LETO v. ŠT. 13 (207) / TRST; GORICA ČETRTEK, 6. APRILA 2000 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 POČASI NAPREJ NADŠKOF ZA NASO ZAŠČITO Republika Slovenija se danes sooča z neštetimi problemi predvsem notranjega, pa tudi zunanjega oz. evropskega značaja. Kot znano bo sredi tega meseca prišlo v Ljubljani do neke vrste nenavadne vladne krize: SLS bo namreč umaknila iz vlade svojih devet ministrov s podpredsednikom vlade vred. To gotovo ni neznatno dejstvo, ki lahko ima za seboj znatne daljnosežne politične posledice. Slovenska ljudska stranka se bo namreč združila s SKD (Slovenski krščanski demokrati) in prišlo bo do nove, verjetno trdne politične formacije. Nova stranka se bo potem povezala še z Janševimi socialdemokrati v volilno koalicijo Slovenija. Kaj bo potem? Medtem seveda tečejo vzporedno naprej pogajanja med 'ovenijo in Evropsko unijo za pristop naše matične države v Evropo. To sicer gre svojo normalno pot že dalj časa. Zadnje case pa se je pojavilo tudi nekaj zanimivih novosti na tej Poti. V Bruslju se nadaljujejo dolgotrajna pogajanja za posamezna področja. Med zadnjimi je pred kratkim izstopalo vprašanje manjšin. Na splošno je Evropa pozitivno ocenila zaščito manjšin v Sloveniji. Pri tej pa je spet prišlo na dan vprašanje t.i. staroavstrijske skupnosti v Sloveniji. Razni evropski poslanci so zahtevali, da ta skupnost (kje in koliko Pripadnikov sploh ima?!) dobi status avtohtone manjšine. Spet polena na poti Sloveniji v Evropo..! Slovenija je medtem imela še druga pomembna mednarodna srečanja. Sem sodi zlasti obisk, ki ga je pred kratkim opravil predsednik republike Milan Kučan na Portugalskem. Vemo, da je ta evropska država na skrajnem atlantskem jugu Evrope ena od zadnjih članic Evropske unije. Sedaj pa lrna Lizbona še poseben pomen, saj ima še vlogo polletnega predsedstva Evropske unije. Prav zato so bili gotovo pogovori slovenskega predsednika s portugalskimi državnimi •n vladnimi oblastmi zanimivi. Zadnji dan svojega obiska v Lizboni se je slovenski državni poglavar srečal še s predsednikom portugalskega parlamenta Dos Santosom. Obenem je še veliko drugih, tudi tehničnih problemov, ki še zaustavljajo slovenski vstop v Evropsko unijo. Spet so med drugim na vrsti brezcarinske trgovine (Duty free) pri mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo. Evropska unija zahteva njih ukinitev, saj naj bi šlo za kršitev določb, ki danes vladajo v uniji. Po vsem tem lahko ugotavljamo, da gre v večkrat nelahkem dialogu Slovenija - Evropa tako za velika kot za majhna vprašanja. Vsa pa imajo nedvomno svojo težo. Včasih pa vseeno izgleda, da Bruselj zahteva od Slovenije mnogo več kot od ostalih držav, ki kandidirajo za vstop v EU. Kaj pa politični aspekti? Kot znano je današnja politična stabilnost matične države dokaj vprašljiva. Vemo, da bodo cez slaba dva tedna - kot že omenjeno - iz vlade izstopili ministri SLS, kar gotovo ni samo tehnični problem. SLS ima še danes v slovenski vladi, ki jo vodi predsednik Janez Drnovšek (LDS - Liberalni demokrati), podpredsednika vlade, ki je voditelj SLS Marjan Podobnik, in še osem ministrov. Po merilih zahodnih demokracij bi morala vlada enostavno odstopiti. Kaže pa, da v Ljubljani niso tega mnenja. To pa nikakor ni dober potni list Slovenije za Evropo! Vlada namreč ima ali nima večine, na katero se naslanja. Zato bi morala tu Slovenija bolj evropsko nastopati... Vsekakor pa se Slovenija - četudi počasi in previdno - približuje vstopu v Evropsko unijo, kar je za našo matično do-niovino gotovo eden najpomembnejših političnih ciljev. ANDREJ BRATUŽ LUC VERE IZ OGLEJA V nedeljo, 2. t.m., se je v popoldanskem času podalo v Oglej ogromno število slovenskih vernikov goriške nadškofije na jubilejno romanje v svetem letu. Verniki so prišli na zgodovinski kraj, od koder izvira naša krščanska krajevna Cerkev. Oglejska bazilika in njena krstilnica sta za Slovence dejansko več kot le imenitna kulturna spomenika, ker pričata o stari krščanski krajevni Cerkvi v Ogleju, ki je postala mati tudi današnje slovenske Cerkve, saj so prišli v naše kraje in med naše prednike oznanjat evangelij in njegovo resnico prav učenci iz Ogleja, mesta, kamor je bil z ladjo prišel sam evangelist Marko, kakor pripoveduje legenda. I Vsaka legenda ima v svojem bistvu kanček resnice in tudi ta o sv. Marku, ki naj bi z ladjo pristal v bližini današnjega Ogleja (mimogrede: vredno je obiskati ta kraj, kjer I danes stoji lepa cerkvica sv. Marka!), nam govori o tem, kako je bila oglejska Cerkev ena najvažnejših krajevnih Cerkva za oznanjanje vesele novice na ozemlju današnje Srednje Evrope. PRIDIGA NADŠKOFA DINA DE ANTONIJA "Dragi slovenski bratje in sestre štandreške dekanije, pa tudi devinske in drugih dekanij, kjer ste prisotni. S posebnim veseljem pozdravljam in sprejemam vse, ki ste pred nekaj trenutki stopili skozi svetoletna vrata tega starodavnega svetišča, ki je bilo zgodovinsko izhodišče inžarišče vere naših pred-| ni kov. Loti so nam vero, ki sojo prejeli po oznanjevanju oglejskih misijonarjev, zapustili kot dragoceno dediščino. Danes hočemo to vero o-sebno, veselo in zavestno potrditi, da nam bo kažipot v življenju. Preden sem bil imenovan za goriškega nadškofa, sem komaj vedel za slovensko prisotnost v goriški nadškofiji. Ali takoj, ko sem bil imenovan, je bila ena izmed prvih skrbi, da se moram slovenskega jezika začeti učiti. Štirje tedni, ki sem jih poleti prebil v Sloveniji, niso bili zaman, a so bili premalo, da bi gladko razumel in govoril slovensko. Zato mi ne boste zamerili, če bom nadaljeval v svoji materinščini. Tako vam bom lahko kaj več povedal, pa tudi sami boste verjetno manj trpeli, ko me boste poslušali." V naslednjih vrsticah prinašamo glavne dele pridige, ki jo je imel goriški nadškof med mašo v oglejski baziliki; začel je v slovenskem jeziku in nadaljeval v italijanskem. V celoti pa objavljamo del govora, ki zadeva slovenski zaščitni zakon. Nadškof je posebej poudaril trenutek odrešenja kot eno glavnih tem vjubilejnem letu. Danes smo tu - je dejal - na pra-znovanju svetega leta v naši matični cerkvi v Ogleju. Sveti Duh namreč pravi: Glejte, trenutek odrešenja. Jubilejno leto pa je predvsem usmerjeno v spreobrnjenje naših src, zato ne prenašajmo svojega spreobrnjenja na jutrišnji dan. Kaj pa v resnici pomeni spreobrnjenje? Priti od neurejenega do urejenega zadržanja v odnosu do moralnih vrednot. Da, a to je le ena od potez spreobrnjenja, ki pa mora predvsem zapustiti zlo in sprejeti dobro. Pomeni predvsem obrniti se h Kristusu. Naše spreobrnjenje predpostavlja nekatere bistvene točke. Sem spadajo radikalna sprememba v našem duhovnem svetu, v našem načinu mišljenja in v načinu delovanja. Naše spreobrnjer 'je pa kliče končno srečanje s Kristusom. —— STRAN 5 ENOTNO PROTI ZAVLAČEVANJU ČETRTEK 6. APRILA 2000 Ožje deželno tajništvo Slovenske skupnosti in ožji odbor Sveta slovenskih organizacij sta se sestala na skupni seji, do katere je prišlo zaradi nevzdržnega stanja in odprtih vprašanj v zvezi z zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pozornost je bila upravičeno usmerjena predvsem na nesramno zavlačevanje postopka za sprejemanje zaščitnega zakona. Kot odziv tudi na ponovno klofuto, za katero so poskrbeli v italijanski poslanski zbornici z odložitvijo razprave o zaščiti, bo v soboto, 15. aprila, z začetkom obli. uri v Trstu množičen protestni shod. Kraj bo naknadno sporočen. SSk in SSO poudarjata, da bodo nujne še nadaljnje pobude, ki naj opominjajo naše sodržavljane in izvoljene predstavnike na neizpolnjene obljube, na uresničitev katerih čaka slovenska narodna skupnost v Italiji že preveč desetletij. Dne 29. marca so se sestali v Trstu predstavniki političnih in kulturnih organizacij Slovencev v Italiji, da pripravijo omenjeno množično manifestacijo. Njen osrednji namen je glasno in jasno opozoriti na prisotnost Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini in na potrebo po odobritvi zaščitnega zakona. Tržaški pripravljalni sestanek, ki je imel delovni značaj, sta sklicali krovni organizaciji Slovencev v Italiji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Shod naj bi potekal v obliki kulturne prireditve, na kateri bodo množično nastopili pevci in godbeniki. Predvidenih je tudi nekaj govorov in recitatorskih točk. Na manifestacijo nameravajo prireditelji povabiti tudi predstavnike italijanskega političnega, kulturnega in verskega življenja, ki so naklonjeni slovenski narodni skupnosti, ki soustvarja deželno stvarnost. To bi bil po mnenju prirediteljev kulturen odgovor na nekulturno početje italijanskega parlamenta in vladnih krogov. stran 2 Drago Legiša LE DELO ZAMERLJIVEGA, NADUTEGA... Breda Susič KAM GRE RUSIJA? "VILLA QUAE SCLAVORUM LINGUA..." S NAROČNINE 2000 EVOi-ETVA ZA rAL”0 fV ‘L0VEVf[0 LIR E V 0 L H r V A ZA 7 L':' V 0 SffiffiSHSS EVOLEfV A PO .LET 4LSj£f PO;rf UCf.OT LIR NAŠIM NAROČNIKOM PRIPOROČAMO, NAJ ČIMPREJ PORAVNAJO NAROČNINE IN TUDI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE. Janez Povše ODNOS DO PRISELJENCEV... Matjaž Rustja IZREDEN ODZIV NA REVIJO PESEM MLADIH Jurij Paljk / intervju OLGA TAVČAR Irena Špacapan DI-VERZIJA 1.0 FORUM ZA KULTURO: PREPOTREBNI LAIKI Marjet Dornik NAPREDNE BIOTEHNOLOGIJE... ! Ivan Žerjal PETDESET LET KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU [ Erika Jazbar / pogovor MIRAN ČOTAR O PLANINSKEM DRUŠTVU 2 SVET OKROG NAS ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA LE DELO ZAMERLJIVEGA, NADUTEGA ČASTNIKA? ČETRTEK 6. APRILA 2000 DRAGO LEGISA Malokdo si jev Italiji še pred nekaj dnevi mogel predstavljati, da bo slaba dva tedna pred deželnimi volitvami - te bodo 16. aprila - priča dogodku, ki ima vse atribute pravega pravcatega škandala. Prav na dan, ko je parlament dokončno odobril zakon, po katerem je karabinjerski zbor postal četrti rod italijanskih o-boroženih sil, je javnost imela priložnost, da se seznani s 60 tipkanih