Lelo XVII
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 21. julija 1937
Št. 29
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25.— ; celoletno : Din. 100.—
13. manjšinski kongres.
Zborovanje evropskih narodnih rrian.išin se je letos vršilo v Londonu. London je danes središče največjega imperija sveta. Njemu so podložni nad-stcmilijonski narodi in vsa ta mnogoštevilna ljudstva Velike Britanije živijo neovirano svoje lastno kulturno življenje, njih jezik, šege in narodnostne posebnosti je Anglež vedno visoko spoštoval. Tej moralni sili se pridružuje materialna moč Londona, zakaj angleški denar, angleško brodovje m orožje in z njim zvezan politični vpliv igra v vseh evropskih zadevah odločujočo vlogo, rs svojim letošnjim kongresom v Londonu so hotele manjšine podčrtati pravnopolitični pomen Anglije radi njenih vzglednih odnosov do podložnih narodov in jo obenem opozoriti na vedno bolj skelečo evropsko rano, na nerešeno manjšinsko vprašanje.
Manjšinski kongresi vedno znova naglašajo dejstvo, da živi v evropskih državah nad 40 milj. pripadnikov narodnih manjšin brez dejanske in pravne zaščite, zopet in zopet opozarjajo svetovno javnost in odgovorne državnike na evropski madež, ki ga je treba čimprej izbrisati, da se odstranijo iz njega izvirajoče napetosti ter nevarnost vojne med narodi. Sklicujejo se na načela, ki so jih osvojile vse manjšine in ki naj bi bila merodajna za države pri postopanju z manjšinami. Manjšine brezpogojno priznavajo nedotakljivost državnih mej, zahtevajo pa, da jim države po svojem notranjepolitičnem redu zasigurajo neoviran, svoboden razvoj, jih zaščitijo pred tlačenjem in zapostavljanjem. Zato manjšinski kongresi odklanjajo vsako raznarodovanje, vsak pritisk, ki bi manjšine izpodrival na njihovi lastni zemlji in odtujeval svojemu narodu; stojijo dalje na stališču, da je svoboden razvoj narodnih kultur etično načelo. ki naj bo za odnose od naroda do naroda in med narodom in državo merodajno. Ta princip naj se uveljavi v poštavodaji in praktični upravi in naj pride' do izraza v notranjepolitičnem in mednarodnem pravu. Predvsem se manjšinski kongres prizadeva, da bi določila mirovnih pogodb glede zaščite narodnih manjšin sprejele vse države in jih striktno izvajale; dejansko izvedbo teh pogodb pa naj bi garantirala Zveza narodov.
Manjšinski kongresi vršijo vsekakor miroljubno poslanstvo, le žal da njih mnogoletna in truda-polna prizadevanja še vedno nimajo beležiti vidnih uspehov. Nasprotno, zdi se, kot bi bil njih klic glas vpijočega v puščavi.
Tudi položaj naše slovenske manjšine na Koroškem nikakor ni v skladu z načeli manjšinskih kongresov. Svobodnega razvoja slovenske kulturne samobitnosti ni, kajti odstranili so osnovni pogoj za njeno rast s tem, da so izrinili slovenski materni jezik iz ljudske šole, te najvažnejše kulturne njive vsakega naroda. Obstoj našega slovenskega kmeta na njegovi tisočletju grudi so skušali zaščititi na ta način, da so pošiljali na nje- : govo mesto tujce, ponajveč inozemce. To so sto- j rili isti ljudje, ki jim ob vsaki priložnosti lebdi na ustnicah priljubljeno načelo: ..Koroško Korošcem! Kako je mogoče spraviti v sklad to geslo z njihovimi dejanji? In naprej: Tako neskočno maloštevilna je slovenska inteligenca na Koroškem, a vendar: niti ta ne more do kruha. V vseh uradih | po deželi ni nobenega Slovenca, veliko uradnikov 1 ni niti Korošcev. In domačini, ki so iskali namestitve, so se morali svojemu narodu odtujiti. Kako živo se tu pogrešajo načela manjšinskih kongresov, kjer so ravno Nemci najmočnejše zastopani!
i In potem delo nekaterih organizacij! Kljub jasni I izjavi kanclerja Schuschnigga, da odpadniki še nikoli niso koristili nobeni državi, in kljub krščanskim načelom v državni upravi, vendarle nemoteno delujejo ustanove in društva, ki jim je cilj raznarodovanja koroškega slovenskega ljudstva. Celo podvojile so svojo delavnost, svoje zahteve povečale, ker se jim je zdelo dosedanje raznaro-i dovanje prepočasno. ..Slovensko govoreče ljudi z nemško dušo“ so povzdignili za vzor koroškemu ljudstvu, na zborovanjih in v časopisju proslavljajo ta vzor kot edini, ki je zmožen zvestobe do domovine. „Heimattreue Windische!“ Ali ni zvestoba svojemu narodu in njegovim svetinjam veliko zanesljivejši in boljši porok za zvestobo domovini kot nasprotno? Kdor je bil nezvest svojemu narodu, ali se lahko smatra njegova zvestoba do domovine kot za vedno neomajna? Najbližja pre-j teklost avstrijske zgodovine lahko marsikaj po-! jasni brez besed.
Zveza inozemskih novinarjev na Dunaju je priredila pretekli teden na čast kanclerja dr. Schuschnigga banket, ki se ga je poleg šefa vlade udeležil tudi zunanji minister Guido Schmidt. Po pozdravnem nagovoru predsednika Zveze je spregovoril kancler Schuschnigg o zunanji in notranji politiki Avstrije. Podčrtal je dejstvo, da v avstrijski politiki ni pričakovati nobenih presenečenj. Avstrija je mala država in hoče to tudi ostati. Edini cilj njene politike je ohranitev nezavisnosti in svobode ter zboljšanje življenskih pogojev prebivalstva. Ta cilj bo tem lažje dosegljiv, če bo v Evropi vladal mir, zato mora avstrijska politika predvsem stremeti za ohranitvijo miru.
