Znana so referendumska območja. Kako odločitev Državnega zbora komentirajo v tistih Takoj za tem, ko je bil v dnevnem časopisju objavljen odlok o referendumskih območjih za ustanovitev občin, smo v uredništvu Naše komu-ne pripravili razgovor s predsedniki odnosno predstavniki tistih krajevnih skupnosti z območja naše viškorudniške občine, kjer bodo ustanovlje-ne nove občine. Povprašali smojih predvsem to, kako komenti-rajo cidločitev državnozborskih poslancev in kakš-na so pri tem njihova mnenja in ocene. Kot vemo, imajo po tem odloku možnost dati ugovor k tej odločitvi, lahko posredujejo pripom-be in dodatne predloge, lahko pa se v krajevni skupnosti odločijo tudi za ponoven sklic zbora krajanov, na katerem bi že/e/i preveriti svojo ie izrečeno voljo. Po roku za posredovanje ugovora, bo o tem odloku ponovno razpravljal Državni zbor in na svoji seji 25. aprila dokončno določil referendumska območja, v okviru katerih bomo kot občani odločali o ustanovitvi novih občin na referendumu 22. maja. Pred tem bo Naša komuna ponovno izšla in v njej bomo skušali objaviti kar največ dokončnih informacij ter postopkov v zvezi z odločanjem na referendumu. V tem zapisu poleg nekaterih predstavnikov krajevne skupnosti objavljamo njihove fotografi-je, pri nekaterih pa žal zaradi razmeroma hitrega pridobivanja informacij (po telefonu) to nismo mogli opraviti. Prosimo za razumevanje. Brezovica Janko Tomšič — poslanec v zborju KS IZ KS BREZOVICA »Na našem zboru krajanov, ki ni bil številčno množič-no obiskan, smo tako kot najbrž drugje, razpolagali s premajhnim številom potrebnih inforraacij, pri čemer imam v mislih način financiranja novih občin. Vendar, odločili smo se za samostojno občino Brezovica in pustili odprte vse možnosti za oblikovanje skupnega rcferen-dumskega območja s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Pri tej opredelitvi za samostojnost, so nas vodile tudi nekatere grenke izkušnje iz preteklosti, kalerim smo se sicer zoperstavili (gradnja letališča, gradnja naselja s 25000 prebivalci...) še vedno niso realizirane nekatere zahteve ob gradnji avtoceste in pri tem nas sedanja občina tudi ni vedno podprla. S svojimi prizadevanji in pridnostjo, pa stno v kraju marsikaj premaknili na bolje. Težko je komentirati odločitev Državnega zbora o skupnem referendumskem območju s KS Vnanje in KS Notranje gorice, saj vemo, da so se tam na zborih kraja-nov opredelili za ljubljansko občino. Postavlja se vpraša-nje kaj v primeru, da referendum za to območje ne uspe. K Ljubljani ne bi šli radi, vprašanje je, kaj bo če ostane-mo sami... Vpliva nimamo, rokovnik je časovno prcna-pet, ves čas pa se srečujemo tudi z različnimi informacija-mi in različnimi razlagami. Notranje Gorice Jože Sojer - predsednik sveta KS NOTRANJE GORICE »V odioku Državnega zbora ni razvidna odločitev kra-janov Nolranjih goric o referendumskem območju. Zbor krajanov se je z glasovanjem odločil za Ljubljano, zato me je omenjena odločitev več kot neprijetno presenetila. V zvezi s lem sem obiskal parlamentarno komisijo za lokalno samoupravo in vladni urad, da skušamo ugotovi-ti, kako je do takšne odločitve prišlo. Ker podrobnosti niso znane, bomo pripravili ugovor na takšno odločitev, to nam omogoča tudi odlok in vanj zapisali odločitev zbora krajanov Notranjih Goric. Globoko smo prepričani, da je naš socialni in ekonom-ski razvoj dosti bolj varen in trden v Ljubljani kot pa v novonastali občini Brezovica.