strani dolgim poročilom o "stanju morale in blaginje državljanov". Avtor poročila je karabinjerski polkovnik Antonio Pappalardo, predsednik sindikalnega predstavništva karabinjerjev COCER, ki je bil nekaj časa tudi socialdemokratski poslanec in celo podtajnik v ministrstvu za finance. V svojem "poročilu" avtor ostro graja predvsem politične stranke, S 1. STRANI ENOTNO... Poleg osrednje manifestacije 15. aprila se načrtujejo še druge pobude, kot npr. srečanje vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov v raznih u-pravah in srečanje Slovencev s predsednikom vlade Mas-simom DAlemo. S tem v zvezi so si bili predstavniki SSk in SSO na skupnem sestanku složni v ugotovitvi, da bi bilo primerno prirediti podobno manifestacijo tudi na dan 25. aprila, ko bo DAlema obiskal Rižarno. Predstavniki Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij so tudi ostro ocenili nastajajočo Zvezo Slovencev, ki jo namerava desnosredinska večina, ki upravlja deželo, vsiliti našim organizacijam. Izvoljeni predstavniki, krovne organizacije in politični veljaki morajo složno in jasno poudariti odgovornim na deželi svoje nasprotovanje nameri in v primeru sogovornikovih gluhih ušes stopiti do slovenskih oblasti. parlament in ostale državne institucije, češ da niso sposobne Italiji zagotoviti dobre dr-' žave. Takšno nalogo pa bi lahko opravili karabinjerji! Poslanec Prodijevih Demokratov Elio Veltri trdi, da je Pappalardo avtor še dveh vsebinsko naravnost eksplozivnih pisem, naslovljenih (javnosti neznanemu) "prijatelju predsedniku". V enem pismu piše, da "mi (Pappalardo in somišljeniki) ne sprejemamo navodil ne od ustavnega sodišča ne od parlamenta ne od vlade". V tretjem pismu avtor razlaga, kako naj bi bila urejena "nekatera delovna področja karabinjerskega zbora". Za poslanca Veltrija vzbuja zaskrbljenost zlasti zamisel, naj bi poseben karabinjerski oddelek skrbel za nadzorstvo nad "vsemi o-blastvenimi palačami v Rimu, od Banke Italije do središč o-blasti". "S takšno organizacijo bi z enim samim znakom ali pozivom - pravi poslanec Veltri - prišli pod nadzorstvo posebnega oddelka karabinjerjev vsi nevralgični centri demokratične oblasti". Polkovnik Pappalardo je baje začel pisati svoje poročilo ali svoja poročila v letošnjem januarju, potem ko mu je pristojna komisija glavnega stana vojske zavrnila prošnjo za napredovanje v generala. Zanimivo in hkrati zaskrbljujoče pa je, da je prvo poročilo poslal karabinjerskim postajam po vsej državi in da si ga je torej lahko vsak karabinjer ogledal ali prebral, saj je bilo pritrjeno na oglasno desko. Zato nastane vprašanje, kako je mogoče, da o takšni listini niso bili obveščeni Pappalardovi nadrejeni, med njimi glavni poveljnik karabinjerskega zbora general Siracusa. Hudi očitki tudi iz vrst vladne večine letijo zlasti na račun pristojnega podtajnika Bruttija, nekateri pa omenjajo celo predsednika vlade DAlemo, ki naj bi vsaj enkrat po telefonu govoril s Pappalardom. Predsednik vlade si je namreč odločno prizadeval, da bi parlament o- dobril zakon, ki pobliže zadeva karabinjerski zbor. Nobena skrivnost ni, da med policijo in karabinjerji ni bilo v preteklosti in še danes ni najboljših odnosov. Oboji pa v bistvu opravljajo isto delo, saj morajo oboji skrbeti za j javni red in varnost ljudi ter se torej bojevati proti kriminalu. Prav slabi odnosi pa naj bi bili eden glavnih vzrokov za nezadovoljivo in vsekakor pomanjkljivo učinkovitost sil javnega reda. Po pravkar odobrenem zakonu je, kot smo omenili, karabinjerski zbor postal četrti rod vojske in je zato še dalje odvisen od obrambnega ministrstva, vendar je, kar zadeva javni red, odvisen od notranjega ministrstva. To naj bi omogočilo predvsem boljšo koordinacijo dela policijskega in karabinjerskega zbora, ki je prvi pogoj za uspešno zatiranje kriminala. Toda tudi pri tem prizadevanju ni šlo brez težav. Zgodilo seje namreč, daje sindikat policijskih agentov objavil v nekaterih zelo razširjenih dnevnikih plačan oglas, ki o-stro graja vlado in ji predvsem očita, da privilegira karabinjer-j je in zapostavlja policijske a-gente. Rivalstvo in ljubosumnost torej težko izginjata! Opozicija z Berlusconijem na čelu zgodbo pridno izkorišča v volilni kampanji in DA-lemi očita, daje hotel z omenjeno preureditvijo pridobiti na svojo stran karabinjerje, čemur predsednik vlade odgovarja, da karabinjerji "ne pripadajo ne levici ne desnici, ampak Italiji". Medtem Berlusconi nadaljuje z volilno kampanjo s krova luksuznega trajekta, ki bo po programu plul ob vsem italijanskem škornju in vrgel sidra v glavnih pristanih, kjer naj bi bili volilni shodi. Zmaga na deželnih volitvah bo - tako pravi Berlusconi, ki se je v ta namen spet povezal z Bossijem - vsaj moralno pregnal z vlade "komuniste in njihove sopotnike". Spet je torej v rabi besednjak iz časov hladne vojne. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 F A X 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDRE) BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28,1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, FC INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 UR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU PO PUTINOVI IZVOLITVI KAM GRE RUSIJA? BREDA SUSIC Kljub zaključeni volilni kampanji in - sicer napovedani - zmagi Vladimirja Putina, ki bo (formalno maja meseca) prevzel funkcijo predsednika Ruske federacije, vojni v Čečeniji ni videti konca. Čeprav si je ruska vojska lahko dovolila odpravo omejitve gibanja civilistov v Groznem, se spopadi s čečenskimi gverilci nadaljujejo na južnem delu bojnega območja, ki je gorat in večkrat nedostopen, zaradi česar je tam ruska vojska bolj ranljiva in beleži nove žrtve med svojimi vojaki. Ob vsem tem je odnos, ki ga ima novi predsednik do dogodkov v Čečeniji, diplomatsko premeten in dvojen. Putin je svoj osebni politični uspeh zgradil ravno na odločnih potezah do uporne pokrajine (in na monopolu nad vsedržavnimi mediji) in je bil še do nedavnega v pogovorih s svojimi zahodnimi kolegi tako rekoč gluh za opozorila v zvezi s kršenjem človekovih pravic in grozodejstvi ruske vojske. Jasno je torej, da hoče streti upor Čečenov ne glede na to, koliko vojakov in civilistov bo moral žrtvovati. Po drugi strani pa se je s približevanjem predsedniških volitev zavedal, da bo moral biti v vlogi predsednika Rusije le nekoliko popustljiv do zahtev mednarodne skupnosti po spoštovanju človekovih pravic. S tem daje Putin omogočil komisarki ZN Mary Robinson, da je obiskala kavkaško republiko, in z izjavami, da Rusijo zanimajo obiski mednarodnih opazovalcev, saj si sle- dnji morejo narediti objektivno sliko o položaju človekovih pravic na vojnem območju, je torej očitno želel dati Zahodu pomirjujoče znake odprtosti. Že takoj po izvolitvi so namreč voditelji zahodnih velesil, s predsednikom ZDA načelu, Putinu čestitali, niso pa pozabili pri tem omeniti, kako pričakujejo, da se bo novi predsednik zavzel za demokratizacijo Rusije in za spoštovanje človekovih pravic v državi. Namigi, očitni ali nekoliko prikriti, na vprašanje Čečenije so bili torej prisotni. Resnici na ljubo je Putin že takoj, ko je prišel na oblast, spravil v zadrego marsikaterega političnega opazovalca in izvedenca na Zahodu (pa tudi v sami Rusiji). Svetovna javnost se je začudila, ko je Jelcin 9. avgusta minulega leta brutalno odslovil svojega četrtega prvega ministra in postavil Putina na njegovo mesto. Takrat je bil Putin popolnoma neznan, zato je bilo še toliko bolj presenetljivo, da gaje "beli car" obenem izbral tudi za svojega naslednika. Ko seje izvedelo, daje bil Putin uslužbenec KGB, daje menda med svojim službovanjem v bivši Vzhodni Nemčiji imel prijateljske stike s tamkajšnjo obveščevalno službo, ki je slovela po svojih krutih zatiranjih, da se odlikuje predvsem po svoji nekompromisni zvestobi nadrejenim in svoji doslednosti in hladkokrvnosti, so bili zahodni voditelji nekoliko zaprepadeni. Kljub dvomom in nelagodju pred človekom, ki ga niso poznali in ki ga zaradi njegovih značajskih (ali pri KGB priučenih) potez nikakor niso mogli uokviriti, pa so se glavni voditelji mednarodne diplomacije kmalu odločili, da mu zaupajo. Postal je njihov sogovornik kjub senčnim stranem, ki jih je takoj pokazal v odnosu do čečenskega vprašanja. Tako gaje npr. Albrightova označila za "voditelja reformatorjev", še preden seje srečala z njim, London pa je izjavil, da je Putin oseba, "s katero lahko opravljamo posle". Putin pa ostaja še vedno skrivnosten. Zdi se tudi, da se tega dobro zaveda in da skuša obdržati to značilnost ter jo obrniti sebi v korist. Zanimivo je namreč, da o njegovem političnem programu še teden dni po njegovi izvolitvi ni znano tako rekoč nič. Zaenkrat še ni niti jasno, ali bo sestavil koalicijsko vlado (u-poštevajoč soliden uspeh komunistov Žuganova) ali ne. Njegove izjave so vedno namerno zelo dvoumne in meglene. Obljubljal je ekonomske reforme, večanje blaginje in demokratizacijo, kar je pomirjujoče, vendar ni jasno, kako bo te cilje dosegel. Po drugi strani pa je govoril tudi o "močni državi", kar je lahko v ruskih razmerah - in glede na njegovo formacijo tajnega agenta ter njegove dosedanje ukrepe v Čečeniji, kjer ni pokazal nobenega znaka omahovanja, kaj šele usmiljenja - vse prej kot razveseljivo. Putin je torej "bel list papirja" (kot ga je označil neki poslanec v Dumi), ki zavestno ohranja skrivnost okrog sebe, ker mu ta daje najširši manevrski prostor. