo s tem načrtom temeljito baviti, predno se ta reforma izvede. Saj posega ta reforma v vse naše privatno gospodarstvo. Zato se nam zdi potrebno, da o načrtu agrarne reforme razpravljamo nekoliko obširneje v posebnem članku.
Razglas ljubljanskega poverjeništva finančnega ministrstva
glede repatriacije vrednostnih papirjev (efektov), hranjenih Se v inozemstvu, ki so last zavodov in državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvrševaje ukaz finančnega ministrstva v Belgradu, 1., št. 601, z dne 1. marca 1919., se pozivljejo vsi zavodi na ozemlju Slovenije in vsi državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj tekom meseca marca t. 1, svoje vrednostne papirje (efekte) prcneso v domovino.
Poziv se n e tiče denarja v gotovini, niti vložnih hranilničnih knjižic.
Da se olajša ta prenos, je odredilo finančno ministrstvo uradno posredovanje pri repatriaciji. S tem bodo vsi prizadeti zavodi in zasebniki deležni državne zaščite in državnega zastopstva v inozemstvu in varnostnih odredb ob prevozu s čim manjšimi troski.
Pri repatriaciji bosta po naročilu ministrstva sodelovali:
1.	v nemški Avstriji vobče Jadranska banka, podružnica na Dunaju;
2.	na Ogrskem Srbska banka, podružnica v Budimpešti,
kjer se morajo zbrati vsi efekti do dne 31. marca t. 1.
Olede efektov, hranjenih v Gradcu, sc določa dogovorno z Jadransko banko kot zbirališče Böhmische Union-Bank, Filiale Graz; zanje velja isti rok.
Glede efektov, hranjenih v češkoslovaški državi, odredba ne velja.
Vi ozirom na sedanje prometne' in poštne razmere zlasti z inozemstvom pa se mora vršiti v tej zadevi vse dopisivanje tudi za inozemske zavode, ki sedaj hranijo efekte, le po Jadranski banki, podružnici v-Ljubljani, oddelku za repatriacijo efektov, katera sc določa, da posreduje nadaljnje korake, kolikor jih ne poskrbi državna uprava sama.
Sicer pa je postopati tako-le:
1.	Ako ima kdo pri inozemskem zavodu v odprti shrambi (depotu) neobremenjene delnice (akcije), obveznice (obligacije), zastavna pisma (Pfandbriefe), srečke, državne papirje (rente, vojno posojilo), zavarovalne police itd., mora pismeno naprositi dotični zavod, naj izroči ves depot (navesti je efekte s pristavkom „z nedospelimi kuponi vred“) Jadranski banki, podružnici na Dunaju (oziroma Srbski banki, podružnici v Budimpešti, ako jo dotični inozemski zavod na Ogrskem, oziroma banki Böhmische Union-Bank, Filiale Graz, ako se hranijo efekti v Gradcu). To pismo je položiti v ovoj (kuvert) z naslovom dotičnega inozemskega zavoda in no zal epi j en o priložiti drugemu pismu na Jadransko banko, podružnico v Ljubljani, v katerem se prosi ta banka, naj posreduje repatriacijo (zopet točno) navedenih efektov in v katerem se pooblašča Jadranska banka, da poravna depotno pristojbino, ki bi jo morebiti zahteval inozemski zavod. Obenem naj se naznani banki, kje je položiti efekte, repatriirano v inozemstvu, v shrambo, oziroma komu jih je izročiti.
2.	Ako ima kdo efekte, navedene pod št. 1, pri inozemskem zavodu obremenjene (lombardirane, reportni račun), mora naprositi inozemski zavod, naj prenese račun z de-potom vred na Jadransko banko, podružnico na Dunaju (oziroma Srbsko banko, podružnico v Budimpešti, oziroma na Böhmische Union-Bank, Filiale Graz); v ostalem je postopati, kakor je določeno pod št. 1 ; edinole v pismu na Jadransko banko je to banko še naprositi, naj prevzame tudi predujem, ki obremenjuje efekte, in jc točno navesti znesek dolga. Ako bo smatrala Jadranska banka kritje v efektih za zadostno, tega ne odkloni.
•'>. Efekte, ki so pod zasebnim ključem stranke v shrambi (safe) kakega inozemskega zavoda, mora stranka, ki želi, da sc prcneso v domovino z uradnim posredovanjem, najprej sama dvigniti in potem jih izroči na določenem mestu v inozemstvu.
