Štev. 11.
V Ljubljani, 14. marca 1913.
LIII. leto.
IM TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vi« «pite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje Vse leto velja . .. 10-— K pol leta . . . 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne" itevilke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat	14 h
„ „ „ dvakrat . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št. 118).
Za reklamne notice pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. ' Reklamacije so proste poštnine.
Izpolnite nasproti svojemu časopisju svojo dolžnost» Agitirajte neprestano zanje in mu pridobivajte novih naročnikov! — Nujno opozarjamo vsa učiteljska društva, naj se zavedajo svoje odgovornosti! Drugi nas ne podpirajo, podpirati se moramo sami! Vsi brez izjeme na delo!
Čujte!
Ne spominjamo se, da bi se za naše gmotno stanje kdaj brigali vladni možje, še manj pa morda vojaški krogi. Zgodil pa se je čudež! Znani vojaški list, ki ima zveze z najvišjimi krogi cesarskega dvora, po imenu »Danzersche Armeezeitung«, piše pod naslovom »Revolucionarni duh« o šolski mladini in učiteljih. List piše, da je vzgoja mladine v duhu reda (im Geiste der Ordnung), ki bi ga imeli učitelji vcepiti mladini kot braniteljem domovine več vredna, kot še tako moderno vojno orožje. Ta duh reda pa je jako omajan, zato pozivlje list merodajne kroge, naj zabra-nijo to državi nevarno gibanje in piše: »Hiemit ist das Erziehungsprogramm für die heranwachsende Jugend gegeben. Hienach läge die Zukunft des Staates in der Hand der Lehrer, die auf der Höhe dieser ihrer hochwichtigen patriotischen Aufgabe stehen müßten. Um sie nicht eine Beute materialistischer Ideen und hie-durch der Sozialisten werden lassen, müßte man sie anständig bezahlen und sozial heben. Wäre ihre Existenz ausgiebig gesichert und ihre gesellschaftliche Stellung der Wichtigkeit ihres Berufes entsprechend, dann würden sie gewiß mit Ereuden im Interesse jenes Staates wirken, der ihnen solche Vorteile bietet.«
Ne pristavljamo temu nič drugega, kot željo, da bi brali ta izvajanja tisti, ki se jih tičejo!
Šolstvo v parlamentu.
O razpravah državnega zbora, v kolikor so se zadnji čas dotikale raznih vprašani šolstva in učiteljstva, smo prejeli nastopna poročila:
Dunaj, 6. marca 1913.
Koncem seje so Italijani zopet poizkusili svojo srečo z italijansko pravno fakulteto. Poslanec Pitacco je namreč v obliki vprašanja na predsedstvo urgiral rešitev predloge in zahteval, da pride čimprej na dnevni red plenuma. Seveda bodo morali Italijani malo počakati. Plenarna seja se vrši namreč le še jutri (to je bilo 7. t. m.), nakar se prično daljše počitnice in se zbornica sestane k seji šele 8. aprila in se prične takozvana davčna sezija.
Živahno je bilo to delovanje v odsekih.
Posebno pozornost so zbujale razprave v finančnem odseku, kjer je poslanec Penner stavil predlog, naj se institucija predodkazov odpravi in zvišanje dohodkov iz reforme davkov nakaže deželam, tako da prispeva vbodoče država polovico k učiteljskim plačam, in sicer pod pogojem. da dežele reformirajo učiteljske plače tako, da bodo enake plačam državnih učiteljev od 11. do 8. razreda.
Seveda je Rennerjev predlog propadel, a pride kot minoritetni votum v Plenum zbornice.
Dunaj, 7. marca 1913.
V finančnem odseku je socialni demokrat Hillebrand utemeljeval svoj predlog, ki meri na to, da dežele uporabijo državne prisaevke iz povišane žganjarine in
dohodarine v resnici za regulacijo učiteljskih plač. Predlog ustvarja tudi jamstvo, da se neha korupcijski protekcionizem pri službenem napredovanju učiteljev od stopnje do stopnje.
Finančni minister Zaleski je kajpakda priporočal poročevalčeve predloge in izrekel upanje, da utegne do leta 1917. do-zoreti misel o uvedbi državnega monopola na žganje.
D u n a j, 7. marca.
Korespondenca »Austria«, ki ni samo oficialno glasilo nemških krščanskih socialcev, ampak tudi italijanskih parlamentarnih krogov, prinaša danes sledečo vest: Kakor zvemo, bo referent proračunskega odseka za italijansko fakultetno predlogo, poslanec Rosner, svoj referat v najkrajšem času izgotovil in ga izročil pisarni poslanske zbornice, tako da pride predloga takoj po Veliki noči v ple-num zbornice.
Vlada slejkoprej odločno odklanja Trst kot sedež fakultete in je zato pričakovati, da bodo italijanski poslanci stavili predlog, naj se določi za sedež fakultete kako provincialno mesto v Fur-laniji. Temu predlogu ne bi ugovarjali niti Nemci niti Slovenci, in s tem bi bilo to težavno vprašanje rešeno.
Dunaj, 9. marca 1913.
Na včerajšnji seji finančnega odseka se je vršilo glasovanje o predkazih deželnim blagajnicam. Sprejeti so bili vsi predlogi referenta in odklonjeni vsi minoritetni predlogi, med drugimi tudi predlog poslanca Damma, naj Češka toliko časa ne dobi nobenih podpor, dokler traja nemška obstrukcija. Sklep finančnega ministra pomeni odločno obsodbo nemške obstrukcije v češkemi deželnem zboru, ki postane sedaj tudi brezpredmetna, ker se bo Češka vzdržala z državno podporo lahko več let.
Praga, 9. marca 1913.
Zveza nemških poslancev je imela danes zborovanje, na katerem je razpravljala o učiteljskem vprašanju. Poslanci so prišli do prepričanja, da forsirajo Čehi rešitev učiteljskega vprašanja predvsem za izboljšanje finančnega položaja Češke, da bi na ta način štrli nemško obstrukcijo. Zato so poslanci sklenili, da bodo dovolili le najnujnejše učiteljske potrebe, vrhu tega pa so sklenili nastopiti najodločnejše proti temu, da bi Češka dobivala od dohodkov iz predodkazov kake predujme.
Poziv!
Tovariše in tovarišice, ki so imeli zaradi bolezni dopust in ga še imajo, prosimo. da nam blagovole sigurno sporočiti, če jih je kdo nadomestoval (suplent), oziroma če jih še kdo nadomešča. Naznanite, prosimo, koiiko časa je nadomeščal suplent, oziroma suplentinja. Tisti, ki so jih nadomeščali le tovariši na njih šoli, naj nam tudi sporoče. Apeliramo na stanovsko zavednost, da nam to čim prej sporoče.