« Vnanje Gorice Branko Steblovnik — predsednik sveta KS VNANJE GORICE »Lahko rečemo, da smo s odlokom Državnega zbora nekako razočarani. Imeli smo dva zbora krajanov in na obeh se je velika večina prisotnih z glasovanjcm opredeli-la za refrenddmsko območje Ljubljana. Occnjujemo, da imamo ob kopici neurejenih zadev — nekateri pravijo, da smo najbolj revna KS v sedanji občini - neprimerno večje možnosti v Ljubljani. V okviru občinc Brezovica najbrž kar nekaj let ne bi prišli k sebi, saj bi bila ta občina finančno prešibka. Naš kraj nima kanalizacije, v novem naselju je vodo-vod dotrajan, niso asfaltirane ceste, ni javne razsvetljave in prepričani smo, da bi te probleme hitreje razrešili v ljubljanski občini. Prav sedaj se izjemno organiziramo za pridobitev sredstev, da bomo še v tem letu razrešili številne naloge. Skupaj s sosednjo KS Notranje gorice bomo zoper to odločitev Državnega zbora napisali ugovor«. Polhov Gradec Janko Dolinar predsednik vaškega odbora POLHOV GRADEC »S tem odlokom Državnega zbora se v celoti strinja-mo, saj je odraz volje krajanov na zboru občanov. Veseli nas, da je v odloku upoštevana tudi volja krajanov vasice Belo, ki so se izrekli za priključitev k bodoči novi občini Medvode. Zakaj smo se odločili za skupno občino iz sedanjih KS Polhov Gradec in KS Črni vrh? Morda smo imeli srečo ali polno mero razumevanja, skratka s Črnim vrhom smo dosegli soglasen dogovor o tem. Skupaj smo tudi enotno nastopali in pripomb takšni odločitvi na zboru krajanov ni bilo. Prav pa je, da povem, da smo v pripravah na zboru krajanov imeli odprte kar tri varian-te in sicer prvo - priključitev k Ljubljani, druga - skupaj s Črnim vrhom v občino Polhov Gradec in tretjo morebit-no neko skupnost sedanjih dolomitskih krajcvnih skup-nosti Crni vrh, Polhov Gradec, Horjul in Dobrova. Kot sem dejal, smo zaenkrat zadovoljni, zato tudi v tem smislu na referendumu pričakujemo pozitivno odločitev. Naj povem, da skupaj s Črnim vrhom tvorimo -zaokroženo celoto tako v geografskem, infrastrukturnem smislu, razpolagamo z določenimi potenciali... Prepri-čani smo, da bomo razpoložljiva sredstva, za katera še žal ne vemo kolikšna bodo, učinkovilo izkoristili, prav tako pa je še vedno neznanka koliko bomo imeli zaposlenih, saj bo nova občina 20 odstotkov pristojnosti sedanjih občin, volonterji pa tega zagotovo ne bodo zmogli.« Crni vrh Sandi Končan predsednik sveta ' ' KS ČRNI VRH »Ocenjujemo, da bi bilo to referendumsko območje sprejemljivo. Moram pa povedati, da obstaja pri nas na Crnem Vrhu tudi nekakšna zadržanost v primeru sedaj uveljavljenih pristojnosti. To pa pomeni, da bomo v pri-meru nove občine zahtevali en del svoje samostojnosti, pa naj gre za krajevno ali vaško skupnost. To predvideva tudi zakon. Če ne bomo tega vnesli v statut nove občine odnosno se o tem dogovorili, se bojim, da bodo volilci na referendumu proti. Nismo nobeni lokalpatrioti in nika-kor nimamo namena, da bi se zapirali vase in prav tako se ne čutimo velike, želitno le ohraniti enakopraven odnos v novi občini. Po svoje pa obžalujemo, da sedanje viškorudniške občine ne