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE ODNOS DO PRISELJENCEV ZA VSE NAS USODEN Po Avstriji in Švici se je tudi v Italiji sprožil osrednji boj, ki ga bomo kot Evropa in razviti svet bojevali v naslednjem desetletju. Berlusconi in Bossi sta namreč predlagala zakon, ki v temelju zaostruje odnos do priseljencev, je vzvišen in se zoperstavlja sedanjemu, ki je razumevajoč in človeški. Jasno je, da imamo o-pravka z dvema docela različnima pogledoma. Prav tako je jasno, da bo odločitev za eno ali drugo smer določila našo prihodnjo usodo. V kolikor bomo kot Evropa in razviti svet v odnosu do prihajajočih množic udejanjili solidarnost in človeško razumevanje, se bomo s tem opredelili za mir in svetovno sožitje, če pa bo v nas prevladala oholost bogatih, ki o revežih nočejo nič slišati, se bomo opredelili za vse bolj brezpogojno obrambo našega blagostanja, to pa bo vodilo v napetost širših razsežnosti. Pri vprašanju priseljencev ne gre torej le za priseljence, ampak za nas same ter našo podobo in vlogo v svetu prihodnosti. Ne more biti nobenega dvoma, da moramo slediti svoji človečnosti in da ne smemo dopustiti, da bi nam kdo takšno odločitev preprečil. Toda pri tem se moramo zavedati predvsem dveh stvari: da so priseljenci zares temeljno in usodno vprašanje, ki zahteva vso našo pozornost in odgovornost, ter da bomo na poti človečnosti doživljali težke preizkušnje. Ni namreč dovolj načelna človečnost, ni dovolj solidarnost v besedah, za to solidarnost bo treba marsikaj dati ter celo delno odstopi- ti od naše sedanje življenjske ravni. To v nobenem primeru nebo lahko, ker smo v morju naših vse večjih potreb prepričani, da nam preti pomanjkanje in da so naši občutki ogroženosti še kako upravičeni. Prav na ta naš strah bodo skušali vplivati tisti, ki sedaj tudi v Italiji obljubljajo ohranitev ali celo zvišanje sedanje življenjske ravni le v primeru, če bomo sledili njihovemu zaostrenemu odnosu do priseljencev. Pričel se je torej spopad med dvema pogledoma na življenje, med dvema pogledoma na človeka, med dvema zamislima naše prihodnosti. Ta spopad je otipljivo nakazal Haider, ki pa je dosti manj nevaren od njemu podobnih v večji h državah. Ta spopad nikakor ne bo preprost, ker so po splošnih ugotovitvah ljudje o tem vprašanju zelo deljenega mnenja, mnogo jih sploh ni jasno opredeljenih. Prav nejasna in neodločna opredeljenost pa je rodovitno polje za vse tiste pobude, ki želijo zaostrovati in krhati sožitje. Ob tem nikakor ne bi smela ostati brez odgovora Bossijeva diabolična domislica, da si predlagani zakon o priseljencih prizadeva le za tisto, kar je temelj krščanstva, temelj misijonov. Ti, kot je znano, želijo, da so ljudje iz daljnega sveta lepo srečni doma in jim po Bossijevem mnenju torej ni treba prihajati k nam. Enkraten primer, kako se skrajno cinični namen spretno zaleze v obleko človekoljubnosti. AKTUALNO ZADOLŽEN ZA SOSEDNJE DRŽAVE OBISK SEKRETARJA VOVKA INTERVJU / OLGA TAVČAR MED SOLO IN PETJEM V petek, 31. marca, se je v Trstu mudil Vojko Vovk, novi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve republike Slovenije, zadolžen za sosednje države. Po razgovoru s sodelavci na generalnem konzulatu RS v Trstu seje srečal s predsednikoma Slovenske kulturno-go-spodarsko zveze in Svet slovenskih organizacij Rudijem Pavšičem in Sergijem Pahorjem. Pavšič in Pahor sta Vovku, ki se bo v bližnji prihodnosti sestal s predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Antonionejem in s podtajnikom v italijanskem zunanjem ministrstvu Ranierijem, orisala splošno stanje slovenske manjšine v Italiji, osredotočila pa sta se na vprašanje zaščitnega zakona. Glede tega vse kaže, da bo mesec maj odločilen za usodo zaščitnega zakona. Takrat se bo namreč izvedelo, ali so doslej obstajale samo tehnične ovire k nadaljevanju razprave in odobritvi zakona, ali pa obstaja prav pomanjkanje politične volje. Pavšič in Pahor sta Vovka seznanila tudi s pobudami, ki jih manjšina namerava izpeljati v podporo odobritvi zaščitnega zakona (med temi npr. srečanje izvoljenih predstavnikov in množična manifestacija). Govor je bil tudi o šibkih točkah znotraj manjšine, ki nežna biti politično enotna. Razpravljalo se je o morebitnih opcijah, izbirah in možnostih za okrepitev manjšine. aktualna PROBLE MATIKA JANEZ PAVEL II. IN SODSTVO V ITALIJI Papež Janez Pavel II. je prejšnji teden sprejel udeležence kongresa Vsedržavnega združenja italijanskih sodnikov. Ob tej priložnosti je spregovoril o aktualnih vprašanjih italijanskega sodstva. Sveti o-če se je teh vprašanj dotaknil že januarja leta 1994, ko je v pismu italijanskim škofom med drugim napisal, da "sodna oblast ne more sa-rna odločati o prihodnosti družbe, če je ta dobro urejena". Na zadnjem sprejemu pa je navedel slabosti italijanskega sodstva, pri čemer je o-menil predolgo trajanje sodnih obravnav, izkoriščanje pripora za izsiljevanje priznanj in uporabljanje sredstev množičnega obveščanja za širjenje novic, ki bi morale ostati tajne. Papež je dalje omenil pritiske mafije, da bi se nekateri zakoni spremenili v njeno korist. Sveti oče je zavrnil vsak poskus, da bi sodstvo po potrebi izvrševalo tudi zakonodajno oblast, zlasti kadar gre za vprašanja, ki zadevajo človekovo življenje in smrt, kadar gre za biotehnologijo in za probleme javne morale ter za temeljna vprašanja svobode. Nekateri sodniki menijo, da so papeževe besede izzvenele kot o-pomin in svarilo, predsednik njihovega združenja dr. Cicala pa je izdajanja Janeza Pavla II. označil za poslanico izrazito duhovne narave, ki sicer omenja stvarne probleme, vse pa je v skladu z našo deontologijo". JURIJ PALJK Zanima nas, kdaj ste se odločili za učiteljski poklic. Rodila sem se v Trstu leta 1963 v učiteljski družini. Oče je nekaj let učil, nato pa je postal didaktični ravnatelj osnovnih šol. Tudi mama je študirala na učiteljišču. Kratkomalo že od rojstva sem dihala s šolo. Težko bi navedla vzrok, zaradi katerega sem se pred triindvajsetimi leti odločila, da se vpišem na učiteljišče. Vem le to, da pri izbiri nisem i-mela pomislekov. Od vedno sem si želela postati učiteljica. Po končanem učiteljišču sem se vpisala v dodatni peti letnik, zanimala me je matematika in nameravala sem se vpisati na to fakulteto. Med počitnicami, takoj po maturi, pa so me vprašali, če bi sprejela poučevanje verouka na osnovnih šolah v okoliških vaseh. Msgr. Ivan Kretič, ki je takrat župnikoval prav v Devinu, je namreč tistega septembra stopil v pokoj. Iskali so nekoga, ki bi ga nadomestil. Sprejeta sem ponudbo in z novim šolskim letom sem vstopila v razred kot veroučiteljica. Koliko let ste poučevali verouk v slovenskih šolah? Verouk sem poučevala devet let. Bila so to leta velikih sprememb v osnovni šoli. Prva leta je učence vzgajal in učil le razredni učitelj. Ve-roučitelj je bil tisti, ki je v redni šolski ritem dela vnašal spremembo. Z uvedbo novih učnih načrtov leta 1985 in reorganizacijo pouka pa seje poučevanje popolnoma spremenilo. Poukjev posameznih razredih prevzela skupina učiteljev. Vsakdo izmed njih je pričel kriti e-no področje: jezikovno, antropološko, znanstveno in hkrati poučuje še likovno, telesno ali glasbeno vzgojo. V novem sistemu je postal veroučiteij le eden izmed njih. Poleg tega sta italijanska država in Vatikan dopolnila in posodobila konkordat iz leta 1929. Italijansko ministrstvo za šolstvo in Italijanska škofovska konferenca sta zato pripravila nove učne načrte. Ustanovile so se Višje teološke šole (Isti-tuto Superiore di Scienze Religio-se). Skupaj z veliko večino takratnih veroučiteljev sem se tudi sama vpisala na Višjo teološko šolo v Vidmu. Ob pričetku poučevanja sem namreč opravila triletni teološki tečaj s katehetsko specializacijo v No- vi Gorici, ki ga je organizirala ljubljanska teološka fakulteta, a ga italijanska država ni priznavala. Zaključni študij v Vidmu, z dosego magisterija iz verskih resnic, mi omc -goča poučevanje verouka na vseh treh stopnjah šolanja. Na to obdobje svoje učiteljske kariere se v spominu vedno rada vračam. Bil je to čas trikratteden-skega potovanja v Videm, ko smo s prijatelji v avtu marsikdaj skušali razvozlati kako teološko vprašanje, iskati nove poti v pastoralni ali učiteljski praksi. Na škofijski ravni sem skupaj z italijanskimi kolegi pripravljala izpopolnjevalne tečaje za druge veroučitelje. Zavedali smo se, da bomo za vero otrok in njihovih družin največ storili tako, da bo naš pouk strokovno in vsebinsko na visoki ravni, ki ne bo v ničemer zaostajal za drugimi kurikularnimi predmet Nismo želeli katehizirati, to je naloga župnije. Dober šolski ve- Olga Tavčar je mlada učiteljica, ki pa je ne poznamo samo po njenem delu na šolskem področju, ampak tudi kot voditeljico pevskih zborov in kot izobraženko, ki je aktivno vključena v krajevno narodno skupnost v Devinu in tudi krajevno Cerkev. Dolga leta je namreč poučevala tudi verouk in pripravljala naše malčke na prejem zakramentov. cev, ki so se iz raznih razlogov preselili k nam in si želijo, da bi se njihov otrok naučil še jezik bližnjega naroda. Mogoče bodo lahko prav ti otroci nekoč pripomogli k temu, da se bodo odnosi med Slovenci in Italijani v naših krajih spremenili. Ob prisotnosti otrok, ki marsikdaj doma pretežno ali celo izključno govorijo italijansko, bi si lahko kdo postavil vprašanje, ali lahko še govorimo o slovenski osnovni šoli. Koliko taka šola posreduje ljubezen do materinega jezika in kulture? Odgovorila bi, daje to šola, kot se tudi točno naziva, s slovenskim učnim jezikom. Torej je in ostaja slovenska. Tisti starši, ki vanjo vpišejo svojega otroka, vedo, kaj jim ta ponuja, in se za to ponudbo svobodno odločijo. Sedaj pa je odvisno od nas učiteljev, koliko sami ljubimo ; naš materin jezik in kulturo, koliko smo sposobni to našo ljubezen neprisiljeno posredovati učencem in jih navdušiti, da jo z veseljem spoznavajo in seji približajo ter ji ostanejo zvesti vse življenje. Kot ljubiteljica petja ste najprej peli v pevskih zborih in sedaj vodite dva zbora. Opišite nam svojo pot v glasbo in sedanje delo pri otroškem zboru Ladjica v Devinu in pri štivanskem cerkvenem zboru. Moje prvo srečanje z glasbo in petjem se je pričelo že doma. Pri nas smo vedno peli. Starejša brat in sestra sta pela pri Kraškem slavčku v Nabrežini, in ko sem dovolj zrastla, sem k istemu zboru pristopila tudi jaz. V petem razredu osnovne šole sem se pričela učiti