4.	Mnogo vrednostnih papirjev imajo stranke in zavodi v shrambi pri poštni hranilnici na Dunaju, zlasti državne rentne obveznice in vojna posojila, ter imajo v rokah rentne knjižice ali enakovredne pobotnice. Ti efekti se izroče samo, ako se vrne rentna knjižica ali pobotnica. Za to pa veljajo posebni predpisi, katere jc treba izpolniti tudi ob uradni repatriaciji efektov.
Pred vsem mora stranka ali zavod pri naj bi izjem poštnem uradu za vsako rentno knjižico, ki jo ima v rokah — isto velja za pobotnice — zahtevati tiskovino „dopnšiljatev shranjenih državnih papirjev“ iznak tiskovine: D. 8. Nr. 22 c D [4| ex 1615), katero dobi brezplačno. (Poštni uradi, katerim so te tiskovine pošle, jih morajo takoj naročili v zadostnem številu.) To tiskovino je izpolniti točno po podatkih, zabeleženih v

— 61 —
rentni knjižici; v vrsto: „Komu je poslati državni papir“ (opomba 3 in 6), je zapisati:
„J a d r a n s k a b a n k a, po d r u ž n i c a na D n n a j u.“
Na izpolnjeno in po stranki podpisano tiskovino naj postni urad pritisne svoj
pečat.
Priporoča se, da si vsakdo zabeleži za svojo uporabo in morebitno poznejšo reklamacijo vse podatke, zaznamovane v omenjeni tiskovini.
Tako izpolnjena tiskovina naj se priloži rentni knjižici in oboje naj se ali pošlje naravnost po pošti kot vrednostno pismo oddelku za repatriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa naj se proti točnemu potrdilu izroči kakemu denarnemu zavodu (banki, bančni podružnici, hranilnici, posojilnici) v bivališču stranke, da pošlje rentno knjižico z drugimi Jadranski banki, podružnici v Ljubljani.
Zavodi, ki zbirajo take rentne knjižice, naj sestavijo v dvojnem istisku točen seznamek z vsemi podatki in naj ga prilože pošiljatvi, tako da jim Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, lahko vrne en iztisk seznamka, potrjen kot pobotnico.
V	splošnem oziru je še pripomniti, da je vsa pisma naslavljati izrečno na | oddelek za repatriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, da pa je omejevati dotično dopisovanje na najnujnejše stvari. Glede srečk in drugih efektov, ki se izžrebajo, se opozarja, da je treba točno in pravilno zabeležiti številke, eventualno tudi serije.
Depot! v inozemstvu, ki so sodno vin kul o vani (sirotinska imovina, imovina umobolnih in odsotnih oseb) se morejo dvigati le s privolitvijo sodne nadvarstvene oblasti; treba je torej, da doseže varih ali kurator pri sodišču pismeno dovolitev, katero mora tudi priložiti pismu za banko.
Vsakdo, ki ne namerja na svojo roko poskrbeti repatriacije efektov, naj se požuri tako, da bodo potrebna pisma in drugi pripomočki (depotne listine, rentne knjižice itd.) že okoli dne 20. marca t. 1. v rokah Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ker je treba potem še pravočasno poskrbeti za prevos pisem v inozemstvo in morajo inozemske banke še provesti prenos efektov k določenemu zavodu.
Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa vodi poverjeništvo finančnega ministrstva v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne II. marca 1919.
Po naročilu: d r. Savnik s. r.
Z naredbo z dne l./IV. 1919. se je rok podaljšal do vštetega 20./IV. 1919.
Zadružni in gospodarski pregled.