Uredništvo.
Deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Go-riško-Grad.
je imelo dne 6. t. m. svoj občni zbor v Gorici pri Zlatem Jelenu. Zborovanja se je udeležilo 40 oseb, med temi le štiri italijanske narodnosti. Italijanski tovariši v mestu in v Furlaniji so preveč nacional-no-fanatični in mislijo, da grešijo v na-
rodnem oziru, ako bi ostali v tem društvu, kjer smo slovenski učitelji v večini. Mnogi slovenski učitelji, posebno na Tolminskem in Sežanskem pa se ne marajo pridružiti deželnemu društvu s puhlimi izgovori, da so preoddaljeni od mesta itd. Takoj pa, kadar potrebujejo pravne pomoči v stanovskih in politiških slučajih, se spomnijo na deželno društvo, kjer prosijo gmotne in moralne pomoči. Tako ni pray! Vsi za enega in eden za vse! Prizadevajmo si na vse kriplje vestno izvrševati svoje dolžnosti, vendar nas bodo prezirali mnogi tudi tam, kjer bi morali priznavati uspehe našega dela in napredke našega truda! Temu bo vedno tako, dokler se ne sklopimo vsi v močno falango z odločnim vodstvom, dokler ne zadenejo ob našo močno stanovsko samozavest in nerazrušno slogo! Preprost delavec pripoznava moč svoje krepke socialne organizacije, a učiteljstvo naše dežele še ne! Vsak učitelj — slehrna učiteljica mora biti član našega deželnega društva, da postanemo močni, da naberemo izdaten obrambni sklad, ki nam da dovolj denarnih virov v vsakem pravnem postopanju v obrambo naših stanovskih pravic. A dovolj o tem. Kdor razume učiteljsko stališče v naši deželi, se oklene deželnega društva z vso vnemo. Vsak učitelj in vsaka učiteljica pošlji dve bori kroni društvenemu blagajniku Ignacu Križ-manu v Dornbergu, in urejena je ta zadeva v večjo korist naše organizacije.
Zdaj pa k občnemu zboru. Iz pred-sedstvenega poročila sklepamo, da je društvo v preteklem letu vložilo na deželni zbor sledeče prošnje:
1.	Za uračunavanje stanarine v pen-
zijo;
2.	za letno službovanje in
3.	za zastopstvo ljudskošolskega učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu.
Doseglo se sicer še ni vsega, ali vendar je deželni zbor v svoji seji 2. marca 1912. določil v zakonskem osnutku § 6, da s,e tudi znesek stanarine uračuna v pokojnino. Bolje nekaj — nego nič! Društvena deputacija je že intervenirala pri c. kr. namestništvu, da se predloži ta«zakon v najvišjo sankcijo.
Deželno društvo je tudi insceniralo utok tovariša Medveščka v Sv. Križu zaradi izvolitve učitelja — županom. Z znano okrožnico je namreč prepovedal c. kr. deželni šolski svet učiteljem prevzemati žu-panstvene posle in časti, ako se nima njegovega privoljenja. Tovariš Medvešček je bil izvoljen županom, temu je v glavnem nasprotoval c. kr. deželni šolski svet in dosegel je toliko, da so mu prepovedali izvrševati županstvene posle in nositi župansko čast. Vsak c. kr. deželni šolski svet bi bil ponosen na take učitelje, katere ljudska volja pokliče na županski stolec, le goriškemu ni bilo to po volji. Res neverjetno — a resnično! Medvešček je podal potom društva po odvetniku dr. Staniču utok na c. kr. ministrstvo in mu je dovolilo županovati učitelju ter s tem razveljavilo ono famozno okrožnico c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je hotel učiteljstvo oropati osnovne državljanske pravice, ki jo ima vsak najpreprostejši državljan — razen zločinca! Pravne stroške K 43 je plačalo deželno društvo, ki je tudi ponosno na ta svoj uspeh. Tovariši, ki še niste društveni člani, pristopite takoj, ker v tem slučaju pač jasno vidite moč organizacije in skupnosti!
Društvene deputacije so v mnogih slučajih trkale tudi na vrata slovenskih in italijanskih deželnih odbornikov in poslancev ter tudi tu dosegle majhne sicer, a za
v 1912. letu obstoječe razmere dovoljne uspehe.
Društveno predsedništvo je bilo tudi pri visokorodnem gospodu c. kr. namestniku in gospodu c. kr. namestništvenem podpredsedniku, kjer se je najbrže mnogo doseglo v korist učiteljstva tudi v posameznih slučajih zaradi definitivnih nameščenj.
Sploh je društveno predsedstvo in odbor s svojimi agilnimi močmi vedno na straži, kje treba braniti čast in interese našega šolstva in učiteljstva.
Že iz tega društvenega delovanja v preteklem letu je vsakemu učitelju — sleherni učiteljici dokazana potreba deželnega učiteljskega društva, zato pa pristopite vsi k njemu, da bomo močni in samozavestni bojevniki za stanovske pravice!
Šolski svetnik Jakobi je pohvalno omenjal društveno delovanje in v imenu zbo-rovalcev izrekel pohvalo predsedništvu ter poživljal vse učitelje na delo, da se dvigne ta naša deželna organizacija do idealne popolnosti.
Društveni blagajnik je podal račun o svojem hiševanju v letu 1912 in proračun za leto 1913. Njegova izvajanja so zboro-valci soglasno odobrili. Pozval je tudi zbo-rovalce, da skrbe tudi med neprisotnimi tovariši za redna vplačila članarine, ker je upati, da dospe tem potom naš obrambni sklad do lepe množine svetlih kro-nic. Izvoljeni pregledovalci računov so izvršili svojo nalogo, in zborovalci so z zadovoljstvom debatirali o posameznih stanovskih zadevah, katerih končna ureditev odvisi le od samozavestnega in solidarnega dela vsega učiteljstva v deželi.
Resnične so besede, ki jih je ob svoji ustanovitvi napisalo v svojem oglasu naše deželno društvo in zato jih ponavljamo: »Krivično je, da stoje nekateri naši kolegi in koleginje na strani v našem boju za obstanek ter si mislijo, da z zmago svojih tovarišev zmagajo tudi oni. Krivično je, da ne podpirajo onih mož, ki stoje v prvih vrstah v boju za naša prava, za povzdigo vzvišenega stanu! Vsi bodimo zvesti in neustrašeni vojaki, da bomo imeli vsi zasluge in pošteno pravico do tega, kar si priborimo!«
Pereant parasiti!