klavir pri Glasbeni matici. Učila sem ; se ga vse do konca učiteljišča, nato pa sem bila prisiljena zaradi službenih obveznosti ta študij opustiti. Kot samouk sem se nato naučila igrati kitaro. Z njeno pomočjo sem namreč popestrila marsikatero u-čno uro. Ko pa me je leta 1986 takratni župnik msgr. Kretič prosil, da bi prevzela orglanje v štivanski cerkvi, sem se vpisala na orgelsko šolo, ki jo je organiziral Center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Pet let sem se tako učila orgel pod mentorstvom prof. Dimitrija Rejca. Ko sem prevzela orglanje v štivanski cerkvi, sem hkrati pričela tudi s pevskimi vajami dekliškega zbora, ki je bolj ali manj redno sodeloval pri bogoslužju. Dekleta so prej pela pri mladinskem pevskem zboru, ki gaje vodila organistka in pevovodkinja Tatjana Legiša, ki pa seje razdrl, ko je opustila orglanje. Sčasom so dekleta zrastla, se poročila in odšla. V naše vrste smo povabile starejše pevke, ki so nekoč že pele v cerkvenem zboru. Nastal je tako ženski zbor, ki še danes redno poje pri bogoslužju in vodi skupno ljudsko petje. Žal nimamo več rednih pevskih vaj. Redno delovanje bi morda privabilo še kako novo pevko. Sploh pa menim, da je delovanje naših cerkvenih pevskih zborov tematika, v katero bi se morali pastoralni delavci in pe- rouk pa lahko podpre župnijsko ka-tehezo, prihrani marsikatero raz-1 lago in pri mladostniku, ki išče svo-' jo samopodobo in vero, ponudi vzgibe, da išče in se sprašuje o osnovnih življenjskih vprašanjih ter nanje skuša odgovoriti. Sedaj ste zadolženi za šolsko knjižnico v Križu, je tako? Trditev le delno drži. Trenutno J sem zaposlena kot stalna učiteljica | na openskem didaktičnem ravnateljstvu in v okviru šolske avtono-I mije mi je bil v tem šolskem letu dodeljen projekt knjižnične vzgoje. ' Ta predvideva informatizacijo knji-| žnic v osnovnih šolah in vrtcih našega ravnateljstva. V okviru projek-i ta S knjigo v novo tisočletje pa seve-1 da skrbim tudi za šolsko knjižnico !v Križu, kjer imam tudi sedež. Po 1 vstopu v stalež leta 1991 sem namreč najprej tri leta poučevala v Bri-i ščikih, nato pa sem dobila premestitev v Križ. Kaj bi lahko povedali o slovenski šoli danes, ko vemo, da se vanjo vključuje vedno več otrok iz narodnostno mešanih zakonov in tudi otrok iz italijanskih družin? Čeprav na šoli, kjer sama poučujem, problem, ki ste ga omenili, še ni pereč, moram priznati, da obstaja. Občutijo ga predvsem mestne šole, kjer so učiteljice prisiljene poučevati slovenski jezik z metodologijami, ki se jih navadno poslužujemo pri poučevanju tujega jezika. Vendar to je stvarnost, ne moremo in nesmemo si zakrivati o”i pred njo. Šolniki se moramo zavedati, da prav tem učencem, ki izhajajo iz mešanih zakonov, dajemo možnost, da bodo nekoč ostali v slovenskem okolju, da se bodo čutili del slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Predvsem pa posredujemo tem otrokom kulturo e-nega izmed staršev. V primeru, da bi se šolal v italijanski šoli, bi je skoraj gotovo ne pridobil. Danes pa se tudi marsikateri povsem italijanski starši odločajo, da vpišejo otroka v slovensko šolo. Navadno so to otroci intelektual- vovodje ter organisti, ki jih vodimo, globoko zamisliti in premisliti, katera je njihova vloga v Cerkvi in v širši slovenski skupnosti. Otroški zbor Ladjica sva ustanovili s prijateljico prof. Mirjam Bratina Pahor v šolskem letu 1987-88. Žal se je slednja morala že po nekaj letih odpovedati aktivnemu sodelovanju. Žbor je v svoje vrste vključil otroke iz Devina in okoliških vasi. Danes šteje 30 članov. Otroke skušam uvajati v svet glasbe, jih navdušiti za zborovsko petje in omogočiti nasledstvo ostalim zborom odraslih, ki delujejo v vasi. Sadovi trinajstletnega dela se že kažejo. Marsikateri pevec in pevka Fantov izpod Grmade oziroma MlPZ Devin je pričel svojo pevsko kariero pri Ladjici. Že nekaj let prirejamo v mesecu marcu Dan staršev, s katerim skušamo pritegniti k sodelovanju vaški vrtec in osnovno šolo. Kot šolnica in kulturna delavka se zavedam, da šola in vaške ustanove morajo vzajemno sodelovati. Šola lahko polnostno opravlja svojo vzgojno, kulturno, izobraževalno poslanstvo, le če je tesno povezna s teritorijem, na katerem deluje. Obenem pa morajo tudi kulturna društva težiti po povezanosti i s šolo, saj se tam izobražuje "njihova bodočnost". Današnji otroci bodo postali bodoči člani, aktivni sodelavci in, zakaj ne, tudi zvesti poslušalci raznih kulturnih predstav. Večkrat poudarjamo, daje za otroke izjemne važnosti, da se seznanijo z glasbo, da pojejo v pevskih zborih, morda igrajo kakšen instrument, in pri tem prevečkrat pozabljamo, da ima glasba tudi drug, zelo važen pomen: otroka namreč uvaja v svet družbe, uči ga javnega nastopanja in tudi resnosti pri delu, saj je potrebno hoditi na vaje, nastope... Drži. Zadeli ste v živo. Delovanje otrok pri pevskem zboru je poleg i vzgajanja k lepemu petju tudi vzgo-] ja za življenje. Doseganje vseh ciljev, ki ste jih našteli, prav gotovo | pripomore k temu, da bodo nekoč | kot odrasli vestneje in vztrajneje o-pravljali vsakdanje delo in poklic. Se vam zdi, da pri nas dovolj naredimo, da bi čimveč slovenskih otrok vključili v glasbo? Žal se bojim, da ne. Če v razredu povprašamo učence, s katerimi izvenšolskimi dejavnostmi se u-j kvarjajo, nam bo večina odgovorila, da se posveča športu. Zakaj? I Dve sta možnosti: športna društva znajo bolje ponujati svoja delovanja in privabiti otroke ali pa napor, | ki ga mora gojenec glasbene šole ! vložiti doma pri študiju instrumen-I ta, oddaljuje otroke, da bi se pričeli | resneje zanimati za glasbo. Tej poti ; sledijo le tisti, ki kažejo posebno nagnjenje, oziroma tisti, katerih starši I se zavedajo tega pomena. Rešitev, I menim, da tiči v tesnem sodelovanju med kulturnimi, glasbenimi ustanovami in našimi šolami. Tega, česar ne poznamo, seveda tudi vzljubiti ne moremo. Glasba in glasbeni svet ostajata, žal, premnogim ; otrokom čudežna dežela, ki je ne ! poznajo in se zato ne morejo odločati zanjo. ——— STRAN 16 3 ČETRTEK f>. APRILA 2000 4 ČETRTEK 6. APRILA 2000 KRISTJANI IN DRUŽBA SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA ITURGIČNEM LETU B I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO 5. POSTNA NEDELJA "Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal." (Jer 31, 31-34) "Čisto srce, o Bog, mi ustvari." (Ps Sl, 12) "Kristus je... daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami." (Heb 5,7) "Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi." (Jn 12, 32) Peto postno nedeljo smo nekoč imenovali tiho nedeljo. V znamenje doživljanja Jezusovega trpljenja smo tudi pokrivali z vijolično barvo razpela in svete podobe po cerkvah. Tudi danes lahko ohranimo to staro navado, ni pa nujno potrebno, ker ostaja poudarek na branju in poslušanju Božje besede v tišini in zbranosti ter v vsej resnosti. Preroki SZ in vsa NZ nam morajo seči do dna srca... Zato prosimo s psalmistom: "Čisto srce, o Bog, mi ustvari" (Ps 51,12). Saj si zapisal svojo postavo v naše srce (Jer 31, 33) že pri krstu. Mati Cerkev nam na tiho nedeljo nudi kot 2. berilo kratek odlomek iz pisma ap. Pavla Hebrejcem (Heb 5, 7-9). To dopolni s Heb 4, 14-16 na veliki petek. Ker nam pokaže na središče naše veroizpovedi. Govori namreč o Jezusu, Božjem Sinu, kot o velikem duhovniku, ki je šel skozi nebesa po trpljenju in smrti: "On je v dneh svojega mesa (drugi prevajajo: V dneh svojega življenja na zemlji") daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti" (ali: "bil je rešen svojega strahu1'). Zdi se, daje "meso" bolj stvarna beseda za oznako človeka, ker je prav to, odnosno telo, najbolj vidno prizadeto na človeku. Tu lahko bežno preberemo začetek Jo-bove knjige, 1. in 2. poglavje. Bere se z veseljem, ker razodeva nebeški dvor, do katerega ima dostop tudi satan. Satana prikaže takega, kakršen v resnici je, namreč kot "tožnika", a obenem človeka zaboli vse gorje, ki se tudi po satanu zgrinja nad človeka. Satan se potika po zemlji in se sprehaja po njej (Job 1,7; 2,2), ne prenese poštenja in veselja ter sreče drugih, načrtuje hudobijo, da bi ljudi obrnil proti Bogu: "Kožo za kožo! Za svoje življenje da človek vse, kar ima. Samo iztegni svojo roko in se dotakni njegovih kosti in mesa, resnično, v obraz te bo preklinjal!" (Job 2, 4-5). Tako modruje satan pred Bogom, zagledan v samega sebe. Ne računa pa z dejstvom, da je Bog tisti, ki dela vse v vseh (1 Kor 12, 6). Tudi v Jobu ne moremo gledati samo določeno osebo, marveč predvsem trpina vseh časov, Jezusa, ki trpi v Jobu in prav tako v vsem človeštvu. Saj seje poistil z vsakim človekom, ki je kakorkoli prizadet: "Lačen sem bil... bolan... v ječi..." (Mt25,35 nss). Za vse je Bog umrl, "povzdignjen z zemlje" (Jn 12,32), t.j. na križu. Nekaj Grkov, poganov, prosi apostola Filipa, ki nosi poleg Andreja grško ime, zato se jima bolj zaupajo: "Gospod, radi bi videli Jezusa On 12,21). Filip posreduje željo Grkov Andreju, oba skupaj pa povesta Jezusu. Jezusov odgovor se glasi: "Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča" (Jn 12, 22-23). To poveličanje ali ta slava je križ, ki pa vodi v slavo vstajenja in nebes. To je Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi (1 Kor 1,24-25). "Močna kakor smrt je ljubezen" (Vp 8, 6). "Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre... tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno" (1 Kor 1,27). Jezusov odgovor Filipu in Andreju je slikovit, ne odgovarja naravnost, marveč po vzhodnjaško. Pokaže namreč na ljubezen, ki ga vse od večnosti sili, da rešuje vse ljudi. Tako so tudi Grki torej deležni Jezusove skrivnostne križane ljubezni ob njegovi uri, ki je prišla. Njegova ljubezen je močnejša od smrti, ki jo Pavel nekako pooseblja kot tisto, ki je suvereno kraljevala ali "greh je kraljeval s smrtjo" (Rim 5, 14.21): eno samo strahotno kraljevanje duhovne in telesne smrti, umiranja brez vsakega smisla. Tudi