Napačno je mnenje, da je notranji ustroj Avstrije zgrajen po nekem receptu. Papežka okrožnica ,,Quadragessimo anno“ lahko služi kot podlaga za
Kardinal Pacelli v Franciji. Državni tajnik kardinal Pacelli se je te dni mudil v Franciji, da v imenu sv. očeta blagoslovi cerkev sv. Terezije v Li-sieuxu. Pri tej priliki je imel več razgovorov ! s francoskim zunanjim ministrom Delbosom in predsednikom francoske vlade, ki so imeli namen, da bi se odnosi med sv. stolico in Francijo še bolj : poglobili. Kardinalu Pacelliju so ob prihodu v Fran- j cijo pripravili naravnost kraljevski sprejem. V Li-sieuxu je imel na pragu cerkve svečan nagovor, ki ga je poslušalo 300.000 zbranih vernikov. Kardinal je v glavnem obsojal nauk nadvrednosti krvi in plemena, kar so mu v Nemčiji hudo zamerili. Naslednji dan je kardinal govoril v pariški stolnici. Proslavljal je francoski narod kot rod pionirjev in obnoviteljev, ki čuti v svojem srcu nepremagljivo potrebo, da daje pobude v kraljestvu duha. Ugotovil je velik idealizem, ki ga kaže francoska mladina za socialna vprašanja in njihovo pravilno rešitev v krščanskem duhu, in nato opozoril na nevarnosti, ki groze tistim, katerim papeževih okrožnic ni mar in ki hočejo zapustiti meje, kjer postaja idealizem fanatizem in iz potrebne reforme nastaja revolucija. Po večdnevnem bivanju v Franciji se je kardinal vrnil v Rim.
Vojna nevarnost na Daljnem vzhodu. Od zadnjega spopada med Kitajsko in Japonsko, ko je morala slabo oborožena kitajska vojska skoro brez odpora bežati pred tehnično sijajno opremljenimi
Večkrat se čuje trditev, da živimo koroški Slovenci v primeri z nemškimi manjšinami drugod naravnost v raju. Če naj predstavlja sistematično raznarodovanje nekaterih organizacij in odtujevanje mladine njeni materi zares tako blagodejno občutje, potem se taki primeri ni mogoče ustavljati. Vendar bi pa prav iskreno želeli, da bi bile nemške manjšine za ta raj prikrajšane.
Usoda manjšine je žalostna, najbolj žalostna tam, kjer jo krojijo narodni prenapetncži ali pa odpadniki. Kljub temu imajo narodne manjšine mirno vest, saj se borijo za pravičnost, ki je podlaga države in mirnega sožitja med narodi ter pogoj vsake resnične kulture. In še je pravica, čeprav sirota, božja dekla! Zato naša slovenska manjšina z drugimi vred ne bo odnehala trkati na vrata pravice, v zavesti, da s tem najboljše služi svoji domovini, njenemu poslanstvu in krščanski kulturi!
preureditev družabnega reda, čisto zgrešeno pa je pojmovanje, da je v njej podan že osnutek za reorganizacijo državnega ustroja. Avstrija tvega drzen poizkus s tem, da hoče postaviti ljudsko zastopstvo na popolnoma novo podlago. Nikakor ne obstoja namen, da bi se odpravila demokracija in parlamentarstvo, pač pa jasna volja, da se parlamentarizem novemu času primerno reformira. Kancler je povdaril, da zamore to stremljenje Avstriji pripomoči do napredka. V nadaljnih izvajanjih se je dotaknil volitev v stanovska zastopstva, ki jih zlasti delavstvo že močno želi. Izrazil je prepričanje, da bo avstrijska ustavna zgradba tekom enega leta dovršena in da se bodo tedaj lahko vršile volitve hkrati za vse stanove.
Govor kanclerja Schuschnigga so navzoči novinarji sprejeli s toplim odobravanjem.
Japonci in prepustiti Japonski Mandžurijo in velik del severne Kitajske, je nastala na Daljnem vzhodu precejšnja sprememba. Kitajska je porabila čas zatišja, da je s pomočjo nemških vojaških strokovnjakov izvežbala okoli pol milijona vojakov in jih s podporo Anglije in Rusije opremila z modernim orožjem. Kitajska razpolaga sedaj tudi s tanki in precej močnim letalstvom, ki se vedno bolj izpopolnuje. Zato je začelo japonske vojaške kroge skrbeti, da bi ne mogli več uresničiti svojih načrtov, ki predvidejo zasedbo severnih kitajskih provinc in njihovo priključitev japonskemu imperiju. Te dni je prišlo do ponovnih ostrih spopadov med japonskimi in kitajskimi vojaškimi oddelki. Kitajska vojska je očitno v obrambi, vendar vse kaže, da je tokrat volja za odločen odpor zelo močna. Iz juga dežele so na potu proti Pekingu veliki transporti vojaštva in vojnega materiala, enako pa tudi Japonska z največjo naglico dovaža vojaštvo na kitajsko ozemlje. Zaenkrat se vršijo boji samo v okolici Pekinga, vendar pa ni izključeno. da se požar razširi na ves Daljni vzhod. Na obeh straneh je dolgoletna propaganda ustvarila neko vojno razpoloženje, ki zna postati usodno.
Razdelitev Palestine. Po zadnjih nemirih v Pa-I lestini je bila več mesecev na delu posebna an-| gleška kraljevska komisija, ki je imela nalogo ko-I likormogoče nepristransko rešiti spor med Arabci ! in Židi, ki so se v zadnjih letih pričeli v velikem
Kancler dr. Schuschniss tujim novinarjem.
številu naseljevati v svoji nekdanji domovini. Kraljevska komisija je te dni objavila svoje skle-> pe. ki vsebujejo sledeče predloge: Palestina naj se razdeli na tri dele. Pas ob morju s pristaniščem Haifo pripade samostojni judovski državi, notranji deli dežele ob reki Jordanu pa naj se priključijo samostojni arabski državi Transjordaniji. Jeruza- | lem s pristaniščem Jaffo ter nekatera sveta mesta pa naj bi ostala pod neposredno angleško upravo. Obe novi državi skleneta z Anglijo posebne pogodbe. ki jamčijo, da angleški interesi v teh delih ne bodo ogroženi. Doseljevanje Židov v Jeruzalem v bodoče ne bo več dovoljeno, enako tudi ne v tisti del Palestine, ki ostane Arabcem. 3 to rešitvijo niso zadovoljni ne Arabci in ne Židi. Oboji ogorčeno protestirajo. Predlagano razdelitev bo j obravnala jeseni Zveza narodov in če zamisel po- i trdi, se bodo morali Židje in Arabci najbrže uklo- | niti.
Incident na londonskem kongresu manjšin. Letošnje zasedanje narodnih manjšin v Londonu je mestoma potekalo zelo burno. Ko je zastopnik Baskov v obsežni obtožnici žigosal postopanje velesil, ki da so dovolile, da je narod Baskov, najstarejši narod v Evropi, skoraj izkrvavel v borbi za narodno svobodo, se je dvignil v dvorani hrup |. in so številni delegati zahtevali, da svoj govor prekine. Tudi predsednik kongresa se je pridružil temu stališču, češ, da Baski po pravilih, veljavnih za kongres narodnih manjšin, nimaio besede, ker niso nikjer priglašeni kot manjšinski narod in jih kot take nista priznala niti Španija niti Francija. Baski so nato z velikim ogorčenjem zapustili manjšinski kongres, na katerem niso mogli govoriti in ki je brez debate odklonil od njih predlagano resolucijo. Ta resolucija vsebuje hude obtožbe proti Nemčiji in Italiji, ki ju imenuje poklicni zatiralki narodnih manjšin v mejah njihovih lastnih držav, kakor tudi v vprašanju Baskov. Baskovski delegat je zavpil po strmeči dvorani, da to m nikakšen kongres narodnih manjšin, da je to čisto navadna laž in utvara, kajti to, kar imenujejo manjšinski kongres, ni nič drugega kakor vsenemško zborovanje.