Odlok, ki ga je tov. P. Medvešček prejel, se glasi:
C. kr. okrajni šolski svet. Št. 2304.
V Gorici, dne 2. oktobra 1912. Gospodu
Petru Medveščeku, nadučitelju
v Sv. Križu.
Z odlokom od 14. avgusta t. 1., štev. 35668, je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk razveljavilo na' Vaš priziv od 24. aprila t. 1. sporazumno s c. kr. ministrstvom notranjih poslov odlok c. kr. dež. šol. sveta od 31. oktobra 1911., štev. 726, ter Vam dovolilo, da smete sprejeti izvolitev županom mesta Sv. Križ in opravljati to službo.
Vsled odloka c. kr. dež. šol. sveta od 19. septembra t. 1.. G. S. 726/5—12, Vas o tem obveščam in poživljam, da si Svoje uradovanje kakor župan tako uredite, da ne bo pri tem šola niti najmanje trpela.
Predsednik:
Rebek 1. r.
Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov !

Iz naše organizacije.
Štajersko.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem ima v torek, dne 25. marca t. 1., predpoldne ob pol 9. uri v Celju, v okoliški šoli odborovo sejo.
Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj je imelo svoj občni zbor 2. marca 1913 pri Sv. Trojici v Slov. Gor., ki je bil sklepčen. Večina nenavzočih tovarišev in tovarišic se je opravičila, le od Sv. Jurja v Slov. gor. ni bilo nobenega glasu. In res, naj si bo zborovanje pri Sv. Trojici ali pri Sv. Lenartu, teh gospodov pač ni. Žalostno dovolj! — Ker je tovariš predsednik Maurič bolan, otvori zborovanje podpredsednik tov. Kranjc. Ptozdravi došle ure, posebno pa še goste tov. Cincetovo Lenico in tovaršico Matkovo, tovariša Janzekoviča in phil. Kovačiča. Tajnik prečita zadnji zapisnik, ki se odobri. Iz letnega poročila tajnikovega je razvidno, da je štelo društvo koncem 1912. leta 26 rednih in 3 častne člane. Zborovanj je bilo 4. Blagajnik omenja, da je še nekaj tovarišev, ki dolgujejo lansko udnino. Tem gospodom se je lani črtala zaostala udni-na do leta 1912, meneč, da bodo dotični vsaj od slej naprej redno plačevali, toda vse tiho. Sklenilo se je, da se dotični (3) sploh do plačanja dolga ne bodo šteli kot ude. Za tem se je vršila volitev. Bolni tovariš predsednik Maurič se je odpovedal predsedništvu, ker se pa upa, da se bo njegovo zdravje izboljšalo, je na zahtevo vseh zbcrovalcev to mesto prevzel izno-va. Odbcr je sledeči: Predsednik tov. Maurič (Sv. Trojica), podpredsednik tov. Kranjc (Sv. Barbara), blagajnik tov. Ko-vačič (Sv. Trojica), tajnik tov. Čuček (Sv. Anton). Predavanje, ki je bilo na dnevnem redu, se zaradi pozne ure preloži na prihodnje zborovanje. V pokoj stopivši tovarišici se sklene poslati priznanje zaradi njenega delovanja pri društvu. Pošljeta se tudi častitki gospodu Lavtarju povodom imenovanja šolskim svetnikom in gosp. Schmoranzerju povodom imenovanja profesorjem. Govorilo se je tudi o Mohorjevi družbi; tov. Kle-inenčič predlaga, sledečo resolucijo: Z ozirom r.a to, da je Mohorjeva družba za obmejne kraje velike važnosti, ker bi bila večina niš na meji, kjer se tudi slovenski pouk v šoli zanemarja, brez vsake slovenske knjige, naj učiteljstvo za sedaj še ne izvaja konsekvenc, ampak se naj zadovolji s primerno častno izjavo, da družba ta napad obžaluje. — S tem je bilo zborovanje končano. Daj Bog, da pri prihodnjem zborovanju i. maja pri Sv. Lenartu že vidimo tudi one, ki smo jih do sedaj navadil ) pogrešali.
Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo v nedeljo, dne 2. marca t. 1. v Velenju po običajnem vzperedu. Društveni predsednik tov. Koropec pozdravi navzoče člane, posebno pa 2 prisotna gosta tov. Hergota iz Škornega ter tov. Šiliha iz Petrove. Tov. Hergot se prijavi nato kot nov član našega društva, katerega predsednik še posebno pozGravi kot dobrodošlega v naši organizaciji. Nato preide na dnevni red. Zadnji zapisnik o občnem zboru se prečita in odobri. Izmed dopisov je zbujal največ pozornosti pregled tovarišev naročnikov na »Zvezine« liste v tukajšnem okraju. »Učiteljski Tovariš« ima v našem okraju izmed 31 učnih oseb le 11 naročnikov. »Popotnik« komaj 9 naročnikov. Pri tem edinem našem pedagoškem listu pogrešamo mnogo šol, pa tudi posameznike, ki bi si ga lahko naročili. Tovariši in tovarišice! Pokažimo svojo stanovsko zavest dejansko s tem, da postanemo zvesti naročniki Zavezinih listov. OKLnimo se iih posebno sedaj, ko se je vrgel klerikalni zmaj z vso silo na naša stanovska lista, da ji!' ugonobi! — Ker blagajnik na zadnjem občnem zboru ni mogel skleniti računov, ie podal danes stanje naše blagajnice. Dohodkov je bilo v pretečenem letu 255.39 K, vseh izdatkov 209.48 K, preostane čistih 45.91 K. Pregle-dovalca računov sta našla račune v popolnem redu, nakar se je blagajniku izrekel absolutorij. Za prihodnje zborovanje se je določil 3. april t. 1., takrat izletimo v Št. IIj ob slabem vremenu ostanemo v Velenju.	•	—'k-
Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer je zboorvalo dne 6. marca pri Sv. Križu. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, udeležilo se ga je 31 članov in več gostov. Posebno častno je bilo zastopano učiteljstvo gornjeradgonskega okraja, ki se ni ustrašilo daljnega pota, dočim so izostali naši najbližnji sosedi ob že-lezici. Po pozdravnih besedah se je spominjal tov. predsednik rajnkega tovariša J. Karba. Bil je znan kot dober učitelj in tovariš. Sodeloval je pri vseh društvih in kazal osobito v prejšnjih letih, pred boleznijo mnogo agilnosti, a žel je za ves trud malo. Dokaz za to nam je bil njegov pogreb. Društva, v katerih se je trudil, so pozabila nanj, manjkalo je celo več njego-