Grki, pogani, vsi ljudje lahko vidimo Jezusa, križano ljubezen. Taje neznatna, nevidna za ošabnost sveta, ker je kakor zrno, ki v zemlji umira: nadutost življenja jo kratkomalo spregleda, ker je služenje drugim, je celo ljubezen do sovražnikov (Mt 5,43-44), je vznemirjenost, je ura trpljenja, je tudi sodba nad tem svetom: je izgon vladarja tega sveta z gromom (Jn 12, 24-30), "ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda" (2 Tes 2,8). Božja ljubezen je torej zakraljevala po križu, po slavi križa, ki rojeva življenje: "Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja" (Raz 1,17-18). Jezusova pokorščina, poslušnost Očetovi volji (Fil 2,6-11; Heb 5, 8-9); tiho zrenje povišanega, povzdignjenega, obešenega, onemogočenega skriva zmagoslavje nad sovražnikom, izničenje moči smrti. S tem je vladar tega sveta doživel poraz. Premagala ga je pokorščina, skrajna ponižnost. Tako lahko z vsem zaupanjem prinašamo Križanemu vse svoje grehe, probleme, težave, vso svojo nemoč. Prinašajmo mu vse ljudi, ne samo svojcev! Prosimo za vero v novega Adama. Mogočna je tudi priprošnja Žalostne Matere Božje. FORUM ZA KULTURO / DR. PETER VENCELJ V GORICI PREPOTREBNI LAIKI V četrtek, 30. marca, je bila v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici komorna dvorana kar malce pretesna za vse tiste, ki so prisluhnili lepemu in preglednemu predavanju dr. Petra Venclja. Studijski raziskovalni forum za kulturo, kot se skupina mladih krščanskih izobražencev imenuje, je v sodelovanju z goriškim jezuitskim središčem Stella Matutina, štandreško dekanijo in centrom Bratuž tudi za letošnje leto pripravil niz duhovnih predavanj. Prvo iz kakovostnega niza je bilo predavanje dr. Petra Venclja o vlogi laikov v današnji Cerkvi. Dr. Petra Venclja poznamo kot našega dolgoletnega prijatelja že iz časov, ko je bil v prvi slovenski demokratični vladi minister Republike Slovenije za šolstvo, in tudi iz časov, ko je bil sekretar slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tedaj se je dr. Vencelj dodobra spoznal z našim življenjem in našo stvarnostjo in postal ter ostal naš prijatelj, kar je tudi danes, ko je kot upokojeni univerzitetni profesor- poučeval je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko - najbrž še bolj zaseden kot takrat, ko je še bil v službi, saj je izjemno dejaven na pedagoškem področju in tudi kot predsednik Slovenskih katoliških izobražencev. Dr. Peter Vencelj je kot kristjan vedno zavzemal zdrava in predvsem odprta ter demokratična stališča; odlikujeta ga tudi čisto gorenjsko obarvana jasnost in smisel za praktične zadeve, kar je dokazal tudi na goriškem predavanju. Dr. Peter Vencelj je namreč spregovoril v svojem uro trajajočem klenem predava- nju o vlogi laika v današnji slovenski Cerkvi, ki jo dobro pozna, saj ni nikdar skrival svojega prepričanja in verskega nazora, niti takrat ne, ko te je to lahko stalo službo v pokojni Jugoslaviji. Dr. Vencelj je jasno in brez zadržkov govoril o vlogi katoliške Cerkve v slovenski družbi danes. Povedal je, da se v Sloveniji veliko govori o civilni družbi, in najprej razčistil ta pojem, v katerega se danes postavlja tudi Cerkev, ki se v Sloveniji prevečkrat predstavlja kot nekaj zasebnega in seji s tem seveda dela velika krivica. Nadalje seje ustavil pri vlogi kristjanov v slovenski družbi, ki jih je manj, kot bi si sami želeli, ker je v Sloveniji dejansko veliko ljudi, ki trdijo: "Kristus da, Cerkev ne!" Seveda dr. Vencelj ni mogel mimo velikega vpliva slovenskih sredstev obveščanja na javnost, o vplivu medijev, ki vse prevečkrat slabševalno in včasih naravnost hujskaško pišejo in poročajo o Cerkvi in predvsem o ljubljanskem nadškofu dr. Francu Rodetu, čigar lik je v Sloveniji, žal, postal že tarča naravnost nesramnih in nizkih napadov, ki tudi nas žalijo, saj v njem vidimo našega duhovnega vodjo slovenske Cerkve. Dr. Vencelj ni mogel mimo slovenske sinode, ki je sedaj v teku; podčrtal je predvsem dejstvo, daje prav sinoda odprta vsem ljudem in pomeni resnični dialog med kleriki in laiki. Zavzel seje tudi za večje število manjših škofij, ker bi to pomenilo večjo povezanost škofov s krajevnimi Cerkvami in verniki. Po njegovem mnenju trenutni molk slovenske Cerkve o tem vprašanju, ki je pred časom že prišlo v javnost, ni moder. Dr. Vencelj je tudi poudaril, da je vloga laikov v slovenski Cerkvi nenadomestljiva; dejal je tudi to, da je še najbolj oddaljena od aktivnega delovanja v Cerkvi prav srednja generacija Slovencev. Nato je prikazal pregled vseh ustanov in združenj, v katerih prihaja do izraza slovenska Cerkev, pa naj gre za poučevanje verouka po župnijah SVOJEVRSTNO TRPLJENJE IN "ODREŠENJE" KNJIŽICA O NAPAČNO RAZUMLJENIH MOŠKIH MARTIN MARUSSI Prejšnjo jesen je Župnijski urad iz Dravelj v Ljubljani izdal zanimivo knjigo, prevod dela VValterja Trobisha z naslovom Napačno razumljeni moški (nemški izvirnik Der missverstandene Mann). Knjižica sledi številnim svetovnim uspešnicam, ki sta jih zakonca Trobish s svojo življenjsko izkušnjo posredovala širšemu občinstvu in predvsem mladim. To so: Ljubezen je čustvo, ki se ga moramo naučiti, Živeti z nepoteše-nimi željami, Z veseljem biti ženska idr. VValter Trobish je pisal svoje spiske, a ga je sredi dela doletela smrt. Žena Ingrid je zapiske zbrala in uredila ter jih dala natisniti. Pred nami je tako vsakomur dojemljiva in zanimiva knjiga, ki opisuje, s katerimi težavami se srečuje moški v vsakdanjem življenju in kako mu lahko življenjska sopotnica pri tem pomaga. Knjiga je v prvi vrsti namenjena moškim, da bi bolje razumeli sebe in se sprejeli. Pomagala pa bi tudi ženskam oz. ženam, da bi bolje razumele moške oz. svoje može. V prvem delu knjige nakazuje Trobish različne tipologije moških, in to v dveh delih. V prvem delu predstavlja trpečega moškega, ki je lahko negotov, nezadosten, podrejen, boječ, odvečen, frustriran in ranljiv. V drugem delu pa predstavlja moškega, ki se brani (npr. molčeči Buda, vsemogočni patriarh, ne- pristopni paša, mrzla ledena gora in emigrant). V zadnjem delu se avtor dotika misli o odrešenosti lastnega trpljenja. V svojih beležkah za epilog h knjigi je avtor zapisal: "K odrešenosti spada tudi privolitev v nepopolno, začasno. Človek je vesel, če gre v pravo smer, četudi ne bo nikoli dosegel cilja. Mislim, da tudi v tej knjigi nisem povedal zadnjega o moškem. Kdor hoče povedati samo zadnje, nikoli ne piše." Naj navedem še začetek predgovora knjige avtorjeve žene: “Man is suffering, but vvoman dont'know it - moški trpi, toda ženska tega ne sluti. Ta pregovor v nepravilni angleščini sem odkrila na majhnem avtobusu v Gani. Mislim, da je hotel ravno to povedati moj mož v tej knjižici. O njej je z menoj govoril več koto katerikoli drugi knjigi, ki jo je napisal." ali pa za katoliške vrtce, srednje verske šole, za krščanske dijaške domove in še in še. Spregovoril je tudi o odmevnem delu slovenskih duhov-nikovz mladinskimi skupinami, govoril o prisotnosti kristjanov na viskoih šolah in tudi omenil vse večjo potrebo, ki se v Sloveniji kaže po ustanovitvi katoliške univerze, na kateri bi se poučevale predvsem humanistične vede: pravo, filozofija, zgodovina, sociologija, časnikarstvo itd., tiste vede torej, od katerih je najbolj odvisna slovenska družba, v kateri je danes še vedno preveč prisoten proti-cerkveni in protikrščanski naboj iz minulih časov. Pred številnimi poslušalci je v Gorici zrasla prava gora podatkov o "prisotnosti slovenske Cerkve na terenu" in v slovenski družbi, ki se kaže tudi v pripadnosti krajevnemu cerkvenemu pevskemu zboru, zakonskim skupinam, v orglarskih šolah in še in še bi lahko naštevali. Seveda dr. Vencelj ni mogel mimo o-membe katoliških sredstev obveščanja in pri tem mimo Družine in Ognjišča kot stebrov slovenske Cerkve. O-menil pa je tudi prepotrebne študijske tečaje, dopolnjeval-ni in prepotrebni študij na tako imenovani Socialni akademiji, kjer se mladi slovenski izobraženci spoznavajo z osnovami zdravega političnega in javnega nastopanja v slovenski družbi. Predavanje dr. Venclja, katerega izsek smo podali v skopih besedah, je bilo seveda samo izhodišče za plodno in živo debato, ki je njegovemu posegu sledila. V razpravi, ki je dr. Venclja spet prikazala kot strpnega, a odločnega slovenskega izobraženega človeka, ki krščanstvo pojmuje kot slog in vodilo življenja v zasebnem in javnem življenju, je sodelovalo veliko ljudi. Na dan so prišli najbolj žgoči problemi slovenske Cerkve, med njimi vprašanje sredstev javnega obveščanja, saj se kristjani v Sloveniji ne morejo prepoznavati v dnevnem časopisju in tudi ne v državni televiziji, ki o njih slabo ali slabševalno poroča, gotovo pa jih namerno poriva v zasebnost, ki jim ne pripada, dela jim krivico. Dr. Vencelj je odgovarjal na vprašanja trezno in vsem razumljivo, brez zamolčevanja in nepotrebnega sektaš-tva; tako se je v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici lahko razvil lep dialog, ki samo priča o tem, da je v današnji Cerkvi vloga laikov več kot le potrebna: je nuja in edina pot za prihodnost. Večer z dr. Vencljem je vodil predsednik Študijskega in raziskovalnega foruma za kulturo dr. Julijan Čavdek, za tekoče in živo prevajanje pa je skrbel naš stalni sodelavec in komentator dr. Peter Szabo iz podjetja za prevajanje Skrivanek iz Ljubljane. JUP 5 ČETRTEK 6. APRILA 2000 S 1. STRANI / JUBILEJNO ROMANJE SLOVENSKIH VERNIKOV GORIŠKE NADŠKOFIJE LUČ VERE IZ OGLEJA Poseben poudarek je nadškof msgr. Dino De Antoni posvetil očiščenju. Tako je predvsem opozoril na očiščenje našega spomina. To pa ne pomeni toliko brskanja po zgodovini, ampak delo za to, da se zlo ne vrne več v naša srca in naš razum. Nadškof je še poudaril pomen jubilejnega leta. Bog se je namreč učlovečil in tako povezal s človeštvom, da bi ga odrešil. Zato je še posebno podčrtal s sv. Janezom, da je prav v ljubezni Bog najbolje pokazal svojo skrb za človeštvo, saj je žrtvoval svoje življenje zanj. V