Zagonetna Rusija. Kakor znano, je dala sovjetska vlada usmrtiti svojega najslavnejšega maršala Tuhačevskega, ..ruskega Napoleona4', radi veleizdaje. Dolžila ga je vohunstva v korist tuje, sovjetom sovražne države. Po novejših poročilih inozemskih listov te trditve sovjetske vlade ne odgovarjajo popolnoma resnici in je smrtna krogla pretrgala Tuhačevskemu nit življenja radi njegovih notranjepolitičnih prevratnih narner, ki so i-mele odstranitev Stalinove diktature in spremembo režima za glavni cilj. Zarotniki so nameravali najprej vreči Stalina in proglasiti Tuhačevskega diktatorjem Rusije, nato pa sedanji komunistični družabni red nadomestiti s po njihovem mnenju
za Rusijo bolj prikladnim. Po načrtu zarotnikov naj bi se Sovjetska unija pretvorila v federacijo vseh v Rusiji naseljenih narodov in uvedel princip omejenega privatnega gospodarstva; kmet naj bi postal zopet lastnik zemlje, ki jo obdeluje, medtem ko bi nacionalizirana veleindustrija še nadalje ostala last države. S tako reformo, ki bi bistvene pridobitve revolucije ohranila, odstranila pa sedanji azijatski despotizem Stalina, so želeli Tuhačevski in tovariši le povečati ugled in moč Rusije, ne pa njeno propast.
Piva obletnica pomirjenja.
Dne 11. julija lanskega leta objavljen: sporazum med Avstrijo in Nemčijo, glasom katerega je na eni strani Hitler svečano priznal samostojnost Avstrije in se odpovedal vsakemu neposrednemu in posrednemu vmešavanju v njene notranje politične zadeve, in je na drugi' strani avstrijska zvezna vlada izjavila, da se bo njena zunanja politika držala smeri, ki odgovarjajo njenemu nemškemu značaju, je dal ob svoji prvi obletnici našim zastopnikom in zastopnikom nemške vlade dobrodošel povod za medsebojen razgovor o nadaljevanju in poglobitvi s sporazumom zapečete politike. Tudi avstrijska javnost se je ob tej priliki izčrpno bavila s položajem, nastalem po tem sporazumu, in z zadoščenjem beležila njegove važne in pozitivne rezultate. Predvsem je julijski sporazum zopet vzpostavil normalne odnošaje med Avstrijo in Nemčijo in naša nemškega pritiska odrešena država je po dolgotrajnih nemirih zopet lahko posvečala svoje moči konstruktivnemu delu.
Avstrijsko-nemški sporazum pa je odprl vrata v lepšo bodočnost tudi tedajnim ilegalnim narodnim socialistom. Večina radi julijskega puča obsojenih revolucionarjev je prejela zopetno svobodo in domovinska fronta jih ni nikdar nehala vabiti v svoje vrste. Mnogi so temu klicu sledili, veliko pa jih stoji še vedno ob strani. Kancler Schusch-nrgg je šel nato še en korak naprej. Poklical je v svojo vlado zastopnike nacionalne opozicije in jim naročil, da nadaljujejo in izvedejo pomirjenje do konca. Da bo to težak posel, ki se ne bo dal opraviti preko ene noči, leži na dlani. Pa tudi zmirom zopet se ponavljajoče narodnosocijalistične demonstracije ob raznih obiskih nemških gostov nam dokazujejo, da bo treba imeti še dosti potrpljenja prt pomirjevanju skoraj nepoučljiviit prijateljev priključitve Avstrije k Nemčiji.
Z Avstrijske strani se dalje ugotavlja, da je Avstrija sporazum striktno izvajala in da se ji v nobenem slučaju ne more dokazati niti najmanjši o-čitek kršitve sporazuma. Nasprotno pa so nekateri ekstremni elementi v Nemčiji tudi po sporazumu nadaljevali z napadi na Avstrijo s tem,
PODLISTEK	j
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(8. nadaljevanje.)
,.Jaz bont pasel na planini. Danes sem se pogodil s Podkrajnikorn. Doma smo se sprli."
„Kaj pa Liza?"
Martin je molčal.
„Ee... po tej ti bo žal. Tako srečaš samo enkrat v življenju. Če gre mimo, boli človeka za vse žive dni srce!" Zagledal se je.
Pozno sta legla in Martin je vstal zgodaj. „Pa pridi pogledat na planino," je dejal za slovo.
„Če bom utegnil. Morda prinesem nebesni kamen."
Po ozki stezi med travo je stopal Martin proti solncu. iHtro je hodil, da ga ni mogla doiti ženska, ki je kmalu za njim stopila iz Reveževega skednja.
Sele na jasi, kjer so se steze komaj vidno križale, ga je dosegla.
»Til"
Martin se je ozrl. V jutru je bila Katarina mlajša kot prejšnji večer. Osuplo jo je gledal.
„Ti si Bosov Martin."
„Sem.“
..Pojdi z mano. Denar imam. Kaj boš na planini?"
„Kako veš?"
„Pod eno streho sva spala, pa še za enega ni," i se je smejala.
Martin je že zastavil nogo. Približala se mu je. i „Pojdi. Martin! Marsikaj ti povem."
,.Kdc pa si?"
„Že zveš"
Oči so ga vabile sladko in zapeljivo. Stala je pred njim, kakor bi jo bil urekel.
„Ne utegnem." Zamahnil je z roko in izginil med mladimi smrekami.
Dolgo je gledala za njim. „Še se srečava," je zadrhtelo na ustnicah. Počasi, oči upirajoča v rosno travo je šla za njim. Nato je dvignila glavo, se obrnila in odhitela po drugi stezi v mesto.
¥
Pri Sv. Primožu je odzvonilo poldne, ko je Martin obstal na slemenu, kjer se je vila peščena pot tik za grebenom, visoko nad globeljo, onostran katere je stala mogočna Planina.
Skozi prosojne mecesnove veje je gledal v sive pečine ki so se kakor stene grmadile iz globeli. Vonj smole in svežega zelenja ga je objel.
Sedel je in se zagledal. Zadaj za Planino se je zemlja pognala še više in okamenela v špičastih vrhovih. Tu in tam so se svetile snežene lise Lahne meglice so plavale nad gorami.
Temnozeleni gozdovi so se spuščali po pobočjih v ozke doline in grape. Nobena sapica ni hladila razbeljene zemlje. Ptice so se poskrile, bil je mir od neba do zemlje.