vih ljutomerskih tovarišev. Rajnki je bil ■ pač samo učitelj, ki ga pa hočemo ohraniti v dobrem spominu. V nadaljnih besedah izrazi predsednik sožalje tov. ge. Fiir-stovi na izgubi očeta. Da počastimo Kar-bov spomin, predlaga tov. Kryl, naj daruje društvo Družbi sv. Cirila in Metoda v ta namen 20 K. kar se je takoj sprejelo. Tov. Zacherl izrazi zahvalo ge. Karbove vsem onim tovarišem, ki so se udeležili pogreba. Po obravnavanju raznih dopisov je prešlo zborovanje preko referata tov. Tomažiča, ki je moral izostati z ozirom na pozen čas, na točko: slučajnosti. Tukaj je izzvalo posebno živahen razgovor poročilo blagajnikovo o društveni blagaj-nici. Po predlogu tov. Cvetka sklene društvo častitati g. šol. svetniku Lavtarju na odlikovanju. Tov. Sprager poziva, naj bi delovali po zgledu naših gornještajerskih tovarišev na to, da bi občinski odbori in druge javne korporacije zahtevale od dežele izboljšanje naših gmotnih razmer. V debati, ki se je otvorila o tem vprašanju, pa se je konstatiralo, da imajo naše javne korporacije žalibog premalo smisla za take izjave, in je upanje na kak uspeh precej ilusorično. Pribilo se je na mestu tudi, da so krivi teh ttaših razmer Nemci, ki nam niso dali nikdar potrebnih šol. Zborovalci so sprejeli na to sledečo resolucijo: »Učiteljstvo, zbrano na zborovanju učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer, poživlja državne poslance, naj delujejo na to, da se od države deželam pripadajoče dotacije porabijo v izboljšanje učiteljskih plač, deželni poslanci pa naj store skoraj konec obstrukciji in brezupnemu položaju učiteljstva.« H koncu opozarja tov. Cvetko na Kolinsko kavino primes, in omenja, da pošilja ravnateljstvo tvornice šolskim vodstvom na željo brezplačno lične omarice za učila. Prihodnje zborovanje se določi za sredi aprila pri Mali Nedelji.
Siovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 6. marca 1913 v SI. Bistrici. Udeležba je bila povoljna, zakaj štiri petine društvenikov je bilo prisotnih in najstarejši učitelji našega okraja so prihiteli poslušat prezanimivo predavanje g. prof. dr. Pivka. Opaža pa se, da se mladi naraščaj' nekako izogiblje vsakemu stiku z nami starejšimi. Kaj to ni čudno? V šoli pač menda tudi oni uče jim izročeno mladino, kako lepa in potrebna je sloga in edinost, da je le v slogi moč; gotovo vedo tudi oni, da bomo le z združenimi močmi in z združenim delom dosegli to, po čemer vsi tako koprnimo, a v njih praksi pa taka prikazen in to ravno tam, kjer gre za naš ugled, za našo čast in naš dobrobit.
Naslednje poročilo o zborovanju. Predsednik presrčno pozdravi navzoče, osobito pa g. dr. Pivka, ki je navzlic dejstvu, da je bil obenem vabljen kot predavatelj na tri strani, vendar ustregel le prošnji našega društva.
Na imenovanju prof. g. L. Lavtarja šolskim svetnikom je predsedništvo odlikovanem čestitalo in se je le ta pismeno zahvalil ter želi, da bi vzklilo seme, ki ga je zasejal.
Gospodarska zadruga v Celju piše, naj bi društvo svojo gotovino položilo pri njej kot fond, kjer bi se obrestoval po 5 odstotkov.
Nato poda predsednik besedo g. prof. dr. Pivku. Izvolil si je temo: »Šolstvo na Bolgarskem«. Torej skrajno aktualno in zanimivo vprašanje. V več kakor uro trajajočem, skrajno premišljenem in podrobnem govoru nam jc g. govornik očrtai šolsko upravo in nje izvrševanje na Bolgarskem. Bolgarska je izključno agrarna država, in sicer vrtnarska. Žita se prideluje le toliko, kolikor ga doma porabijo. Vrtnarski pridelki so namenjeni za izvoz in se je izvoz v štirih letih, to je od 1900 do 1904, povzdignil od 52 miljonov do 400 milijonov levov. Zaradi tega je tudi šolstvo urejeno tako, da služi najbolj agrarnim smotrom. Samo dečki so šoloobvezni, deklice pohajajo šolo le prostovoljno, in sicer jih hodi redno 48 odstotkov. Literarnemu pouku je odmerjena na dan le poldruga ura, ves drugi čas je namenjen poljedelskemu pouku. Temeljna plača učiteljev je 4000 levov, torej je bolgarski učitelj najboljše plačan v vsej Evropi! Učitelji imajo pristop na univerzo in tako se lahko razume dejstvo, da so bili in so večjidel vsi vodilni možje na Bolgarskem sprva ljudskošolski učitelji. Tako je mno-goimenovani Bobčev: učitelj, profesor, zdravnik, inženir, major, politiški kaznjenec, žurnalist itd. Žensko šolstvo sila napreduje. tako da se je bati na tem polju nadprcdukcije. Vse to in še več drugega, vse podprto z natančnimi, podrobnimi, zanimivimi podatki nam je razvijal govornik, za kar ga je plačal hrupen plosk in pa predsednikova topla zahvala.
Blagajnik poroča, da je bilo leta 1912. dohodkov: 71:04 K. preostanek 1911 9:04 K, skupno 80:08 K. izdatkov 62:38 K, gotovina 8:66 K. Po pregledu računov dobi blagajnik absolutorij.
Nato se stori sklep, da se učiteljsko društvo obrne na okrajni zastop slovenje-bistiiški s prošnjo, da v primerni resoluciji stopi pred deželni zbor in odbor ter zahteva delovanje deželnega zbora in rešitev preperečega učiteljskega krušnega vprašanja. — Obenem se zaveže slehrni delovati na to, da se v raznih zastopih, odborih in korporacijah store prejkotslej izjave v prilog regulacije učiteljskih plač.
—	Ob koncu zborovanja se še predsednik poslovi od tovarišic Goričan M. in Wester A. Prva pride na novo mesto v Pristovo, druga pa sploh zapušča učiteljski stan. Poudarja obžalujoč, da z njima izgubi društvo dva značaja. Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek v juniju, in sicer kot izlet v Poličanah.