bo več, saj smo izredno dobro sodelovali, veliko naredili in na mestu je zatorej naša zahvala« Dobrova Janez Oven - predsednik skupščine KS DOBROVA Mislim, da je Državni zbor korektno odločil. Upošte-vana je volja naših krajanov. Me pa zelo moti pisanje nekaterih medijev, ki nam očitajo tudi šarlatanstvo, da smo delali brez argumentov in na lastno pest, kot, da je bilo oblikovanje novih občin naša želja. Dobro vemo, da so pobude priŠle z vrha in da smo imeli na pripravah le malo argumentov, na katere smo se lahko opirali. •» Pa vendar smo v okviru možnosti napravili tudi izraču-ne. Do sedaj je naša krajevna skupnost v povprečju na leto dobila 99 milijonov sredstev iz proračuna, za delo same krajevne skupnosti pa 1.8 milijona. In če vemo, da bo bodoča občina imela približno 20 odstotkov sedanjih pristojnosti in na razpolago 18—19 milijonov, potem nam računica pove, da ničesar ne izgubljamo. Zanimiv je tudi podatek, da bo v mestni občini živelo 5000 Ijudi na kvadratni kilometer v primestnih pa 100 in je to za primestni kraj velik kapital, odvisno seveda od učinkovi-tega gospodarjenja. Spomnim pa naj tudi na to, da se doslej na Ljubljano nismo mogli vedno zanašati in da smo bili že sedaj odvisni od lastne pridnosti in iznajdljivosti. In še to. Primestne občine se ob uresničevanju skupnih interesov lahko združujejo.« Horjul Daniel Fortuna — predsednik sveta KS HORJUL »Odločitev Državnega zbora pozdravljam, ker je v te-mu odloku izražena volja zborov krajanov. Pri nas so se krajani v lepem številu udeležili zborov po vseh vaseh širom krajevne skupnosti in mnogi so se soglasno odločili za samostojno občino Horjul. Ta volja' krajanov pa je bila predvsem odraz o tem, da bodo krajani in bodoči občani lahko bolj neposredno odločali o tem, kaj se bo v kraju dogajalo in pa seveda o tem, kako se bodo sredstva delila. S tem, ko bo sedež občine v Horjulu, bodo občani imeli tudi krajšo pot za urejanje in reševanje določenih zadev. Naj povem še to, da se krajani Horjula v precejšnji večini zavzemajo za to, da bi se v bodoče povezali v upravni okraj Vrhnika. Tako je nekdaj že bilo, odloči-tvi pa v največji meri botruje bližina, saj je od Cankarje-vega kraja Horjul oddaljen 8 km, pa tudi dostopnost je lažja.« Bogdan Zupančič - predsednik sveta KSIG »Kaj lahko rečem o odločitvi Državnega zbora. Zdi se, kot da nas je žejne prepeljal čez vodo. Državni zbor je pravzaprav odločal po liniji najmanjSega odpora, kar lahko pomeni, da bo po referendumskih odločitvah odlo-čal drugače. Mi smo se opredelili za referendumsko območje, ki naj bi poleg Iga zavzemalo še Iško vas, Golo Zapotok in Tomišelj. Sedaj pa vidimo, da je Iška vas svoje referendumsko območje in po našem mnenju ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za novo občino. Če hoče-te, na Igu je zdravstvena služba, osemletka (v Iški vasi le dva razreda), PTT, pokopališče in če hočete tudi farna cerkev. Sprašujemo se, kako bodo urejevali te zadeve na omenjenih področjih, se pravi, kako se bo plačevalo vzdrževanje šole, vrtca... Realna se nam tudi ne zdi odločitev zbora krajanov na Golem (odločili so se za Ljubljano), saj smo s KS imeli predhodne razgovore in so bili naklonjeni refercndum-skemu območju Ig. Sedaj so sicer v tem območju, pa vendar! Vsekakor bi želel še poudariti, da je nedopustno, da smo v času razgovorov in odločanja na zborih krajanov ostali brez poglavitnih informacij, pri čemer imam v mi-slih predvsem financiranje novih občin.