Koncetracija zadružništva. Tik pred razsulom stare monarhije smo se mnogo in vneto bavili z vprašanjem koncetracije zadružništva. V revolucijonarui dobi so politična vprašanja odtegnila vse pridne roke drugemu delu, vse je moralo reševati dnevna vprašanja. Ko se nam je uresničila stara želja po zedinjeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila tudi za reševanje tega vprašanja dana nova podlaga. V javnosti se o zadružni kpncetraciji ni pisalo, vendar so se vršile priprave zanjo. Referent za za-
družno koneeiracijo v Hrvatski Gjuro Marie je izdelal s tajnikom Glavne zveze srbskih zemljoradničkih zadrug Mih. Avramovičem v Belemgradu progam za sestanek zastopnikov vseh zadružnih organizacij v SHS. Tudi referent za zadružno konoetracijo v Sloveniji dr. Mohorič je v razgovoru z Maričem in Avramovičem temu programu pritrdil in sestanek se je nameraval sklicati že v božiču, radi nastalih ovir se ta sestanek še do danes ni mogel vršiti. Dne 2. svečana , je sklical načelnik zadružne sekcije pover-
/
jenistva y,a agrarne reforme zastupnike kr vatskih zadružnih organizacij k seji, pri kateri se je prvotno dogovorjeni program za jugoslovanski zadružni sestanek z ozirom na spremenjene razmere v sporazumu z Av-ramovieem izpremenil in sicer so se po obširni razpravi sprejele sledeče točke: 1. Za uspešnejše in pravilnejše izvajanje zadružnih nalog, v zaščito in napredek zadružnih interesov v državi SHS je neohhodno potrebno, da se osnuje glavna zveza vseh zadružnih organizacij v tej državi; 2. glavna zveza ima moralno reprezentativno nalogo, zlasti pa vodi zadružno kmetijsko delo, daje inicijativo in snuje morebitne potrebne orga nizacije in inštitucije; 3. poleg tega vodi skrb za celokupno kulturo sela; 4. sedaj obstoječe zveze in zadružne organizacije vstopijo v glavno zvezo take, kakršne sol
5.	glavna zveza ima nalogo, da v bodočnosti sodeluje pri uravnauju iifteresnih sfer posameznih zadružnih organizacij po teritorijalno kmetijskih in strokovnih prilikah in potrebah; 6. da pride do tega, je neob-hodno potrebno, da se Čim hitreje pozovejo na skupen sestanek vse zadružne drganiza vije v državi SHS; 7. ta sestanek bo sklicala zadružna sekcija po sporazumu s predsedstvom poverjeništva za agrarne reforme; 8. naloga tega sestanka bo, da prouči navedena temeljna načela, ter morda po sprejetih sklepih izbere odbor, ki bo izdelal organizacijski statut Glavne zveze in sklical ustanovni občni zbor; 9. s pozivom na sestanek se bodo vse pozvane organizacije naprosile, da priueso na sestanek vse podatke o svojem delu (pravila, poslovnike, letna poročila, izdane knjige, brošure, navodila, statistiko in sploh vse, kar je o njihovem delu tiskano ali pisano), zlasti pa kratek pregled zgodovinskega razvoja vsega zadružništva in po možnosti najnovejše podatke o stanju zadrug in zadruž. organizacij.
Za 12. april t. 1. je sklican tak zadružni sestanek v Belgrad. Udeležila se ga bo tudi Zadružna zveza v Ljubljani. 8e-stanka, ki ho otvoril plodonosno skupno delovanje vseh zastopnikov jugoslovanske zadružne misli, v katerem ho treba rešiti še toliko važnih nalog,, želimo veliko uspeha.
Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču. Dne 16. marca t. 1. so ustanovili čevljarji v Tržiču in okolici produktivno in prodajalno zadrugo in zbrali takoj na ustanovnem občnem zboru z ozirom na razmere precejšen zadružni kapital. Zadruga bo gotovo precej pripomogla k gospodarskemu napredku in gospodarski osamosvojitvi tamošnjih obrtnikov. Le potom krepke združitve jo mogoče malim in srednjim obrtnikom vztrajati in napredovati v tekmi z ve-leindustrijalci. To je praktično nacijonalizi-ranje in socijaliziranje premoženja. Sploh se zadnje čase opaža po vseh krajih, kjer je naseljenih več obrtnikov iste stroke, rastoče zanimanje za proizvajalne, nabavne in prodajne zadruge. Obenem raste tudi zanimanje za stanovsko organizacijo, stremljenje za stanovski napredek in stanovska samozavest.
Pri zadnjih angleških državnozborskih volitvah je določila zadružna organizacija deset kandidatov, ki so bili izrečno nazvani in označeni kot „zadružni kandidat“. Izvoljen je bil le eden in sicer A. E. Waterson. May, tajnik Mednarodne zadružne zveze je propadel za malo število glasov, istotako zadružni kandidat Biggar, pri katerem je nasprotnik dobil samo 106 glasov več. Sedem zadružnih kandidatov je dobilo le neznatne manjšine. Pač pa je bilo mnogo odličnih zadrugarjev izvoljenih na podlagi strankarskih programov, tako po vsem svetu znana zadrugar)a Aneurin Williams in Oynes, nadalje Tillet, Sexton, Barnes, Graham in drugi. Vsekakor stopi v angleško zbornico z g. W’aterson-om prvi oticijelni zastopnik zadružnega gibanja.