Kozjansko učiteljsko društvo ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 16. t. m. 1913, ob 2. uri popoldne v Kozjem. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1912. 4. Poročilo blagajničarke o društvenem gmotnem stanju. 5. O predavanjih na kmetijskem tečaju v Št. Jurju ob j. ž. (Poroča tov. A. Lovše.) 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za laški okraj je zborovalo ob pičli udeležbi dne 2. marca 1913 po že poročanem dnevnem redu na Zidanem mostu. Kakor že večkrat, tako so nam tudi tokrat bili tovariši in tovarišice, ki delujejo na najbolj oddaljenih šolah — zgled stanovske zavednosti. Svojo odsotnost je opravičilo pet tovarišev.
—	V pozdravnem govoru se spominja tov. predsednik žalostnih razmer, v katerih je živeti učiteljstvu. Učitelj je poklican, da izobrazi in privede svoje učence do one stopnje, ki jim bo pozneje služila kot opora v pridobivanje vsakdanjega kruha za vse življenje. On je poklican, da vzgoji državi zvestih podanikov in dobrih vojakov. A plačilo? Do danes je izostalo! Večina odločujočih korporacij gre preko učiteljskih zahtev na dnevni red. Zaradi tega dejstva se je zdramilo učiteljstvo ter pričelo odločen boj za svoje pravice — < svoj kruh. Pričelo je zbirati okrog sebe ljudstvo, zavedajoč se, da se da le s pomočjo ljudske mase doseči povoljen uspeh. Kaj pa naše društvo? Današnje število zborovalcev kaže, kako brezbrižni in malomarni smo napram samemu sebi! Zavednemu učitelju naj ne bo samo dovolj, da je na papirju član učiteljskih društev, da plačuje redno svojo letnino, ampak glavno mu bodi, da je jeklen člen or-ganizatoriške verige in da nikoli ne zamuja stanovskih sestankov. Vsak boj stane žrtev! A uspešno se bomo le borili, ako | stojimo tesno, ramo ob rami, ter smo edini v vsem svojem postopanju. In kje naj si zato dobimo potrebnih iniciativ, ako ne v lastni organizaciji? Le s podrobnim delom in njega poučevanjem na zborovanjih nam bodo uspehi zagotovljeni. Nihče naj ne bo parasit na učiteljskem telesu, ki le
čaka, kako bi se okoristil z delom in uspehi svojih tovarišev! Izgubiti tako nimamo ničesar! — Došli dopisi se preči-tajo in rešijo. Predavanje tov. Pukmei-stra o temi: »Čebelarstvo in šola« je bilo strokovnjaško. Končni aplavz je pričal, da se mu je izpolnila nada, zbuditi zanimanje navzočih za »medene muhe«. Izrazila se je želja, naj bi dal tov. predavatelj ponatisniti svoj referat v kak gospodarski list. — Sklene se, čestitati g. prof. L. Lavterju k imenovanju šol. svetnikom, da se vrši prihodnje zborovanje dne 4. majnika t. 1. v Trbovljah-Vodah. se naprosi kak strokovnjak, ki bi predaval o enotnem si. pravopisu, ter da se po možnosti oživotvori pevski zbor. Z željo na polnoštevilno snidenje v Trbovljah zaključi tov. predsednik zborovanje.
Književnost in umetnost.
Z občnega zbora Matice Slovenske.
Slovenska Matica je imela v nedeljo dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani svoj občni zbor. Matica je bila ustanovljena dne 8. marca 1863, pri neki »Besedi« v Ljubljanski čitalnici;, praznuje torej 8. marca svojo petdesetletnico. Občni zbor je posetil tudi vseučiliščni profesor dr. Bazala kot zastopnik Matice Hrvatske. Matica je štela v preteklem letu 3667 članov. Zapuščina vseučiliškega profesorja dr. Štreklja obsega: Narodne pesmi, 9 debelih zvezkov »umetnih pesmi«, nepopolne zbirke pravljic, pregovorov, novih besedi, zgodovino slovenske slovnice, bogato knjižnico in drugo. Matica si je zasigurala narodne pesmi in upa dobiti tudi zbirke pravljic in pregovorov. Dela za zemljevid slovenske zemlje gredo proti koncu. Ustanovi se letos nov društveni odsek, ki se bo pečal s slovenskimi narečji. Dohodkov je bilo leta 1912. 19.038 K 35 v, izdatkov pa 13.148 K 9 v. — V odbor so bili izvoljeni: ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica), prof. dr. Anton Breznik (Št. Vid nad Ljubljano),
F. S. Finžgar (Sora), prof. dr. Josip De-bevc, Egelbert Gangl (Idrija), Fran Gove-kar, Dr. Drag. Lončar (Idrija), Fran Mil-činski, dr. Matija Murko (Gradec), prof. dr. P. Pestotnik, prof. dr. Ljudevit Pivko (Maribor), prof. Štefan Podboj (Celovec), notar Luka Svetec (Litija), kontrolor Anton Trstenjak, ing. chem. Jakob Turk. — Za častnega člana Matice je bil imenovan prof. Tadej Smičiklas zaradi svojih zaslug za Jugoslovnsko Encyklopedijo in za svoje delovanje na kulturnem polju Jugoslovanov.