Martin se je smehljal. Pogled mu je plaval nad
da so širili o njej neresnične vesti in podžigali avstrijske narodne socijaliste pri ilegalnem udejstvovanju proti lastni vladi.
Mimo teh senc okoli lanskega julijskega sporazuma ne gre, da bi prezrli njegove svetle strani. Zlasti je treba sporazumu pripisati v dobro znatno povečanje blagovnega prometa med Avstrijo in Nemčijo, čeprav se zaenkrat še niso uresničila vsa prvotno zelo optimistična naziranja. Predvsem je izostal pričakovani dotok nemških letoviščarjev v Avstrijo radi omejevanja dovoljenj za izvoz nemških deviz od strani finančnega ministerstva. Pri nedavno zaključenih razgovorih med predstavniki Avstrije in Nemčije se je ponovno dokumentirala volja v tem, da so sklenili z julijskim sporazumom započeto delo smoterno nadaljevati, skušali bodo vse še obstoječe ovire odstraniti in sporazum izpopolniti. Pri tem delu ima vršiti važno nalogo predvsem obojestransko časopisje.
|| DOMAČE NOVICE j
1914.
(Konec.)
Šele 24. julija je bil ultimatum, ki ga je prejela Srbija, izročen tudi velesilam. Napravil je na Evropo velik vtis; povsod so bili mnenja, da so ti pogoji za vsako neodvisno državo nespremljivi, in so napeto pričakovali odgovora. Srbski odgovor se je zdel vsem zelo pomirljiv in celo cesar Viljem, ki se je po atentatu silno jezil na Srbijo, je v prvem trenutku pripomnil, da je sedaj „vsak razlog za vojno odstranjen". Njegova miroljubnost pa je hitro minula, ko so na Dunaju proglasili srbski odgovor za nezadovoljiv in takoj mobilizirali polovico armade. Naslednje dni se je Viljem skupaj z Berchtoldom spretno umikal vsem poskusom, da bi se zadeva s Srbijo mirno uredila, za kar si je prizadeval zlasti angleški zunanji minister Grey. Da bi se izognil posredovalcem, je hotel Berch-told činiprej začeti vojno. Bal se je le še starega cesarja, o katerem je vedel, da se bo težko odločil za vojno napoved. Pa Berchtold si je znal pomagati. Ko je bil 27. julija v Išlu pri cesarju, mu je javil, da so pri Kovinu Srbi že streljali z donavskih parnikov na avstrijske vojake. To je učinkovalo: 28. julija zjutraj je cesar Franc Josip podpisal vojno napoved Srbiji. V resnici pa spopada pri Kovinu sploh ni bilo in že naslednji dan je Berchtold hladnokrvno poročal cesarju, da se ta ..vest ne potrjuje" ...
Vendar niso še vsi izgubili upanja, da se bo mir le ohranil; kajti bilo je očitno, da mora iz kaznovalnega pohoda" zoper Srbijo nastati prava svetovna vojna. Po avstrijski vojni napovedi je dne 29. julija mobilizirala Rusija del svoje armade, na-
globeljo, iskal je skrita ležišča gamzov, uho je prisluškovalo.
„Tam doli se najbrže pase srnjak," je pomislil, „zvečei bi ga slišal." Nobenega spomina ni nosil s seboj Med temi skalami in gozdovi je utonilo življenje tam spodaj v pozabnost.
Nenadoma se mu je zaiskrilo v očeh. V pečini je zagledal premikajoče se sence. Nehote je vstal in napeto dihal. „Gamzovka z mladiči." Še dolgo je strmel tja nasproti, naposled je zamahnil z roko ter se smehljal: „Martin, letos boš pastini. Pozimi!'
Strast je vnemala lica. Venomer se je oziral nazaj, dokler se ni izgubil v bukovem gozdu.
Pastil mu je prišel nasproti. „Podkrajnikove so že gori," ga je pozdravil.
„Ali veš, so Smrekarjevi že prignali?"
„Nisem bil na Veliki," je dejal pastir in pristavil, „ietos je paša!"
Ločila sta se in Martin se je pričel vzpenjati po grapi proti Planini. Nizko ruševje je širilo zgoščeni vonj Samotni mecesni so krivili svoje veje pod modrim nebom. Tik pod vrhom je zavil Martin iz grape in zavil jjo bližnjici. Na ploščatem hrbtu je obstal. Nekaj časa je pomišljal in se oziral proti Veliki planini, kjer so stali pastirski stani. Izpod nizkih lesenih domov se je kadilo.
Nikjer ni zagledal človeka. Opoldanski mir je dramil rahel veter, ki je nevidno plaval nad nizko travnato odejo. V senci za stani, pod dievesi so počivale krave in prežvekovale.
kar so na Dunaju pritisnili na cesarja, da je 21. julija ukazal splošno mobilizacijo. Medtem je piišel na pobudo srbskega poslanika v Rimu še en mirovni poskus od Angležev, dočim je ruski car brzojavil Viljemu, naj se avstrijsko-srbski spor vendai predloži razsodišču v Haagu. Vse to je prisililo Berchtolda, da je še enkrat govoril z ruskim poslanikom. Rusija je bila pripravljena ustaviti vojne priprave, ako Avstro-Ogrska umakne tiste zahteve, ki kršijo državno neodvisnost Srbije. Berchtold je odgovoril, da to po vojni napovedi ni več mogoče — 1. avgusta je bila namreč mobilizirala tudi Nemčija in še isti večer napovedala Rusiji vojno.
St. Johann i. R.—Št. Janž v Rožu, „Stara garda umira, uda se pa ne,“ to geslo slavnih vojakov srednjega veka tudi o starem narodnem borcu Bvatnikovem očetu Matevžu Krasniku, katerega zemeljske ostanke smo izročili njivi božji v so- ! boto dne 17. julija ob ogromni udeležbi iz celega Roža. Srčna bolezen mu je naglo prerezala nit življenja. Dočakal je starost 67 let in se udeleževal v svojem življenju vseh borb in bil deležen vsega trpljenja našega naroda na Koroškem. Do svoje smrti je županoval v Svetni vasi in sicer 13 let. Ob zadnjih volitvah leta 1932 ga je zaupanje občanov izvolilo s takšno večino za svojega župana, da ga tudi mnogotera prizadevanja njegovih nasprotnikov niso mogla izriniti iz županskega stoica. Posebno zaslugo za Spodnji Rož si je pokojni pridobil kot dolgoletni načelnik tukajšnje posojilnice. Poskrbel pa je tudi za bodočnost: Vzgojil si je rod, ki bo hodil po njegovih stopinjah in živel po njegovih vzorih. Slava njegovemu spominu!