zvezi z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji pa je goriški nadškof dobesedno dejal: "Še danes sem po vaših duhovnikih izvedel za nezadovoljstvo in razočaranje ljudi zaradi nerazumljive odložitve zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Ne da bi se spuščal v zadevo samo, pa ne morem ne vzeti si k srcu - kot pravi Gau-dium et Spes - te stvarnosti, ki pobliže zadeva tudi mene. Jasno je, da zakon sam ne bo rešil vsega, če ne bo neke identitete, osnovane na moralnih vrednotah. Vsekakor pa je zakon pomemben dejavnik, saj je pravna gotovost pogoj za mirnost in večje sodelovanje. Živeti ob meji naj se iz prekletstva spremeni v blagoslov, kot je že zaželela naša škofijska sinoda." POTEK SLOVESNOSTI Ob 14.30 se je okrog starodavne osmerokotne krstil-nice-baptisterija trlo slovenskih vernikov, ki so pod vodstvom svojih duhovnikov pričeli z daljšim bogoslužjem. V imenu goriš]/£>r/-dna bujnost. Začeli so na široko pridobivati hibride, tudi s križanjem neenakih vrst, s V ponedeljek, 3. t.m., se je v Veroni zaključil letošnji vsedržavni vinski sejem Vini-taly. To je gotovo najpomembnejši sejem v italijanskem in v nekem smislu tudi evropskem prostoru. Na letošnji izvedbi je sodelovalo 3.143 večjih in manjših podjetij. Med temi je bilo 2862 italijanskih, 282 pa iz 23 drugih držav. Ob vinskem sejmu so odprli tudi 6. mednarodni salon ekstradeviškega oljčnega olja. Ob odprtju sejma sta bila prisotna italijanski minister za kmetijstvo De Castro in minister za zunanjo trgovino Fas-sino. De Castrov nastop napoveduje nekaj pomembnih novosti, ki jih velja zabeležiti. Minister je napovedal, da pripravlja zakonski odlok, na podlagi katerega bodo določene zakonske prekrške, za katere je bilo doslej treba pred sodnika, odslej mogoče reševati s plačilom globe. Država, je dejal minister, želi na ta način urediti položaj tistih vinogradnikov, ki so nasajali na novo oz. obnavljali vinograde brez potrebnih dovoljenj. Tudi Italija mora do meseca avgusta pripraviti nekakšen seznam ali popis površin, ki bi bile primerne za vinogradniško dejavnost. Evropska zveza tudi podpira te raziskave. De Castro je tudi dejal, da bo morala Italija ustvariti register blagovnih znamk, ki naj bi predstavljal nekakšno osnovo zaščite pridelkov in proizvodov, da ne bi prišlo do potvorb. povečano rodnostjo in izboljšano hranilno vsebnostjo, j Tak primer je tritikala. Ven-| dar pri klasičnem križanju ! poleg genov z zapisom za | lastnosti, ki jih želimo na novo pridobiti, lahko vnesemo ! še kopico drugih genov, ki povzročijo neželjene lastno-| sti. Da dobimo primerno rastlino, moramo zato take rastline večkrat povratno križati z izvornimi. Takšna križanja so zelo dolgotrajna in potekajo mnogo let. Poleg tega so omejena na bitja, ki se ! med seboj lahko križajo. Po odkritju DNA leta 1953 je sodelovanje med genetiko, biokemijo in fiziko rodilo novo vedo, molekularno biolo-'t gijo. V začetku sedemdese-| tih let so iz bakterij prvič osamili posebne encime, restrik-taze, nekakšne "naravne škarje", ki lahko režejo DNA na po- Na sejmu so bili seveda prisotni tudi vinogradniki iz naših krajev. Letos seje povezalo vseh osem konzorcijev za zaščito vin v Furlaniji-Ju-lijski krajini, kar pomeni, da nastopajo vsi v enem razstavnem prostoru. Na ta način zmanjšajo stroške za promocijo vin in ustvarijo tržno u-činkovitejšo podobo enotnosti. Na vinskem sejmu so tudi predstavili skoraj petsto strani obsežno publikacijo Eno-vogando. Posvečena je vinom iz naših krajev ter predstavitvi tukajšnjih turističnih zanimivosti in gastronomskih dobrot. V knjigi dobimo tudi podatke o vseh osmih konzorcijih za zaščito porekla vin. Za vsak okoliš pa so poskrbeli za predstavitev nekaterih vinogradnikov. Knjigo so izdali v italijanščini in angleščini, kar pomeni, daje dostopna sve-i tovnemu krogu bralcev. Naši vinogradniki iz Brd in Krasa so bili z letošnjo izved-j bo sejma dokaj zadovoljni. Posebnost zase pa je predstavljal razstavni prostor priznanih in uglednih vinogradnikov z obeh strani meje, kot | so: brata Bensa, kmetija Stanka Radikona, Edija Kanteta in Valterja Mlečnika ter še nekaterih navdušencev, ki posvečajo kakovosti pridelka najvišjo možno pozornost. Uspeh naših vinogradnikov je važen tudi za promocijo turizma in posredno drugih dejavnosti, ki se razvijejo ob primernem obisku gostov. i sebnih mestih. Kmalu zatem ! so odkrili tudi encime, ki take ; delce DNA lepijo, tako imenovane ligaze. Tako je bilo mogoče iz genoma nekega bitja izrezati delček DNA in ga vstaviti v DNA drugega or-I ganizma. S tem so nastale ta-j ko i menovane naprec/ne biotehnologije, ki uporabljajo tehnike molekularne biologije za hitrejše in selektivnej-še žlahtnjenje vrst, name-| njenih proizvodnji, zlasti pa i so se te tehnike uveljavile v | genskem inženirstvu, to je pri i postopkih, ki privedejo do ' novih genetskih kombinacij prek rekombinantnih DNA. i Napredne biotehnologije to-l rej spreminjajo genetsko dediščino živih bitij prek molekularnih metod ali postopkov "odreži in poveži". Z genskim inženirstvom lahko v rastline vnesemo gene iz kateregakoli organizma darovalca, DAVORIN DEVETAK V petek, 31. marca, so v veliki dvorani trgovinske zbornice v Trstu predstavili študijo z naslovom Turizem v Trstu: priložnost za razvoj. Raziskavo je pripravil študijski oddelek združenjaTou ring Club Ita-liano, financirali pa stajo Fundacija in Banka CRT Banca-Spa. Uvodoma so spregovorili predsednik fundacije Pic-cini in generalni ravnatelj hranilnice Ravida/E ter zastopniki Touringa, predsednik Lu-nati, deželni odbornik Stavro Santarosa in vodja študijskega oddelka Bogliati. V razpravi pa so sodelovali tržaški župan llly, pokrajinski odbornik za turizem Scoccimarro, deželni ravnatelj za turizem Un-tervveger, predsednik trgovinske zbornice Donaggio in ravnatelj podjetja za turistično promocijo De Gavardo. O-kroglo mizo je vodil časnikar dnevnika// Piccolo Gon. Italija je na četrtem mestu na svetovni lestvici po prometu letnih obiskov, zaZDA, Francijo in Španijo, kljub banalni ugotovitvi, da ne zaostaja Bel Paese po umetniških, kulturnozgodovinskih in naravnih lepotah za vsako od naštetih držav. Samo Amerika predstavlja razred zase, saj ima svojsko, skoraj monopolistično privlačnost zaradi vodilne, medijske, tehnološke, kulturne in gospodarske vloge. Z ostalimi deželami Evrolan-dije pa bi Italija lahko uspešno tekmovala, le ko bi uspela u-dejanjiti promocijo domače- ne le iz druge rastline. Genski inženirji lahko na primer izrežejo gen iz neke bakterije in ga vključijo v genom neke poljščine. Med biotehnologije jasno ne sodi kloniranje, saj ta metoda ne spreminja genetske dediščine živih bitij. Kloniranje (na primer ovac, goveda, miši, žab) daje namreč veliko število med seboj genetsko enakih osebkov. Prav tako ne sodi med biotehnologije pridobivanje mozaičnih osebkov, na primer himere iz koze in ovce. Metode za dosego ciljev v genskem inženirstvu so različne. Pogosto se uporablja genska pištola (metoda bio-listika ali particle gun bom-bardment). Na majhne delčke, ki so običajno iz zlata ali vvolframa, nanesejo DNA. Te delce pod visokim tlakom u-strelijo v tarčno tkivo, ki je lahko delček rastline, posamezne rastlinske celice v kulturi, pelod ali kalus. Možna je tudi metoda e-lektroporacije. V plazmatski membrani celic naredijo začasne pore. Celice zamešajo z DNA, ki naključno vstopi skozi pore v celice in obogati njihov genom. Lahko pa se uporabljajo tudi laserska metoda in silikonska vlakna. --------- DALJE ga turizma z bolj učinkovitimi in dalekosežnimi razvojnimi strategijami in se ne bi prepuščala običajnemu talentu, ki temelji bolj na improvizaciji kot organiziranosti. Ta obča ugotovitev bi lahko veljala tudi za Trst, kjer ni edinstvenih zanimivosti, ki jih ponujajo Rim, Firence ali Benetke. Po raziskavi, ki jeteme-Ijilavglavnem nasintezi in primerjanju že obstoječih statističnih podatkov, se Trst nahaja nekje na sredi z ozirom na dane pokazatelje, celo v višjem rangu lestvice, kar bi kazalo na potenciale, ki jih- lahko še razvije. Če Trst beleži nezadostno število ležišč (3.656 za 68 hotelov v letu 1998) in sorazmerno nizko število prenočitev (skoraj pol milijona), so pokazatelji o privlačnosti glede ambientalnih, kulturnih in družbenih značilnosti nad povprečjem in celo visoki. Raziskovalci so med kritičnimi dejavniki izpostavili pomanjkanje prave zavesti o možnem turističnem razvoju, pretoge naložbe in nezadostno vrednotenje specifičnih danosti teritorija. Glavne smernice za turistični razvoj pa naj bi iskali v novi vlogi Trsta kot kraja, kjer se pretakajo in spajajo različni kulturni tokovi, | kot centra znanosti in raziskovanja, kot stičišča med Zahodno in Vzhodno Evropo. Raziskavo zaokroža niz možnih konkretnih pobud v zname-; nju Mesta literature, Multikulturnega dogajanja, Raziskovanja ali Prestolnice kave. Pred-| logi se navezujejo na že ustaljene, stereotipne sestavine tržaške večjezične identitete, od Sveva in Joycea do prisot-j nosti judovske, grške ali srbske skupnosti, do znanstvenega pola. Tako raziskovalci kot udeleženci razprave pa so povsem spregledali slovensko ; komponento in naravno povezavo mesta z zaledjem, od Krasa do Istre in čez mejo. Nekateri so sicer omenili, ! da bi morali organizirati turistične pakete in pri tem upoštevati širši prostor, ki zajema j npr. dežele projekta Senza confmi-Brez meja. V glavnem pa je bilo slišati le konvencionalne pristope. Sploh se niso obravnavale razvojne možnosti zelenega turizma, enoga-| stronomije, umetniške obrti, | kvalitetne vinogradniške in kmečke proizvodnje, agritu-j rizma, skratka možnosti za razvoj kvalitetnega ali nišnega turizma, ki lahko postane pomenljiva vzmet turistične privlačnosti za Trst. Prof. Budi-nich je opozoril, da je treba I biti doslednejši pri promociji j znanstvenega turizma (npr. Znanstveni imaginarij), sicer ; bodo drugi izkoristili obstoječa sredstva in