»Novi Akordi«.* Do ustanovitve »Novih Akordov« ni imela posvetna glasbena umetnost na Slovenskem nobenega pravega središča. Bilo je seveda tu prej mnogo pridnih delavcev na glasbenem polju, ali delo je bilo razcepljeno, razdrobljeno, posamezni umetniki niso bili med seboj skoraj v nikakem stiku, hodili so samotno vsak po svojem potu in mnogo je bilo mladih, krepkih talentov, ki se v taki dezor-ganizaciji niso mogli uveljaviti ter so ostali široki javnosti malodane popolnoma neznani. Količkaj celoten pregled razvijanja in napredovanja glasbene umetnosti je bil nemogoč. Kar se je godilo v tujini, so zvedeli posamezniki le slučajno iz tujih listov, kar pa se je godilo doma, iz kritik in referatov, ki po večini niso bile kritike, niti reierati. V tej zmedi, v tem pomanjkanju določnih smotrov in javnih smotrov je bila nevarnost za umetnike, da se disgustirajo v svojem stvarjanju, za umetniško življenje samo pa nevarnost, da pade v mrtvilo, ki je obenem nazadovanje. Vsi, ki jim je bil resen napredek umetnosti pri srcu, so občutili živo potrebo glasbene revije, skupnega glasila, ki bi naj bilo slovenski glasbeni umetnosti nekako to, kar je bil leposlovni literaturi »Zvon« in upodabljajoči umetnosti Jakopičev paviljon. Ustanovitelji »Novih Akordov« so se dobro zavedali, da bo za tako podjetje treba težkih in obilih žrtev. In res jih je bilo mnogo več, nego priznanja in hvaležnosti. Zakaj pri nas na Slovenskem je že tako, da pride na enega delavca dvanajst nergačev. Ali sad žrtev in truda je enajst letnikov »Novih Akordov«, bogata zakladnica slovenske glasbe, verno ogledalo njenega razvoja v enem desetletju. Izdajatelji revije so se bili koj spočetka ognili nevarnosti, da bi napravili iz nje glasilo ene same, strogo opredeljene umetniške struje, te ali one glasbene korporacije, ali celo kake posamezne klike. Hoteli so jo imeti in obdržati tako, kakršna je bila potrebna in kakršna edina ima v naših tesnih slovenskih razmerah pravico do življenja: biti mora tribuna, raz katero govori svobodno vsak I umetnik, ki zna govoriti. Da se je to načelo strogo izvajalo, dokazujejo že imena umetnikov, ki jih srečavamo v teh enaj-sterih letnikih. — Glasbenemu delu »Novih Akordov« so izdajatelji pripojili še glasbeno revijo, ki bi naj podajala pregled glasbenega stvarjanja in življenja doma in v tujini, prinašala je teoretične razprave ter (kar je bilo za naše kraje predvsem potrebno) gojila glasbeno kritiko, ki bi bila zares strokovna, poštena in brezobzirna kritika. Ta priloga je pisana s toliko ljubeznijo do umetnosti, tako živo in temperamentno, da mora zanimati tudi gluhega lajika. Še do nedavna je bila naša glasbena kritika na lice podobna navdušenim polnočim poročilom: o pevskih veselicah, združenih s plesnim venčkom. »Novi Akordi« so že s prvim letnikom svoje priloge krepko posegli v to škodljivo, naravnost nemoralno plitvost ter so v kratkem času priborili veljavno besedo resni, umetniški kritiki. — Če bi se zgodilo, da bi »Novi Akordi« zaradi malobrižnosti občinstva morali utihniti, bi bil to naravnost padec vznak za slovensko glasbeno umetnost. bili bi kmalu spet tam, v tisti dezor-ganizaciji in v tistem mrtvilu, kakor pred enajstimi leti. Naročevanje »Novih Akordov« pač ni nikako prisiljeno podpiranje umetnosti, ali kakšna takoimenovana narodna dolžnost; kdor jih ima, ve dobro, da je več prejel, nego dal!
Politiški pregled.
*	Avstrijska justica. Znano je, da je bilo v sedanjih kritičnih časih kaznovanih več oseb na več dni, tudi tednov, da, eden v Ljubnem na Gornjem Štajerskem! celo na šest mesecev zapora, ker so klicali: »Živijo Srbija!« Sedaj pa je okrožno sodišče v Hebu oprostilo nekega delavca, ki je istotako klical: »Zivio Srbija!« z utemeljitvijo, da ta klic ni delikt, ki bi se moral sodnijsko kaznovati, temveč je to le od okrajnega glavarstva obsojeno dejanje. _
*	Dežeinozbcrska volitev na Kranjskem. Pri dopolnili deželnozborski volitvi
* »Novi Akordi«. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo z »Glasbeno — književno prilogo«. XII. letnik. Naročnina za celo leto K 10, za pol leta K 5. Uprava in založništvo: L. Schvventner v Ljubljani.
fSolske potrebščine Marija Tičar jsssarsrssssr: i,
i i	B	tromvina s naniripm in oalanteriin nh rtn n-ti il H fl 1 i P V3 1 fl P ŠftlP.
i»	^^trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
J vseh vrst priporoča cenj. učiteijstvu in si. šolskim vodstvom ¡»"¿«J- ^ ^ Cene nizke!	Postrežba točna!
(»v

A
v mestni kuriji Radovljca-Kamnik-Trzic je zmagal kandidat S. L. S. dr. Vinko Gregorje s 362 glasovi proti nar. napr. kandidatu notarju Marinčku, ki je dobil 200 glasov. Dosedaj je bil ta mandat v naprednih rokah Zmaga S. L. S je bila že vnaprej zagotovljena, ker je zaradi lzpremenjene-ga deželnozborskega volilnega reda prišlo v to mestno kurijo okolo 200 kmečkih glasov.
*	Goriški deželni zbor. Z Dunaja poročajo. da se pogajanja med slov. in laškimi klerikalci glede dež. zbora še vršijo, razbila pa da se je zahteva slov. klerikalcev, da bi imeli iz svoje srede deželnega glavarja. — Centralna vlada je deželni zbor razpustila.
*Edino pravo! V čeških listih čitamo, da je izvrševalni odbor češke krščansko-socialne stranke (frakcija bratov Mysle-vec) sklenil, da — preneha. To je bilo edino pametno, kar je mogel storiti. Ta stranka je namreč temeljila na programu dunajskih krščanskih socialcev in se je v tej stranki tudi uveljavljala. Čehi niso Slovenci in češke razmere niso slovenske razmere. Po nemškonacionalnih orgijah dunajskih krščanskih socialcev. po njihovem divjanju proti češkim šolam in celo proti verskim potrebam dunajskih Čehov je v češki javnosti nemožen, kdor bi ostajal v kakršnemkoli kontaktu s takimi, pa bilo tudi »krščanskimi« sovražniki češ-ega imena. Brata Misevec vesta to in zato je smatrati njiju korak kakor čin modrega in previdnega egoizma. Tako »krščanstvo«, ki ne pozna pravičnosti, vstrpljivo-sti, tolerance in ljubezni! Mogoče je le na Dunaju in na — Kranjskem.
*	300 milijonov stane dosedaj mobilizacija v Bosni in Galiciji.
*	Pomnožitev vojaštva v Nemčiji in Rusiji. Po novi vojaški postavi pomnoži Nemčija svoje vojaštvo za 4000 častnikov, 15.000 podčastn. in 117.000 mož. Rusija pa pomnoži še letošnjo jesen število svojega vojaštva za 115.000 mož.
*	Iz Pariza javlja Agence Havas, da zbuja med prebivalstvom posebno pozornost obvestilo vlade, da hoče na javnih ljudskih šolah pouk v veronauku fakultativno urediti.	—c.