Nesreča v Košuti. (Zeli—Sele.) V sredo dne 7. t. m. sta se podala dva mlada dijaka iz Celovca v Košuto, da bi narejala v njenem skalnatem kraljestvu ture, ki so veljale dosedaj za neizvedljive in si s tem izvojevala rekord pri plezanju po skalah Košute. V ta namen sta si postavila šotor na Grosovi planini , odkoder sta se hodila „spre-hajat" v Košuto. Prvi dan sta plezala po dosedaj nedostopnih delih na Košutnikovem turnu, drugi dan pa sta se odločila še za bolj nevarno in težavno turo. Ko ju v napovedanem času v četrtek ni bilo nazaj v planinsko kočo, sta se podala dva turista v slutnji, da se je pripetila nesreča, na ogled. In res sta se dijaka ponesrečila, eden je visel na vrvi ubit, drugi pa je sloneč ob steni čakal na smrt ali pa rešitev. Ker reševalca nista mogla pomagati, sta poklicala še druge v Košuti se nahajajoče hribolazce na pomoč. Toda tudi leti niso nič opravili. Nato so pozvali telefonskim potom turiste iz Celovca in šele v soboto dopoldne se je podala nova reševalna ekspedicija na lice mesta
Okrenil se je ter se napotil na Malo planino.
Podkrajnikov stan je stal nekoliko izven drugih. Lesa je bila že slaba. Globoko se je priklonil Martin, ko je stopil pod kopičasto streho. Vonj po živini mu je prinašal domačnost. Sredi stana je bil obit prostor, v katerem je stala postelja, ognjišče ter mala klop ob steni, vse snažno obrisano in pomedeno. Na policah je zagledal latvice.
Od zunaj je pogledal Podkrajnikov pastirček. „Yidel sem te, mi pripravljamo suhljad."
..Ostaneš ti gori?“
,.Ne, jutri zjutraj, so dejali, naj se vrnem. Vsako soboto pridem."
Martin je vstal in odšel s pastirčkom, kjer so sekali staro ruševje. Poznal je pastirje. Široko so se mu zasmejali v pozdrav.
„No, letos nas ne bodo Velikoplaninci, Martin je / nami!"
Martin je zavihtel sekiro in treskal ob jekleno ruševje. Med delom je vprašal: „Kdo je pri Smrekarjevih?"
„Liza, Liza sama je prišla!"
..Martin, snoči se je drl tam spodaj srnjak."
„Poznam kraj, zdaj se pase doli na jasi nad Na-cetovo bajto. Imate kaj pijače?"
Dali so mu požirek žganja. „Meta ga ima na Veliki. Ni varno ponj!"
Martin se je smejal. ..Kateri pa so letos?"
Naštevali so mu jih po vrsti. , In veš, kdo je prišel?"
in po celodnevnem ter zelo napornem delu prinesla živega in ubitega dijaka v Sele. Strašne ure je moral preživljati še živeči hribolazec, ko je visel dva in pol dni in dve noči v slabi obleki in brez hrane na skali ob deževnem vremenu, bliska in gromu. Smrtno ponesrečeni dijak Karl Kues je bil rodom iz Grabštajna in sin edinec. V nedeljo so ga z mrtvaškim avtomobilom odpeljali na Št. Rupertsko pokopališče.
St. Jakob i. R.—Št. Jakob v Rožu. Zadnjo nedeljo junija mesca je imelo tukajšnje prosvetno dmštvo svoj redletni občni zbor. Zborovanje je prekašalo po svoji številni udeležbi vse dosedanje slične društvene zbore in se je razvilo v pravcato manifestacijo domače slovenske prosvetne misli. Uvodoma smo počastili velikega prosvetitelja našega naroda vladiko A. M. Slomška ter se spomnili umrlih društvenikov. Nato je povzel burno pozdravljen besedo kanonik msgr. Podgorc iz Celovca. V duhovitem in lahko umljivem govoru je razpravljal o gospodarskem vprašanju in njega rešitvi. Nato so sledila poročila društvenih odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo udejstvovanje društvenikov v minulem poslovnem letu mnogostransko, da se je posvečala gojitvi materinščine v mladinskem tečaju prav posebna briga. Tudi društveni oder in knjižnica beležita lepe in zadovoljive uspehe. Spored zborovanja so dopolnile deklamacije najmlajših in jekleni progratna-tični govor predsednika Prosvetne zveze.
Dolina. Dolinski romarski shod je pri kraju. Velika je bila udeležba in vreme tudi zelo ugodno. Zato so tudi od daljnih krajev prihiteli romarji k Materi Božji v Dolini. Samo duhovnikov je bilo tokrat premalo. Eden izmed gospodov, ki bi imel tudi priti, je šele zadnje dni odpovedal in ni bilo mogoče dobiti namestnika. Zato v spovednici ni bilo mogoče tako romarjem ustreči, kakor če bi bili vsi gospodje prišli. Pa končno so vendar vsi prišli na vrsto. Naj bi ta lepa Božja pot vedno bolj postala znana in spoštovana, kjer je že toliko obteženih našlo pomoč in tolažbo pri Mariji!
Pobegnovi materi v slovo! (St. Margarethen i. R,—Šmarjeta v Rožu.) Šestega julija je prerezala smrt nit življenja Heleni Krištof, Pobegnovi materi v Šmarjeti. Rojena je bila v Selah, večji del življenja je preživela v Šmarjeti. Do 43. leta je služila. S seboj v zakon je prinesla lepo doto, katero si je pridelala in prištedila ter ž njo rešila zadolženo Pobegnovo hišo vsega dolga. „Moli in delaj," se je glasilo njeno življensko geslo. Bila je pobožna žena, marljiva gospodinja in vzorna mati. Naj počiva v miru!
Nove ceste. Za gradnjo in popravo cest bo v letošnjem poletju Koroška investirala 7 milijonov šilingov. S tem je dobilo delo in jelo nad 3500 delavcev, radi česar se je število podpiranih brezposelnih na Koroškem znižalo na 7100 oseb. Za
Sekire so omahnile.
„Jeračeva ima stan in tri krave."
Vsi so se zasmejali.
Solnce se je nižalo. Dolge sence so padale po nizki travi za stani in drevesi. Spustili so sekire.
„Danes jih priženeš ti, jutri te tako ne bo več," je ukazoval Martin pastirčku, ki je odšel po krave. Zvonci so se oglašali.
Martin pa je sédel na leso ter čakal. Pogled mu je uhajal preko gozdov proti Nacetovi bajti. Divja strast se je oglašala. Toda še nekaj ga je vabilo. Ze popoldne je iskal z očmi, Kje ima Liza stan. Povedali so mu, da je prekrit in se spozna med drugimi.
„Pojdem,“ se je odločil.
Nad dolino se je zgrinjal mrak. Krvavo so žareli vrhovi, preko širokega Konja so padali poslednji žarki.
Od vseh plati so prihajale krave ter še spotoma mulile. Za skalami so se gnetle ovce in povešale globoko k tlom krivonose glave.