možnosti. Objava študije in razprava, ki je sledila, sta pokazali, da i bo treba marsikaj prevetriti; ob dobri volji in investicijah | posameznikov bo treba bolje i povezati vse kategorije operaterjev in institucije tako v mestu kot v drugih predelih, da pridemo do učinkovitejše-I ga nastopa na tržišču. SODOBNI IZZIVI ZNANOSTI NAPREDNE BIOTEHNOLOGIJE IN TRANSGENE RASTLINE d) Biotehnološka revolucija bo v stoletju, v katerega smo pravkar zaorali, pomenila eno od najbolj kočljivih problematik. Ambientalni, zdravstveni, družbeni, etični in gospodarski vidiki bodo človeka postavljali pred vrsto vprašanj, ki jih bo moral kar se da odgovorno in demokratično reševati. POGOVOR / MIRAN ČOTAR, PREDSEDNIK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA ŠTEVILNE POBUDE ZA ŠTEVILNO IN RAZNOLIKO ČLANSTVO ' * v GOSPODARSTVO POSVET O SOŠKI POSTRVI Ustanova za zaščito ribolova v Furlaniji-Julijski krajini in Združenje italijanskih ri-boslovcev AIIAD sta minuli petekvŠpetru priredila 1. ita-lijansko-slovenski posvet o soški postrvi. Pokroviteljstvo nad to pobudo sta si prevzela oddelek za biologijo tržaške univerze in Gorska skupnost Nediških dolin. Organizatorji so posvet organizirali na zelo visoki ravni. Sodelovali so največji strokovnjaki za to ribjo vrsto, ki jo skušajo ohraniti in še ovrednotiti. Pri tej akciji sodeluje tudi WWF. Posebno pozornost namenjajo raziskavam o genetiki te ribje vrste in poznavanju življenjskih razmer, v katerih se lahko razmnožuje. Ta ribja vrsta je bila in je deloma še vedno prisotna v nekaterih rekah severno-vzhodnih italijanskih dežel in ob primerni skrbi za čistočo vode bi se v te reke ta postrv lahko tudi vrnila. Z vzrejo soške postrvi se zelo intenzivno ukvarjajo na Tolminskem in Bovškem ter v dolini Idrijce. ■ POKRAJINSKA ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCFV V TRSTU Zveza neposrednih obdelovalcev iz Trsta je pismeno izrazila deželnemu komisarju Združenja rejcev Mariniju zaskrbljenost zaradi problemov v zvezi z živinorejstvom in živinorejci na Tržaškem. V pismu poudarja Zveza, daje potrebno obdržati in zaščititi male in velike živinorejske o-brate, in to s podrobnimi informacijami, predvsem pa s profesionalno rastjo manjših živinorejskih obratov, ki so pri nas številnejši. O zaprtju urada na Proseku pri Zvezi izjavljajo, da niso prepričani o n uj nosti u rada za posege servisnega in podpornega značaja, saj jih ne zanimajo uradi, temveč živinorejci. ■ HIT ZABELEŽIL OSIP GOSTOV Iz družbe Hit v Novi Gorici sporočajo, da se je v obeh novogoriških igralnicah - v Perli in Parku - lani zmanjšal obisk. Osip gostov naj bi bil posledica naraščajoče konkurence v Italiji, kjer so blizu Benetk odprli novo igralnico, zelo hitro pa se širijo tudi druge oblike iger na srečo, stave ipd. Kljub temu je lani igralnice Hit v Novi Gorici, Rogaški Slatini, Kranjski Gori in naO-točcu obiskalo skupno okoli 1,5 milijona obiskovalcev, največ iz Italije in Avstrije. V igralnicah in v drugih dejavnostih Hita (gostinstvu) so imeli oko- li 32,8 milijarde tolarjev prometa, od česar je dobiček dosegel 829 milijonov tolarjev. Za davke pa je moral Hit odšteti 11,2 milijarde tolarjev. Že pripravljajo ukrepe za zaustavitev zmanjševanja števila gostov. Če se boosip nadaljeval, novogoriške igralnice Perla ne bodo širili v takem obsegu, kot so predvidevali. M. ERIKA JAZBAR V četrtek, 23. marca, je imelo Slovensko planinsko društvo iz Gorice 52. občni zbor. Na njem so ob poročilih predsednika in predstavnikov raznih odsekov izvolili prisotni člani tudi nov odbor, ki bo predvidoma v tem tednu imenoval iz svoje srede predsednika za prihodnje dveletje. Od leta 1994 odgovarja za predsedniško funkcijo Miran Čotar, predstavnik mlajše generacije. Tako je povedal: "Slovensko planinsko društvo iz Gorice je verjetno najštevilnejše društvo z Goriškega, saj šteje približno 300 članov. Med temi so zastopniki starejše, srednje in mlajše generacije. Slednja se je v zadnjih letih izkazala predvsem v našem smučarskem odseku, saj so naši člani-smučarji dosegli pomembne tekmovalne rezultate. Obenem velja povedati, da se mlajša generacija rada vrti predvsem v smučarski skupini. V letošnji sezoni smo npr. imeli pri tem odseku kar 70 novih tečajnikov. V programu vsakoletne sezone skušamo pri odboru ugoditi raznolikim željam in potrebam našega poliedri-čnega članstva, tako da prirejamo najrazličnejša srečanja in izlete." Spregovorimo torej podrobneje o stalnicah programov goriškega Planinskega društva. Program določa 14-član-ski odbor, pri katerem si delimo funkcije, v smislu, da so nekateri zadolženi za izlete, drugi za planinsko dejavnost, tretji za družabnost ipd. Program krije s srečanji in tudi večdnevnimi izleti ali turami domala celo leto od januarja do decembra. V odbor privabimo navadno predstavnike, ki zastopajo različne "interese", tako da lahko primerno odgovorimo potrebam vseh. Vsakoletni program je obširen, višek planinske sezone jev poletnih mesecih s planinskimi izleti, vzimskih nedeljah kraljuje smučanje, spomladi so priljubljeni kulturni ali družinski izleti, ki nam ponujajo vpogled v manj poznane pokrajine in v naravne lepote. Tudi družabnosti ne manjka... Seveda ne! Jesenska srečanja, kot sta npr. praznik kostanja ali martinovanje, spadajo že v večdesetletno zgodovino. Pri predstavitvi naše dejavnosti pa ne smemo spregledati večerov z diapozitivi o našem delovanju ali o planinski vsebini ali srečanj z različnimi gosti, ki nam radi govorijo o gorah in z njimi povezanih tematikah. OKVIRNI PROGRAM SPDG ZA LETO 2000 9.4.: Notranjska - planin-sko-kulturniški pohod; 24.4.: Kamnje - izlet na veliki ponedeljek; 30.4.: Kočevje - avtobusni družinski izlet; 7.5.: Števerjan, spominski pohod; 21.5.: Velebit; 11.6.: srečanje planincev na Plešivem; 18.6.: Kriška stena; 25.6.: Tolminsko-bohinj-ske gore po nekdanji Rapalski meji; 16.7.: Triglav ponoči; 30.7.: Stenar; 6.8.: Ojstrica; 15.8.: Pot prijateljstva; . 27.8.: Koroška; 10.9.: družinski izlet z avtobusom po Italiji; 24.9.: Dolina Sedmerih in Zelnarica: 8.10.: športno srečanje na Krasu; 22.10.: Praznik kostanja; 12.11.: Martinovanje. Omenili smo smučarski odsek. Ali imate tudi druge odseke? V sklopu SPDG-ja seje rodil Jamarski klub Kraški krti, ki je sicer član našega društva, zaradi svoje specifične dejavnosti pa deluje samostojno. Omenjena skupina je v zadnjih letih dosegla zavidljive uspehe, ki jih širša javnost premalo pozna in bi jih veljalo ovrednotiti. Omenil bi še skupino gorskih kolesarjev: dejansko gre za smučarje, ki jim je v toplejših mesecih delovanje onemogočeno, zato prirejajo nekaj izletov z gorskimi kolesi (prvi bo letos maja), meseca oktobra pa pripravljajo srečanje na Krasu pri koči Kraških krtov, kjer je na programu tudi kolesarjenje. Kaj bi povedal o lanskem programu? Osebno me je zelo navdušila tura na Bielih stenah na Hrvaškem. Gre namreč za področje, ki ga premalo poznamo in je bilo zaradi tega posebno zanimivo. Naši izleti in pohodi se namreč v glavnem vrtijo po Julijcih; vsako leto prirejamo težji večdnevni izlet v Dolomite, tako da so tudi tovrstni pohodi v manj poznane gore pomembna točka našega programa. Kako pa ste si zamislili letošnji program? Junija letos pripravljamo velik podvig, in sicer organizacijo 29. srečanja planincev, ki ga organizirajo izmenično zamejska in matična planinska društva. Letos je torej odgovornost za dober uspeh srečanja v naših rokah. Dne 11. junija se bomo slovenski obmejni planinci zbrali na Plešivem, dobili smo tudi pokroviteljstvo krminske občin- Na Veliki nagradi Malezije je v nedeljo, 2. aprila, slavil na suzukiju v kraljevskem razredu Kenny Roberts ml., ki je tako spet dokazal, da zares velja stari pregovor, ki pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Mladi Američan je namreč sin istoimenskega očeta, večkratnega svetovnega prvaka v najvišji kategoriji motociklističnih dirk. Sicer pa so dirko v razredu 500 kubičnih centimetrov morali prekiniti nekaj krogov pred predvidenim koncem, in sicer zaradi premočnega dežja. Italijani, ki si letos veliko obetajo prav v tem razredu, so razočarali, saj je nekdanji svetovni prvak Max Biaggi tokrat zasedel le četrto mesto s svojo yamaho, medtem ko je mestoma objestni, a prav zato za medije veliko zanimivejši mladi dirkač Valentino Rossi v ovinku ske uprave. Organizacija pobude pa je za naše društvo zelo naporna, saj pričakujemo okoli 500 ljudi, to pomeni, da moramo angažirati veliko število članov, ki bodo skrbeli za najrazličnejše resorje. Po jutranjem ne preveč zahtevnem pohodu po Kr-minskem bosta v popoldanskih urah kulturni spored in družabnost. Glede letošnjega programa pa bi rad omenil pohod, ki ga marsikdo nestrpno pričakuje, in sicer nočno turo na Triglav 16. julija, ko bo polna luna. Zanimiv bo tudi pohod na Velebit, pogorje na Hrvaškem. Meseca decembra pa bomo začeli s proslavljanjem 55-letnice obnovitve delovanja SPDG, ki se bo nadaljevalo v mesecu januarju, ko bo na programu še pomembnej- spet zdrsnil, kar govori o tem, da se še ni privadil na težak motor. Za spektakularen padec sta v tem razredu poskrbela tudi Loris Capirossi in sedanji svetovni prvak AlexCri-ville, ki sta bila ob padcu na odličnih mestih. Končno drugo mesto je osvojil španski dirkač Carlos Checa, ki seje najbrž otresel manjvrednostnega kompleksa pred klubskim kolegom Biaggijem, na tretje mesto pa je prišel Avstralec Gary Mc-Coy, ki navdušuje s svojo nevsakdanjo vožnjo. V razredu do 250 cm3 je zmagal Sinja Nakano na yamahi, medtem ko je bil v razredu do 125 cm3 presenetljivo zmagal i-talijanski dirkač Roberto Lo-catelli na aprilii, ki tekmuje za moštvo slovitega italijanskega pop zvezdnika Vasca Rossija. ---------ZUT ši jubilej, in sicer praznovanje 90-letnice ustanovitve goriškega društva. Rad bi povedal vsem bralcem vašega tednika, da so o-menjeni izleti odprti vsem tistim, ki bi se jih radi udeležili. Ni nujno, da so to člani. Na občnem zboru si