*	Na žganje misli uvesti avstrijska država z letom 1917 monopol, s čimer bi se državne finančne razmere reorganizirale.
*	Pastirski list škofa v Cremoni obrača ta čas pozornost javnosti nase. V istem pravi 801etni starček škof Bonomelli med drugim: na božanstvo v cerkvi se je tekom časa nabralo mnogo prahu, da, celo dosti nesnage, da je čisti izvir evangelijev skaljen po človeški roki. Nadalje omeji Bonomelli nezmotljivost papeža v zadevah cerkvene politike. Verniki ne smejo zamenjati cerkve s politiko njenih voditelj-skih organov. Dogmam se moramo pokoriti, ker so od Boga, v ostalem pa n?j vlada prostost, osobito med lajiki! Kleriki so vojske s posebno disciplino. Kar se tiče dalje sovraštva med cerkvijo in državo •(Italijo), pravi dalje pastirski list, to dostikrat povzroča, da se človek za oba faktorja ne more navdušiti. Škoda od tega ima cerkev. Kdo je tega kriv, škof noče povedati, ker ve, da bi povedano moral tisočkrat ponoviti... Nezadovoljni elementi v Vatikanu zahtevajo nad škofom izobčenje. —c.
*	Odprava tlačanstva v Rusiji. Dan 3. marca je za življenje Rusije zgodovinskega pomena. Za vladanja carja Aleksandra II. je bila izvedena v Rusiji velika socialna reforma: odprava tlačanstva. To se je zgodilo dne 3. marca 1861. Aleksander II. je izvedel to modro reformo, vedoč, da s tem izzove proti sebi tako plemstvo kakor veliko posestvo. Ali kakor vladar moderne dobe je hotel rajši posnemati zgled napredka zapadnih držav ter dvigniti kulturno in socialno milijone ruskega kmet-stva, nego da bi ustrezal egoizmu velikih posestnikov. S tem svojim delom je Aleksander II. zaslužil, da ga zgodovina ohrani, če ne že kakor velikega, pa vsaj kakor modrega in vestnega vladarja.
*	Jubilej ruske dinastije. Preteklo je 300 let, odkar vlada mogočno rusko državo danšajna ruska dinastija. V hudih stiskaj je bila leta 1613. ruska država. Poljaki so zasedli Moskvo ter takorekoč že popolnoma uničili rusko državo. Vendar pa se je končno Rusom posrečilo premagati Poljake in jih pognati iz Moskve. Nato je izvolil zbor odposlancev ruskega naroda za vladarja vseh Rusov Mihaela Feodoroviča iz hiše Romanovov, ki še da-
nes vladajo mogočno Rusijo. Pod to rusko dinastijo se je Rusija mogočno razvijala. Iz majhnih početkov se je razvila država ki sega dandanes od Baltiškega morja do Tihega morja. Ruski glas upoštevajo vse velesile. Da je napredovala Rusija v teh letih mogočno tudi na kulturnem polju, o tem pričajo imena Turgenjev, Dostojevski, Tolstoj itd., dela so že skupna last vseh kulturnih narodov. Tudi na gospodarskem polju je Rusija dokaj napredovala. Seveda ta vsestranski napredek ni izključna zasluga ruskih vladarjev, ampak je posledica telesne in duševne moči ruskega naroda. Vendar pa je zgodovinska resnica, da so bili za napredek ruske države nekateri vladarji odločilni. Pomislimo le na Petra Velikega, Katarino II., Nikolaja I., Aleksandra II. Sedanji car Nikolaj II. je proslavil tristoletni jubilej svoje dinastije z raznimi dobrodelnimi ustanovami — izdal je v ta namen nad 70 milijonov rubljev. Upajmo, da bo imel ta jubilej tudi za našo monarhijo blagodejne posledice, da se napete razmere med državami kmalu ublaže. Prvi vidni znak izboljšanih razmer bi bil odpust rezervistov, ki ga tako željno pričakujejo vsi narodi v monarhiji.
Obrambni vestnik.
— Karel, Rozina, znani tajnik c. kr. okrajnega šolskega sveta v Gorici, je izginil in z njim baje tudi nekaj sto denarja. Do sedaj ni za njim nikakega sledu. Pustil je soprogo s štirimi otroki popolnoma na suhem brez denarja. Mož je živel po ka-vaiirsko več na lovu in pri igrah nego v pisarni. Doma je z Dolenjskega in svak bivšega deželnega glavarja Šukljeta. Pravijo, da je bil kvitiran nadporočnik, a ker je bil v sovraštvu z dvornim svetnikom, so ga sprejeli v službo, ki bi morala biti podeljena ljudskošolskemu učitelju. — »Gorica« in »Primorski list« imenujeta ubeglega Rozino zaščitnika liberalnega bčiteljstva in spravljata z njim v stik tudi člaje prejšnjega »naprednega« c. kr. okr. šolskega sveta«. Učiteljstvo zavrača ta napad, ker ve, da ni bil Rozina drugega nego športni lovec z vsemi lovskimi strastmi in prijatelj šumnih zabav s polnimi kozarci. Učiteljstvo mu je bilo deseta briga in to liberalno kakor klerikalno. Bil je pač pravi tip oficirja-dobroživca. Družino je vzgojil v italijanskem jeziku, kar zopet dokazuje njegovo »naprednost«. »Tam sem doma, kjer se dobro živi«, je bilo njegovo načelo, ki ugaja pač vsem liberalnim in klerikalnim koritarjem. Napredni učitelji pa hočemo ostati značaji!
Kranjske vesti.