Pastirji so molzli. Martin si je kuhal večerjo. Gosti dim smole mu je dražil oči. Izpod tega ali onega stana se je oglašala pesem. Zateglo se je oglasila krava v staji.
Noč je objemala planino.
Nekateri pastirji so sedeli na pragovih stanov. Gledali so v noč. Tedaj se je izgubila Martinova senca v mehki travi. Nad njim so svetlo gorele zvezde.
(Dalje sledi.)
| gradnjo cest namenjene vsote so po okrajih sledeče razdeljene: na okraj Spittal ob Dravi odpade 3,823.800 S, na Beljak 1,700.000 S, na Celovec
562.000	S, na Wolfsberg 484.000 S, na št. Vid ob Glini 361.650 S, na Velikovec 322.000 S, na Šmohor
266.000	S. Na južnem Koroškem se popravlja dravski most pri Velikovcu, Kamnu in Sveni vesi, ljubeljska, boroveljska in hodiška cesta, cesta pri Žvabeku pa bo preložena.
Drobiž. Italija šteje po najnovejši statistiki
43.631.000	prebivalcev. — V Monako vem so pretekli teden ob navzočnosti državnega kanclerja slovesno otvorili dom nemške umetnosti. — Pri
i Patni v Indiji je iztiril osebni vlak; pri tej priliki ! je bilo SO oseb usmrčenih, 65 pa ranjenih. — Ruski letalci so že dvakrat preleteli na poti v Ameriko severni tečaj. Pri svojem drugem poletu so dosegli svetoven rekord neprekinjenega poleta na 11 500 km daljave. Zanimivo je, da je v Nemčiji časopisom prepovedano poročati o vspehih ruskih letalcev. — V Tetovem v južni Srbiji je pretekli teden umrl najstarejši jugoslovanski državljan, 1311etni Jovan Stankovič. — Tomaž Jank, doma iz Brda pri Šmohorju, se je zaletel, bržkone vinjen, na beljaški cesti v motorno kolo, ki mu je prizadelo težke poškodbe. — Vročina je zahtevala letos v Združenih državah severne Amerike že preko 200 smrtnih slučajev. — Večno mesto Rim j šteje že 1,228.000 prebivalcev.
‘ ______________________________________________
j GOSPODARSKI VESTNIK |
Pomen kisanja krme.
Živinoreja je bila pri nas že od nekdaj in bo ostala tudi v bodočnosti najbolj dobičkanosna panoga kmetijstva. Da bomo pa našo živinorejo še bolj dvignili, moramo skrbeti v prvi vrsti za to, da bo dobivala živina skozi vse leto dovolj tečne in zdrave hrane. Za pridelovanje prvovrstne krme so dani vsi predpogoji, toda škoda, da ne znamo tega dovolj ceniti in v popolni meri izkoristiti. Zato se pa tudi pogosto dogaja, da nam začne že zgodaj spomladi primanjkovati suhe krme za živino, zlasti tedaj, ako je bila prejšnje leto suša in je bil zaradi tega pridelek sena majhen, ali pa, če v jeseni nismo mogli pravočasno spraviti otave. Tako je kmet dostikrat prisiljen pod ceno prodajati živino.
Izgledi za pridelek sena so včasih zelo dobri; za časa košnje pa kaj rado nastopi dolgotrajno deževje, ki prekriža vse lepe nade. Seno izgubi vsled tega mnogo najboljših redilnih snovi in pridelek je prav majhen. To je kmetovalce prisililo, da so pričeli razmišljati, kako bi ohranili krmo nepokvarjeno in so jo začeli polagoma kisati.
Med posušenim senom in kislo krmo je precejšnja razlika. Kisla krma je mnogo tečnejša in lažje prebavljiva kot pa posušeno seno. Naš kmetovalec nudi pri dosedanjem načinu krmljenja živini vse premalo beljakovin. Nadomestiti jih z raznimi krepkimi krmili vsled pomanjkanja denarja tudi ne more. Krepka krmila so na mestu le tamkaj, kjer živino oziroma njene proizvode lahko drago prodamo. Vsled pomanjkanja beljakovin se živina ne more tako razviti, kot bi bilo treba; radi tega slabi in molznost je razmeroma nizka.
V zeleni krmi so redilne snovi raztopljene že v takozvani vegetativni vodi in so radi tega lahko prebavljive. Ako pa je krma posušena, se nahajajo v njej hranilne snovi v trdi obliki; v živalskem telesu se morajo najprej raztopiti potom raznih želodčnih in črevesnih slin in šele potem so sposobne za prehrano. Zato je zelena koruza, zelena trava in druga zelena krma vedno mnogo bolj tečna, nego seno. Če krmo okisamo, ohranimo v njej vse hranilne snovi, katere bi sicer, ako bi seno posušili, izgubili. Z okisanjem krme je dana najlepša možnost tudi ob slabem vremenu koristno spraviti zeleno klajo, istočasno pa v njej ohraniti vse hranilne snovi.
Zeleno krmo spravljamo v posebne prostore, katere imenujemo silose, da se tam okisa. S tem postane prav tako trpežna kakor kisla repa ali pa zelje v kadeh. V velikem obsegu delajo tako Američani, ki ne pridelujejo zelene koruze samo za pokladanje v poletnem času, ampak tudi za kisanje in krmljenje v zimskem času. Zelena hrana se v silosa ohrani in je uporabna čez zimo ali pa i tudi delj časa. Namen kisanja krme je, ohraniti
zeleno krmo v vsakem letnem času in /. najmanjšimi izgubami redilnih snovi. Kisla krma vsebuje mnogo več hranilnih snovi in vitaminov, kot pa suha krma, in je radi tega za pravilen razvoj in za zdravje živine neobhodno potrebna. Č,
Dela ob Dravi. Za vzdrževanje regulacijskih del ob Dravi morajo po odredbi deželnega glavarja prispevati letos med drugim sledeče občine: Loga vas 776,82 S, Dobrla vas 2.049,53 S, Bistrica v R. 656,64 S, Borovlje 679,29 S, Galicija 603,98 S, Grabštanj 1.840,42 S, Št. Jakob v Rožu 1.612,08 S, Škocijan 800,94 S, Kotmara vas 810,05 S, Ledince 729.95 S, Lipa nad Vrbo 640,68 S, Bilčovs 543.92 S, Marija na Žili 881,44 S, Žihpolje 710,39 S. Šmarjeta v Rožu 503,53 S, Sv. Martin pri Beljaku 750,22 S. Medgorje 528,24 S, Zgornja Vesca 255,21 S, Rožek 399,90 S, Rikarja vas 1.138,26 S, Tinje 571,76 S, Medborovnica 277,80 S, Beljak 1.547,51 S, Velikovec 489,68 S, Važenberg 2.239,93 S, Svetna vas 449.02 S in Vernberg 1.022,61 S. Najvišji prispevek plača občina Važenberg. Stroški vzdrževanja regulacijskih del ob Dravi so za leto 1937 preračunani na 375.000 S, k tej vsoti prispevajo prizadete občine 38.500 S.