« Tomišelj Anton Susman — predsednik sveta KS TOMIŠELJ »Kako naj komentiramo to odločitev? Je sicer v skladu z glasovanjem na zboru krajavov. Ta je bil razmeroma slabo obiskan in čeprav so šle razprave v smcri, da se priključimo Ljubljani. je glasovanje odločilo. da se zdru-žujemo v novo občino Ig skupaj. z Iško vasjo in Golo - Zapotokom. Kaj naj rečem, sedaj smo pravzaprav prepuščeni usodi in v okviru občine Ig nam bo najbrž slabše, kot je sedaj. Res je tudi, da smo bili krajani nezadostno informirani, predvsem pa je nedopustno in nesprejemljivo, da o financiranju novih občin še vedno ne vemo dovolj. Verjetno bomo na to odločitev podati ugovor.« Golo Zapotok Justin Mihelič — tajnik KS GOLO - ZAPOTOK »Trenutno težko rečem, kaj nam to referendumsko območje prinaša. Mi za pridružitev k Igu nismo zaintere-sirani, to je pokazal zbor krajanov, kjer se je od 32 prisotnih 30 izreklo za vključitev v Ijubljan&ko občino. Smo namreč nerazvito območje z veliko problemov (ne-asfaltirane krajevne poti, širitev pokopališča) in bodoča občina Ig ne bo imela dovolj sredstev za to. Zato smo se tudi opredeljevali za Ljubljano, kjer vidimo več možno-sti. Težko pa tudi ocenjujemo, kakšna je dejanska volja naših ljudi in zatorej tudi težko prcdvidevamo izid na referendumu!« Iška vas Milan Cimperman — predsednik sveta KS IŠKA VAS »Zaenkrat smo zadovoljni z odločitvijo Državnega zbora. Ne vemo pa, kaj se bo zgodilo, če bodo preverjali merila. Po naših ocenah predvidenc pogoje izpolnjuje-mo. Komunalno infrastrukturo imamo, prav tako šolo, trgovino,'igrišča, zdravstvo je resda na Igu, banke nima-va ne Ig ne Iška vas, res pa nismo številčni. Ko smo se na zboru krajanov opredeljevali, je prevla-dalo staliSče, da v času, ko smo bili skupaj z Igom, je bil razvoj našcga kraja slab, nismo bili zadovoljni niti z orga-nizacijo in načinotn dela, še manj pa s sredstvi. Zato smo se že leta nazaj odločili za svojo krajevno skupnost in učinek našega dela je bil večji. V okviru občine Ig bi zopet združevali sredstva in nekatere storitve bi bile za nas dražje (npr. voda), več denarja bi morali nameniti za zaposlene ... Malce nam je žal, da predhodnih aktivnosti nismo razširili in bi morda lahko vključili še naselje Kot ter morda tudi KS Tomišelj, pri čemer ne bi bilo po-membno ime nove občine. Lahko bi se imenovala npr. Krim.« Podpeč-Preserje Janez Repar — predsednik sveta KS PODPEČ-PRESERJE »V odloku Državnega zbora o določitvi referendum-skih območij za ustanovitev novih občin je kot 118. referendumsko območje za ustanovitev samostojne obči-ne Preserje, opredeljeno celotno območje sedanje kra-jevne skupnosti Podpeč—Preserje. Ocenjujemo, da je lakSna odločitev Državnega zbora v skladu z odloiitvijo in glasovanjem na našem zboru krajanov, ki je bil 5. marca. Z oztrom na to, da večina strokovnih podlag predvideva ustanovitev nove občine Preserje. ob tem pa tudi izpolnjujemo pogoje za ustanovitev nove občine, menimo, da je bila odločitev pravilna. Seveda pa se bodo o ustanovitvi nove občine Preserje dokončno izrekli naši krajani na referendum 22. maja«.