Zavod za proinet z živino in mesom sc ustanavlja na nemškem Štajerskem. Doslej je obstojala v Gradcu za vnovčeva-nje živine samo podružnica tozadevne dunajske centrale. Namen novega podjetja naj bi bil: Pospeševanje štajerske živinoreje in vnovčevauje živine. Glavnica znaša 4,000.000 kron, ki jc sestavljena sledeče:	Dežela
750.000 kron, Zadružna zveza 750.000 kron, Kmetijska družba 750.000 kron, Zgornje-štajerske zveze živinorejskih zadrug 750.000 kron, Avstrijska družba za promet z živino

in mesom na Dunaju 1,000.000 kron. Sestava kaže, «la gre pri novem zavodu za podjetje, v katerem bi kmetovalci imeli odločilen vpliv. S tem je dana možnost zabraniti pri živinski kupčiji odiranje kmeta, kakoršno je bilo pri živinski!) prekupcih vedno običajno. Na podobne naprave bo treba misliti tudi v Jugoslaviji. Tembolj, ker bo pri nas živine odveč. Izkušnja pa kaže, da nrckupčija tem bolj odira kmeta in pritiska na cene, čim več blaga ima kmet. Pri nas v Jugoslaviji bo živina v veliki meri izvozno blago, zato bo tembolj potrebno • pravočasno utvariti organizacijo, ki bo v kmetovem interesu vodila celo izvozno politiko in tudi izvoz sam. 8.
Vprašanje valute in vojnih posojil. Razpravljanja o teh dveh vprašanjih se pridno nadaljujejo. Politični in gospodarski listi prinašajo Članke o tem, na sestankih in shodih se o najprimernejši rešitvi teh vprašanj razmotriva. Težko bi bilo navesti in presoditi vse že stavljene predloge in nasvete glede tega. Dovolj je, da ugotovimo smer, h kateri se javnost v tem pogledu vedno bolj nagiblje. Lahko rečemo, da je to smer, ki jo je Narodni gospodar zastopal od vsega početka, da je namreč treba pri tem ščititi malega človeka in organizacije, s katerimi stoji in pade, pred vsem zadružništvo. Najpomembnejše so resolucije, ki jih je sprejel posvet, ki ga je sklicala sredi marca t. 1. trgovska in obrtna zbornica, naj navedemo najvažnejše:
1. Ker se z žigosanimi bankovci lahko goljufa ali se lahko vtihotapljajo v našo J državo, zato naj sc vsi žigosani bankovci ! zamenjajo z novim državnim denarjem.
'J. Zborovalci so odločno proti temu, da bi se zamenjavali žigosani bankovci v razmerju 3 ali 2 proti 1, temveč kolikor žigosanih bankovcev sc odda, toliko naj se jih prejme v novi izdaji. '
o. Stremi naj se za tem, da se notranja vrednost našega "denarja na svetovnem trgu viša z omejevanjem uvoza, zlasti razkošnih predmetov, in s pospeševanjem izvoza, ker more edino naša gospodarska moč in zvišana produkcija ustanoviti ugodno razmerje nasproti tujemu denarju; v notranjosti pa
J urede naše uredbe, zlasti kar se tiče dav-I čne politike.
4.	Ker na našem ozemlju danes kroži nekaj nad 3 milijarde kron in ta obilica papirnatega denarja povzroča, če tudi ne sama, draginjo in gospodarsko nedelavnost, priporočamo, naj se ob priliki zamenjave žigosanih kron z novim državnim denarjem en del žigosanih bankovcev pridrži kot državno posojilo. Vzporedno s tem naj sc takoj vse potrebno ukrene, da se energično pobira davek na vojne debičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene vse one, ki so si v vojski pridobili velika imetja.
r>. Z ozirom na dejstvo, da v avstrijski!) ali ogrskih vojnih posojilih v naši državi naložen denar obsega po večjeni delu sirotinski denar, ustanove in vloge' pri majhnih domačih denarnih zavodih in bi črtanje j teh posojil imelo katastrofalne posledice, sedanja negotovost pa pospešuje tudi nedopustno zakotno trgovanje s temi papirji, predlagamo, naj se popiše vse vojno poso-I jilo v našem ozemlju in se interesenti po-j mire glede usode tega posojila.