Občinske doklade. Deželni zbor je za letos dovolil pobiranje občinske doklade nekaterim občinam. Občinska doklada v občini Žrelec znaša 280 % od zemljiškega in 600% od hišnega davka, v občini Vrba 200% od zemljiškega in 350% od hišnega davka, v občini Vernberg je razmerje 200 in 300%. Pri ostalih občinah je doklada na zemljiški in hišni davek enako visoka, in sicer: Železna Kapla 500%, Smerče 260%, Borovlje 450%.
Št. Peter pri Celovcu 450%, Št. Rupert pri Celovcu 350% in Medborovnica 300%. O občinskih dokladah razpravlja deželni zbor samo tedaj, če presegajo 100 odstotkov, v ostalem pa dovoli predpis deželno poglavarstvo.
Kako se da sol vse porabiti? Razen za soljenje se sol lahko porabi: V špiritu raztopljena sol odstrani iz sukna mastne madeže. S soljo, raztopljeno v kisu se izvrstno čistijo medene kljuke in druge medene stvari. Madeže od rjavine ali črnila odstraniš s soljo, raztopljeno v limonovem soku na solncu.
Kako obvarujemo konje pred muhami in brenclji? Vzemi 4 dele mladih bučnih listov, 1 del zelenega pelina in 2 dela zelenega orehovega listja, to dobro zmešaj, napravi iz tega šop in odrgni že očiščene konje. Ako je suho vreme, učinkuje to sredstvo en teden, če se pa konji zmočijo, je treba ponoviti. Ali: Skuhaj zelenega peteršilja in umij z vodo konje. Ali: Odrgni konje z margarino.
Za en dan in enega zadostuje kot oreh velik košček margarine.
Tržne cene v Celovcu preteklega tedna. Pšenica kilogram 42—44, rž 30—32, ječmen 28—32, oves 30—32, ajda 26—28, koruza 26 - 29, grah in leča 80—100, zelen fižol 50—60, italijanski krompir 20 grošev; sladko seno 7—8, kislo seno 4—4.50, slama 3.50—5 S me terski stot; zelje 80 g, goveja mast 3.50—4, sirovo maslo 2.80—4, prekajena slanina 3.20—5.20, sirova slanina 2.60—2.80, svinjska mast 2.80—3, smetana liter 2.40—4, mleko 0.44, skuta 1, ementalski sir 3.20—3.60, jajce komad 12 do 13 g, piščanci komad 2—3.50, race 3.50—1 S; trda drva 30 cm dolga, meter 4—5, mehka 3—4 S, | Živina: plemenske krave 0.85—1.05, krave za klanje 0.45—0.60, pitani prašiči 1.50—1.60, plemenski prašiči 1.60—1.80 za kg žive teže.
Borza. Dinar v zasebnem kliringu 11.45—11.75 S za 100 Din. Borzni tečaj: nemška marka 2.12, angleški funt 26.26, ameriški dolar 5.29, češka krona 0.18, švicarski frank 1.22 S.
11 ZANIMIVOSTI |
Grad tate pod Dobražem.
Nenadno je postal stari grad nad Cajno pod Dobračem svetovnoznan. V zvezi z bivanjem vojvode in vojvodinje Windsor objavljajo vsi večji listi odlomke iz njegovo zgodine.
Pred sedemsto leti je bil grad lastnina bainber-ških škofov. Lastniki so ga pozneje prodali Frideriku lil. von Zollern, nurnberškemu grofu. Tako
I sega zgodovina čaškega grada v davne čase j Hohenzollerncev. Friderik je zašel v spor s koroškim vojvodo Meinhardom,, v spor je posegel Rudolf Habsburški, ki je nato grad dobil v svojo last. Ko se je odkrušil v 14. stoletju del Dobrača,
1 je bila grajščina razdejana. Pozidal jo je šele vi-] tez Ungnad po 120 letih. V začetku 16. stoletja ku-] pi grad beljaški sodnik in trgovec Neumann in ga i nazove „Waserleonburg“. O njegovi hčeri Ani ve ljudsko izročilo veliko povedati. Bila je žena drznega, moškega značaje. Stara že 82 let se je v tretjič poročila s 30 letnim grofom Schwarzen-bergon. Umrla je nepopisno bogata, sam cesar Ferdinand ji je dolgoval ogromno svoto 340 tisoč goldinarjev. Nadaljna usoda grajščine ni več tako romantična. Pred 12 leti je kupil grad grof Mun-ster, ki je spremenil staro palačo v kiasen dom udobnosti in razkošnosti.
Od gradu pa visoko v skale sivega očaka Dobrača se razteza grajski revir, ki slovi po bogatem številu gamzov. Vrh Dobrača pa krasi grajska j kapelica, ki jo ljudstvo splošno naziva slovensko | cerkvico. Izročilo pripoveduje, da jo je pred sto- : letji zgradil grajščak v zahvalo za čudežno j ozdiavljenje svoje slepe hčerke. Svoječasno so Zdani radi romali na vrh Dobrača in so ob cerkvici še sedaj razvaline nekdanjega romarskega doma. Cerkvica že razpada in bo, če se ne bo pravočasno kdo zanjo pobrigal, kmalu kup razvalin.
Svet v plinskih maskah. V Nemčiji so začeli proizvajati plinske maske v toliki množini, da si bo lahko vsak državljan za majhen denar oskrbel svojo masko. V Italiji imajo pripravljene posebne maske za delavce, ženske in otroke. Tudi v Angliji skušajo razširiti plinske maske med ljudstvo. Pripravljajo zakone o zaščiti pred plinskimi napadi, maske pa oddajajo prebivalstvu zastonj. Po-edine države izdelujejo celo že posebne maske za konje in drugo živino. Tako velik je torej strah pred bodočo vojno, ki se, kakor pravijo, ne bo več omejevala na fronte in vojake, marveč bo zajela zaledja in civilno ljudstvo brez izjeme.
To je general! Kitajski divizijski general Jang Sen, ki je eden najvplivnejših vojščakov na razdvojeni kitajski zemlji, si je v svojo osebno zaščito sestavil telesno stražo, ki sestoji samo iz njegovih sinov. Četa šteje 30 krepkih mladih mož, dočim šteje general komaj dobrih 40 let. Pri tem pa je deset njegovih otrok še za vojaško službo nesposobnih. Seve je moglo biti vse to mogoče le, ker ima general nič manj nego 27 žen.