spregovoril tudi o nujnih novih prijemih SPDG ja, ki bi privabili nove oz. mlajše člane. O tem smo se na sejah odbora že večkrat pogovarjali. Mlajša generacija ima danes tudi druga zanimanja, ki jim jih pri društvu ne ugodimo, zato se približajo drugim skupinam. Mislim, da bi morali z večjo pozornostjo upoštevati plezalno dejavnost, ki je danes precej v modi. Organizacija tečaja ne bi bila posebno težavna, lahko se namreč o-brnemo na novogoriški klub. Omenil si Novogoriško planinsko društvo. Kako bi ocenil odnose z drugimi planinskimi društvi v deželi Furlaniji-Julijski krajini oz. v Sloveniji? Odnose z ostalimi slovenskimi planinskimi društvi seveda gojimo, vendar niso posebno intenzivni oz. ne sooblikujemo vidnejših skupnih pobud. S Tržačani pripravljamo obnovitev Vertikale, zadolženi smo za markacijo v goriškem odseku, s Planinsko družino Benečije pa smo se domenili, da jim bomo pomagali pri gradnji koče na Matajurju. Podobno razmišljanje velja tudi za planinska društva v Sloveniji: imamo stike, večjega sodelovanja in skupnih izletov pa dejansko ni. ODBOJKA FANTJE OLYMPIE ZMAGALI V goriški telovadnici je bila v soboto, 1. aprila, moška tekma Agraria Terpin-ltely Fae-dis. Tekma je bila precej zanimiva, saj seje zaključila z rezultatom 3-2 za domačine, potem ko so že izgubili 2-0 v setih. Prva dva seta sta bila dobesedno katastrofalna in so gostje že vodili. V tretjem setu pa seje situacija povsem spremenila: trener Klokočovnik je zamenjal kar tri igralce in tako poslal v igrišče Maura Maraža, Sašo Hledeta ter Lorenza Guzzona. Ta menjava je bistveno spremenila tek igre v goriški ekipi. Seti so bili sicer izenačeni vse do konca tekme, ko so Goričani zmagali tie-break s 15-13. Pohvalo si zasluži Damjan Dorni, ki je v tekmi zbral veliko število točk; lep nastop v tekmi pa sta opravila tudi Saša Hlede in Lorenzo Guzzon. " MH MOTOCIKLIZEM KENNY ROBERTS PRVI V MALEZIJI 15 ČETRTEK 6. APRILA 2(KK) 16 ČETRTEK 6. APRILA 2000 ZADNJA STRAN S 3. STRANI MED ŠOLO... Poučevali ste verouk in tako dodobra spoznali vlogo laikov v naši Cerkvi, kjer je vedno manj duhovnikov. Povejte nam kaj več o vlogi laikov v krajevni Cerkvi in pa o tem, kako si predstavljate sodelovanje med duhovniki in laiki. Drugi vatikanski cerkveni zbor je prav gotovo prinesel v naše župnije in krajevne Cerkve novega duha. Res je tudi, da postaja v zadnjih desetletjih pomanjkanje duhov- nikov vedno bolj pereče in da je vse to privedlo do vedno večjega vključevanja laikov v življenje naših župnij. Žal pa imam občutek, da le redkokdaj postajajo kreativni soustvarjalci pastoralnega dela na župniji. Tako s strani laikov kot s strani duhovščine težko pride do resničnega ustvarjalnega sodelovanja. Navadno se vloga laikov omejuje na kritje področij, kot so npr. ka-teheza, poučevanje verouka, vodenje cerkvenih pevskih zborov, liturgična animacija, katerim duhovniki zaradi preobremenjenosti, starosti itd. niso več kos. Vse te dejavnosti pa so le redkokje zajete v neki širši pastoralni načrt, pri katerem bi bil laik aktivni soustvarjalec življenja v fari. Menim, da se vloga laikov v današnji Cerkvi ne sme o-mejiti le na omenjene dejavnosti. Marsikdaj se laik klerikalizma in izgubi svojo pravo podobo. Sedanja družba si mogoče želi od duhovnikov predvsem to, da bi bili njihovi dobri duhovni voditelji, da bi jim pomagali spoznati, kako Bog deluje v njihovem življenju, ki je večkrat polno težav in skrbi, kako izpričevati lastno vero v Boga na delovnem mestu, v današnji družbi, kako torej postati resnična sol zemlje; spoznati talente, ki jim jih je Gospod podaril, in to ne le za lastno uporabo,ampak za skupno dobro. Župnik, ki dobro pozna svoje ljudstvo, bo znal ovrednotiti vsakega človeka, ki po lastnih sposobnostih posveča župniji nekaj svojega prostega časa. Ko bo duhovnik zaupal laiku naloge, ki jih po lastni strokovnosti mogoče bolje obvlada kot on sam, se I bo lahko lažje posvečal strogo pastoralnemu delu. Duhovniki se sicer večkrat | pritožujejo, da se laiki otepajo resnejšega aktivnega sodelovanja v župniji. Morda bo tudi to res. Vendar pa, ko bi laiki ob tesnem sodelovanju z duhovniki spoznali, da jih tudi | Gospod kliče na to pot, bi se lažje in bolj zavzeto odločali za služenje v Cerkvi. Bili ste ena od Slovenk, ki so aktivno sodelovale pri nedavno končani sinodi, prenovi goriške Cerkve. Povejte nam kaj več o tem sodelovanju. Na sinodi sem sodelovala kot voditeljica sedme komisije, ki je razpravljala prav o vlogi laikov in duhovnih gibanj v Cerkvi. Zaključki, do katerih je prišla naša komisija, pa se nekako odražajo v prejšnjem odgovoru. Večkrat se govori o vlogi ženske v Cerkvi, in to ponavadi počenjamo moški, kar je seveda zgrešeno. Kako si sami predstavljate žensko v Cerkvi? Papež je na prvo postno nedeljo v imenu celotne Cerkve med spokornim bogoslužjem prosil odpuščanja tudi ženske, in to za vsa zapostavljanja, ki sojih morala v zgo-! dovini prestati. Vlogo ženske v današnji Cerkvi vidim pov-sem v skladu s predstavo o splošni vlogi laikov. Postati bi morala polnopravni član župnijske in cerkvene skupnosti, kjer bi bila ovrednotena za to, kar je. Za žensko naravo je značilna večja občutljivost, prav to bi morali primerno o-vrednotiti v Cerkvi, ki je res včasih odraz moškega čutenja. Vprašanje, ki mi ga zastavljate, pa bi zahtevalo širšo obravnavo in odgovor nanj je težko strniti v nekaj stavkov. Ko govorimo o vlogi ženske v današnji Cerkvi, moramo zaobjeti tri stvarnosti: vlogo ženske kot take, kot laika in kot redovnice. Vsak stan ima svojo specifiko in prav je, dajo u-poštevamo, tudi ko govorimo o delovanju ženske v Cerkvi. »JE, KAR JE« E-VOLUCIJA? Svet se neverjetno spreminja in tega se niti ne zavedamo. In tudi če bi se zavedali, so spremembe takšne, da sploh ne vemo, kam bodo pripeljale. To velja tudi za trgovanje prek interneta. Seveda so stavki kot: “Svet se bliskovito spreminja" in “Kdove, kaj se bo še zgodilo," ali "Prihodnost je neverjetna" stari kot zemlja in spadajo že med puhlice. Ob izumu kolesa najbrž nihče ni rekel: "To je največji izum!"; predvsem zato ne, ker ni bilo medijev, da bi iz vsake še tako nepomembne stvari naredili izredno novico, ki si zasluži pozornost vsaj celotnega človeštva. Nihče tega takrat ni razkričal (vsaj tako sklepam), in vendar velja kolo za enega večjih izumov človeštva. Glede interneta, predvsem pa trgovanja prek interneta, je stvar dvojna. Po eni strani je vsa zadeva malce napihnjena in preveč poudarjena, po drugi pa se morda ne zavedamo, kaj bo vse to v resnici pomenilo v prihodnosti. Zakaj je stvar napihnjena? Vse novice govorijo o internetu. Naj gledamo televizijske dnevnike, beremo časopise ali revije ali se pogovarjamo s prijatelji, pogovor bo prej ali slej nanesel na internet, elektronsko pošto in elektronsko poslovanje. Cre za stvari, ki so tako močno prepredle naša življenja, da bomo potrebovali nekaj let, da se nanje navadimo. Gre tudi za to, da nam internet lahko pomeni ogromno stvari: saj je naše delovno mesto, kjer iščemo poslovne partnerje po celem svetu, sredstvo komunikacije s starimi in novimi znanci, živa enciklopedija vsega mogočega ter trgovina, v kateri lahko človek res kupi vse: otroku lahko kupite modelček ruskega vojaškega letala MIG-29 ali pa si kupite pravi MIG-29. Razlika je le v ceni. In ker se na to stvar še moramo navaditi, je vse skupaj nekam preveč napihnjeno. Mnoga podjetja v ZDA so doživela izreden vzpon delnic na borzi samo zato, ker so začela delovati izključno kot ponudniki storitev prek interneta. Investitorji pa niso vložili denarja v nekaj, kar že danes obstaja, temveč - kot pravi investitorji - v nekaj, kar bo šele jutri nekaj neprekosljivo velikega. Gre za delnice, ki so napihnjene. Po drugi strani pa je zadeva kočljiva. Vse kaže, da bodo danes prenapihnjene delnice že jutri imele vso svojo resnično težo. Nikoli prej se v zgodovini človeštva ni pojavilo nič, kar bi imelo tako globalen značaj. Nobeno sredstvo ni do sedaj omogočalo tako razširjene svetovne komunikacije, trgovanja in dostopa do informacij. To je revolucija zgodovinskih razsežnosti in, kdor se v njej nahaja kot poslovnež ali ponudnik storitev, ima veliko možnosti, da naredi nekaj velikega. Nikoli prej se v človeštvu ni pojavilo nič tako demokratičnega. Najprej zato, ker nihče ne more prepovedati ničesar na internetu. Niti pornografije. Vsakdo ima pravico izraziti pa še tako noro prepričanje. Sam merim demokracijo še po eni stvari: po denarju. ZDA naj bi namreč bile demokratična država, kjer ima vsak državljan pravico postati predsednik. Da pa za to potrebuje nekaj milijonov dolarjev (poleg tega, da mora biti bel, anglosaškega izvora in po možnosti protestant), tega ustava ne določa, čeprav je res. Demokracija torej nima veliko smisla, če ni tudi denarno utemeljena. Na internetu pa je postavitev spletnih strani relativno poceni zadeva. To je še en izraz demokratičnosti. Kaj se bo torej v prihodnosti zgodilo ? Nihče tega ne ve. Dejstvo pa je, da kmalu ne bomo več veliko razmišljali o internetu, temveč bomo preprosto živeli v njem. Kako? Preprosto: moja mama se na računalnike ne spozna, vendar ve, kaj je internet. Je to dovolj za dokaz? PETER SZABO Novo pri Goriški Mohorjevi družbi Avtor knjige je salezijanski duhovnik in teolog, ki že deset let službuje na Tržaškem. V tej knjigi razmišljanj načenja vrsto vprašanj, ki od vedno zaposlujejo duhovno radovednega in dojemljivega človeka. Slikarka Jasna Merku je knjigo opremila in ilustrirala. Zvone Štrubelj ALI JE BOG OČE IN MATI? f Zvone Štrubelj ALI JE BOG OČE IN MATI? V počastitev devetdesetletnice rojstva priljubljene goriške pesnice Ljubke Šorli je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel italijanski prevod ciklusa pesmi Križev pot, za katerega je poskrbela Marija Kacin. Spremno besedo je napisal Marijan Brecelj. 'Vuz (7/UICO& SoftU Ljubka Šorli VIA CRUCIS Ilustriral Franko Žerjal GO KIS K A IVI 0 II 0 K J EVA