C. Dodatno je bilo še sklenjeno naprositi vlado naj da navodila naši komisiji pri avstro-ogrski banki v ta namen, da se prepreči nadaljue tiskanje bankovcev.
Pri vsem tolikem razpravljanju in pisanj)) o teh vprašanjih v dejanjih še nismo prišli preko žigosanja bankovcev, dasi je več kot jasno, da bi bil vsak način rešitve boljši kot zavlačevanje in odlašanje. Ravno ta neodločnost in negotovost najbolj pospešuje vse izrastke narodnega gospodarstva: špekulacijo, verižno trgovino, navijanje cen itd. Ni čuda, da se Židje trumoma naseljujejo v Jugoslaviji, naš namen pa vendar ni bil ustvariti Jugoslavijo zanje ampak za nas same. Res je, da naš prvi korak v tem oziru, žigosanje bankovcev ni bilo ravno posrečeno in da je v tako dalekoglednih vprašanjih jako težko napraviti v naglic nekaj dobrega, kar bi ustrezalo vsem željam in zahtevam in da v tako kočljivih stvareh ni preveč koristno naprej pripovedovati, kaj se namerava ukreniti, vendar se ne more
trditi, da bi se ne bilo moglo že več izvršiti, 1 kot se je storilo.
Cehi so nas prehiteli. Sicer je to vpra- ! sanje morda res za nas Jugoslovane se ne- | koliko bolj zamotano kakor zanje in tudi : načinu njihove rešitve se bo dalo marsikaj ugovarjati, vendar jim moramo priznati, da se niso lotili vprašanja samo z energijo in korajžo, ki diči češki narod, ampak tudi s samozatajevanjem in vero v lastno novoustanovljeno državo, ki jim dela čast. Izvedli so popolno lastno valuto, prisilno posojilo za zboljšanje valute in zmanjšali so preobilico krožečega papirnatega denarja, ki nam je že proti koncu vojne delala toliko preglavic.
Rašinov načrt, ki je državljanom Čehoslo-vaške republike naložil zaenkrat znatne žrtve zraven pa ustvaril podlago za zdravo de-narstvo v bodočnosti, je narodna skupščina sprejela soglasno.
Kako se bo pri nas naredilo, se še ne ve, nepolitično bi bilo obesiti tozadevne načrte na veliki zvon, kakšne rešitve si pretežna večina ljudstva želi, se je tekom dolgega čakanja pokazalo, da je rešitev nujna, o tem nihče ne dvomi, celo tisti, ki so se hoteli zavarovati pred kakim vznenadenjem ali razočaranjem, so lahko na vse slučaje pripravljeni.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hlagoviei,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 11. maja 1919. ob pol 4 uri popoldne v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	čitanje in. odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje rač. zaključka za 1. 1918. |
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem | času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje ; na istem prostoru in z istim dnevnim re- | dom drug občni zbi>r, ki bo veljavno skic- ! pal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Kmetijske zadruge v Račah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, j ki se bo vršil dne 4. maja 1919. ob 2. uri popoldan v zadružnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v preteklem letu.
2.	Pregled računskega zaključka za preteklo leto.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Govor gospoda nadrevizorja Vladimira Pušenjak.
5.	Prosti predlogi in nasveti.
6.	nadzorstvan in načelstva.
Občni zbor je sklepčen pri vsakem
številu navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Siavbiiiske zadruge „Lastni I)oin“ v Petrovčah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. maja 1919 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1918.
3.	Razdružba zadruge, likvidacija.
4.	Prosti predlogi.
Ako pri prvem občnem zboru nebosta zastopani dve tretjini zadružnikov, skliče se tem potem v treh lednih t. jedne 19.junija 1919 ob 2 uri popoldne na ravno istem prostoru drugi občni zbor, v katerem se bode veljavno sklepalo o točki 3. ne glede na število udeležnikov z trem četrtinam glasov prisotnih.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hrnullnice in posojilnice v Mozirju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc bo vršil dne 13. aprila 1919 ob 2. uri popoldan v posojiiniških prostorih, v
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I leto 1918.
3.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor Kmečko hranilnice In posojilnice v
sv. Tomažu pri Ormožu,
registrovnna zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 11. maja 1919 ob H. uri popoldne v pospjilničnih prrostorib, Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
Poročilo nadzostva.