Vročinski val na severnem tečaju. „Poedine kaplje dežja, veter, jugovzhodnik, toplota okrog j ničle...“ To vremensko poročilo je poslala te dni • ruska ekspedicija na severni tečaj, ki plove na svoji ledeni plošči v večnem ledu. Tam bi moralo vladati zdaj mrzlo, jasno vreme s 30 do 10 stopinj pod ničlo. Na severnem tečaju imajo torej j ,.vročinski val“, kakršnega bi si tam ne predstav-I Ijali. Raziskovalcem preti, da se jim bodo stajale I iz snega zgrajene koče. Njih občutljivi instrumenti,
! ki ne prenesejo vlage, so isto tako v nevarnosti.
: Življenje drznih mož, ki nameravajo prebiti leto j dni v bližini severnega tečaja, je v veliki meri odvisno od radijskih aparatov, ki jih imajo s seboj. Judi ti aparati so zavoljo vlage v veliki nevarnosti, da se pokvarijo, in zato so jih morali spraviti v edini šotor, ki ga imajo s seboj, da jih oču-vajo zla.
Praznovernost pilotov. Velik pariški dnevnik je pred kratkim vprašal svoje bralce, da li so praznoverni ali ne; obenem jih je pozval, da naj bodo v svojih odgovorih odkritosrčni. Odgovori so bili presenetljivi. Uredništvo je sprejelo veliko število odgovorov iz vrst najrazličnejših poklicev, med drugim tudi od 341etalskih pilotov, ki so stoodstotno priznali, da so v kakšnem pogledu babje-verni. Skoro vsi odvetniki pa so se izdali za prepričane nasprotnike praznoverja. Najbolj zanimivo je bilo, da se je priznalo k praznoverju dosti več moških nego žensk. Seveda je list pripomnil, da J iz tega še ne izvira, da bi bili moški res bolj praznoverni nego ženske, morda so samo bolj — od-I kritosrčni.
i Studenti v hitlerjanskl Nemčiii se morajo vlad-I mm predpisom istotako pokorovati, kakor ostali
! ljudje. V Heidelbergu so prvič nosili predpisano študentovsko suknjo. Je siva barve s temno sivimi gumbi. Nadalje odrejuje drug predpis, da je ; dvoboj med dijaki obvezen. Študenti so dobili poseben „častni kodeks*1, iz katerega imajo posnemati, kedaj morajo svojo čast braniti z mečem v roki. Vlada je mnenja, da bo z dvobojem vzgojila viteški rod izobraženstva in dvignila dijaštvo na višino nekdanjih „buršev“. O du alte Burschen-herrlichkeit!
Križ je preganjal. Holandski list „Maasbode“ poroča sledeč dogodek iz nemške Westfalije: V mestu Soest je nar. socialistični župan ukazal, da morajo odstraniti iz šolskih poslopij vsa razpela in jih pometati v jez v dolini Mbhne. Za to je določil poseben dan. Dan poprej se je slučajno sam vozil v imenovani dolini, ko nenadoma odpove avtomo-i bilova zavora in zdrvi voz z županom v vodo. Kljul takošnji pomoči so našli županovo truplo šele črez tri dni s polomljenimi rokami.
Z jagodami so gnojili. Letos so vrtne jagode na Bolgarskem obilno obrodile. Vrtnarji pa so bili v zadregi, kam naj zapravijo obilni pridelek. Samo v okolici mesta Plovdiva so ostale stotine stotov neprodanih jagod. Oblasti so končno našle izhod v čudni odredbi, naj se neprodane jagode uničijo in se z njimi pognojijo velika polja v okolici. Jagode so sicer izvrstno gnojilo, nemara pa bi se za dragoceni sad pravočasno bila lahka našla pametnejša uporaba.
..Električni4* krojač. V modernem delu pariškega velemesta je uvedel nek krojač v svoji delavnici novost, ki vzbuja zavist njegovih ubožnejših stanovskih tovarišev. Svoje odjemalce vodi v posebno kabino, ki je neke vrste fotoelektrična slanica. Čim se oseba nahaja v njej in postavi v določen položaj, se kabina za njo zapre, nenadoma zasveti močna luč, na stenah pa se stvorijo fotografski posnetki odjemalčeve postave in podrobnih mer njegove obleke. Z lahkoto pripravi potem mojster obleko, ki pristoja odjemalcem kakor vlita. Po tej novotariji je krojač kajpada kmalu zaslovel po vsej Franciji in ga posečajo najimetnejše osebnosti.
Nenavadno elektrarno bodo zgradili v bližini italijanskega mesta Pize. Tam je posebna dolina, ki jo tvorijo izrazita ognjeniška tla. V dolini je polno vročih vrelcev, zemlja pa je nenavadno vroča. Sedaj so Italijani izvrtali parni vrelec, ki bo dajal svojo silo mogočni elektrarni. Slednja bo zamogla dajati 46.000 kilovatov in bodo njeno silo porabili za pogon električnih železnic. Elektrarno, ki bo menda najsvojevrstnejša na svetu, so že začeli graditi.
Tri oporoke. V Londonu je vzbudila obilo smeha oporoka nekega Blackwella, ki je zapustil svoji ženi samo — hlače in pristavil, da jih je itak že nosila vse njegovo življenje. Neki Mačk Flack je zapisal v oporoki, da zapušča svojo ženo njenemu ljubimcu, da ne bosta mislila, kakšen osel da je bil on sam, svoje premoženje pa prepušča hčerki, da bo njen mož vedel, kako dobro kupčijo je s poi oko napravil. Mister Brown pa je svojo ženo razdedinil, ker mu je celo še ob smrtni postelji klepetala o svojem klobuku, ki je vzbudil pri prijateljici veliko zavist.
Slavček v radiu. Vse ptičke je že čuti na gramofonskih ploščah, med najredkejšimi pevci pa je menda slavček. Angleži so cele mesece morali I čakati, da vzamejo gospodje od radia slavčevo j petje na plošče. Nazadnje je londonski radio na-l ročil zaželjeno ploščo v Ameriki in so morali ameriški gospodje sedeti cele dolge tedne v gozdu in čakata pesmi kralja pevcev. Končno se je v nekem gaju oglasil in Angleži so bili zadovoljni. Račun za svojevrstno ploščo pa je znašal 47.000 dolarjev, kakoršne nagrade še ni sprejel noben pevec na svetu.
Oh ta Nejca! Nedavno prihiti Nejča k orožniku in napove tatvino svojega kolesa. „Ali ste imeli na kolesu zavoro?** — „Ne!‘ — „A!i ste imeli zvonček?** — „Ne!“ — Potem plačajte najprej 5 S kazni, potem bomo šele poizkusili, kaj se da storiti v vašem slučaju.
Za 5 S na mesec dobavlja 54
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za
Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni Tiska Ljudska tiskarna Ant. Machàt in družba, Dunaj, V..
urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt, Achatzeigasse 5. Margaretenplatz 7.