4. Odobrenje računskega zaključka za
1.	1918.
."). Volitev enega elana nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako ki ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. * 1 2 3
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču,
registrovana zadruga z nemoejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 4. maja 1919 ob
3.	uri popoldne v društvenih prvstorih. Dnevni red:;
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za
1.	1918.
4.	Volitev enega člana nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
(5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši sc pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žičah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na velikonočni pondeljek, dne 21. aprila 1919 ob 3. uri popoldne v
posojilniških prostorih v Žičah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
3.	Slučajnosti.
Vabilo na XI. redni občni zbor Obrtno -kreditne zadruge v Ljubljani,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja 1919 ob 10. uri dopoldne v uradnem prostoru.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
0.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Volitev načelstva.
8.	Volitev nadzorstva.
9.	Volitev cenilne komisije.
10.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Preski
registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2n. maja 1919 ob 3 uri popoldne v šoli.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva..
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši sc pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Spod. Palovčah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki "Se bo vršil dne 27. aprila 1919. popoldne v prostorih šole v Palovčah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaklučka za 1. 1918.
3.	Sklepanje o razdružitvi zadruge.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal z dvetretjinsko večino navzočih glasov o likvidaciji.
Ö6
Vabilo na.redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice za Izlake
in okolico,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. aprila 1919. ob 4 uri popoldne v posojilnieni sobi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za I. 1918.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
G. Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istom mestu in po istom dnevnem redu drug občni, zbor ki bo veljavno «kepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnico v Sp. Polskavi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, | ki sc bo vršil dne 21. aprila 1919 ob 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev rač. zaključka za I. 1918.
."). Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število zadružnikov.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. aprila 1919 dalje
PO 1 1/2°/o
Vlagateljem, ki se 'ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica v Lučah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo na redni občni zbor Kmetijske hranilnice in posojilnice v Staremtrgu pri Ložu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 11. maja 1919 v dvorani konsumnega društva.
. Dnevni red :
1.	Poročilo načeljstva.
2.	Potrjenje rečnna za 1. 1918.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno slkepal ne glede na število navzočih Članov.
N abilo na redni občni zbor
Konsumnega društva v Staremtrgu pri Ložu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 11. maja 1919. ob 4. uri popoldne v društveni dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih Članov.
Vabilo na XII. redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Colju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 27. aprila 1919 ob 10 uri dopoldne v posojilnišni posvetovalnici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev člana načelstva.
6.	Volitev člana nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navođenom času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno skopal ne glede na število navzočih članov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisk „Zvezne tiskarne“ v Ljubljani.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnico in hranilnico v Poljanah nad Škofjo Loko,
vegistrovane -zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. aprila 1911) ob uri popoldne v posojilnieni prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. Odobritev računskega zaključka za
leto 1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši sc pol ure kasneje ua istem mestu in j>o istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne | glede na število navzočih-zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Janžu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 11. maja 1919 ob pol |
8.	uri dopoldne v dvorani Izobraževalnega društva.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni rtzizji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zveze v Ljubljani, ki se bode vršil dne 5. maja 1919, ob 3. uri popoldne v njenih uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobritev računskih zaključkov za leto 1917 in 1918.
2.	Slučajnosti.
Vabilo na XI. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob Taboru.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc bode vršil dne 4. maja 1919 ob 3 uri popoludrie v posojilničkih prostorih.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči,
ki se bo vršil dne 11. maja 1919. ob 3. uri popoldne v, uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva. r>. Slučajnosti.
Če bi ta občni zbor ob navedenem i času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje 0 na istem mestu in po istem dnevnem redu, j drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne I glede na število navzočih zadružnikov.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. marea 1919 dalje
po 2 %
Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere je dano na prosto voljo, dvigniti pred potekom tega roka svoje vloge.
Hrauilnica in posojilnica v Vodicah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
m Tiskovine vseh vrst m
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice,
m računske zaključke m
in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ukusno in ceno
„Zvezna tiskarna"
: v LJÜBLJRM, 5tari trg štev. 19. :
V zalogi ima tiskarna tudi vse po najnovejših predpisih izvršene obrazce za slavne občinske urade, aprovizačne odbore, cestne odbore, zadruge, gg. trgovce, odvetnike in notarje, gostil-1 ~ ničarje itd. 1 „ " ,-z