—-r— Monsignore Tomo Zupan. Danes obhaja petdesetletnico svojega mašni-štva monsignor,e Tomo Zupan. Rodi se je 21. dec. 1839 v Smokuču. V Ljubljani je pohajal v normalko in gimnazijo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. V mašnika je bil posvečen 14. marca 1863 ter postal prefekt v Alojzijevišču in suplent na gim^ naziji v Ljubljani. Od 1. 1868 do 1879 je deloval kot katehet na nižji gimnaziji v Kranju, nato pa je prišel zopet na ljubljansko gimnazijo. S šolskim letom 1904/5 je stopil v zasluženi pokoj po 41ietnern zvestem službovanju v šoli. L. 1881 je postal vodja Alojzijevišča, leto pozneje pa član deželnega šolskega sveta; 1. 1886 so ga pa izvolili za prvomestnika Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ji je'načeloval nad 20 let. Od 1885 do 1891 je deloval v občinskem odboru mesta Ljubljane. Zgodaj se je oglasil na slovstvenem polju. Sodeloval je pri Vodnikovem Albumu (1859), pisal pridige za Einspielerjev list »Slovenski prijatelj«, objavljal članke v »Zgodnji Danici«, ki jo je zadnja leta celo urejeval; za izvestje gimnazije v Kranju je sestavil dva zanimiva zgodovinska spisa »Cerkve sv. Klemena in sv. Ingenuina in Albinina«, 1871, in »Črtice iz življenja dveh kranjskih rojakov«, 1874. V »Ljubljaskem Zvonu« je s pesniškim zanosom popisal Prešernovo mladost. Za knjižnico Družbe sv. Cirila in Metoda je sestavil navdušen slavnosten spis »Naš cesar Franc Josip 1.« L. 1905 je izdal svoje krasne »Propovedi«. Kot pisatelj se Zupan odlikuje po markantnem slogu. Kot dolgoletni učitelj je mladino vsekdar vnemal za vse lepo in blago ter netil v njej domovinsko ljubezen. Kot predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda si je pridobil velikih zaslug za razvoj sloven-
skega šolstva. Kot vnet čestilec Prešernov nam je pojasnil marsikatero stvar iz njegovega življenja in delovanja in ustanovil na svojem domu na Okroglem naravnost »Prešernov muzej«. Tega odličnega moža je škof dr. Jan. Zlatoust Pogačar leta 1882. imenoval za pravega konzistorialnega svetnika, papež Leon XIII. mu je podelil 1. 1899. čast svojega tajnega komornika z naslovom monsignore in cesar ga je odlikoval s Franc-Jožefovim viteškimi redom. Naša želja je, da nam monsignore Zupan ostane še mnogo let čil in zdrav, da nam pokloni še dve knjigi, ki ju smatra za svojo življenjsko nalogo namreč životopis blagega škofa Pogačarja in životopis pesnika Prešerna.
—r— Ljubljansko učiteljsko društvo
vabi tem potom svoje p. n. člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, dne 19. marca, ob enajstih dopoldne, v Učiteljski tiskarni, z običajnim dnevnim redom. Ljubljana, 8. marca 1913.
J. Dimnik.	V. Sadar,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
—r— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Ivana Zupanc-Bregar, Velike Poljane; Ana Somrak, Vel. Lašče; J. Ferjan (nad-učitelj) in E. Zupančič, Dvor; Marija Kramer, Igavas pri Ložu; Jož. Jalen, Koroška Bela; Zofija Suša, Kranjska gora; M. Veselic, Vrhpolje pri Vipavi; Roza Pichler, Rateče; Jožef Verbič (nadučitelj) in Matilda Jager-Verbič, Dol. Karteljevo; Frančiška Gabrovšek, Hotedršica; Viktor So-tenšek, Iga vas. — Nadučitelj Fer. Kalin-ger v Tržiču je dobil naslov ravnatelja.
—r— Srednješolstvo. Stalno je nameščen dr. Valentin Eccher na c. kr. višji realki v Ljubljani.
—r— Umrl je po kratki bolezni strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu Anton Planinšek v bolniščnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Noveml mestu. Pred nastopom službe na Grmu je bil pokojni tudi nekaj časa popotni učitelj za kmetijstvo v Sežani. Blag mu spomin!
—r— Knezoškofijska zasebna gimnazija v Št. Vidu je dobila za leto 1912/13 pravico javnosti in pravico, da sme izdajati državnoveljavna zrelostna izpričevala.
•—r— Umrl je dne 8. t. m. tov. Edmund Lachainer, strokovni učitelj na meščanski šoli v Postojni. Bil je blaga in poštena duša. Naj v miru počiva!
—r— Siidmarka na Kočevskem. Kako nemško brambno društvo Siidmarka dela in koliko naredi za ponemčurjenje Slovencev na Kočevskem, je razvidno iz sledečega: Neki nemški posestnik iz Spodnjega Loga je prosil pri Siidmarki 50 K podpore, da bi mogel plačati obresti. Siidmarka mu je dala podporo v celem zaprošenem znesku. Dalje je dalo centralno vodstvo Siidmarke podružnici v Kočevju na razpolago 2000 K za pokritje nujnih narodnostnih potreb in je obljubilo še nadaljne dotacije. Mimogrede omenjamo subvencijo Siidmarke, ki jo je dala podružnici Kmetijske družbe v Kočevju v znesku 600 kron. Nemški Schulverein je dal v zadnjih štirih tednih nad 600 K podpore za nemške učitelje in za nemške šole na Kočevskem. — Siidmarka je razposlala po občinskem uradu mesta Kočevje na vse kočevske nemške občinske uradne poziv, da poročajo, koliko nemških posestev je v zadnjih desetih letih prešlo v slovenske roke.
Štajerske vesti,
—š— iz šole. Na štirirazredni mešani ljudski šoli. III. plač. razred, v Majš-pergu pri Ptuju je razpisano mesto učiteljice. — Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Venčeslavu pri Slov. Bistrici, II. plač. razred, je razpisano definitivno mesto učitelja. Prošnje do 25. marca. — Na tri-razrednici v Rogaški Slatini. I. plač. razred je razpisano mesto učitelja in učiteljice. Prošnje do 31. marca. — Provizo-rična učiteljica v Trbovljah-Vode, Marija Lipovšek, je imenovana za definitivno učiteljico istotam.
—š— Ravnateljstvo deželne gluho-nemnice v Gradcu razpošilja vsako leto ta čas pozive vsem šolskim vodstvom —• seveda samo v nemškem jeziku — naj naznanijo gluhoneme otroke, ki so to in to leto rojeni, iz dotičnih šolskih okolišev. V pozivih so dnevi preizkušnje za take otroke za Gradec določeni po datumu, dočim se za gornji in spodnji Štajer naznanjajo po časnikih tako čas. kakor tudi kraj vzprejemnih izpitov. To postopanje
je očividno jako nerodno, zakaj šolski voditelji, oziroma prizadete stranke vendar ne morejo od tega časa naprej vsak dan po časnikih iztikati za tem naznanilom, vprašanje je le pa še, ali ima stranka vob-če kak časnik in ali tudi vsi na Štajerskem izhajajoči časniki dotično naznanilo prinesejo. Sicer pa ta deželni, torej za obe narodnosti v deželi določeni zavod nima za nas Slovence prav nobenega pomena, ker je pouk tudi za slovensko deco nemški. To stvar urediti, je dolžnost naših slovenskih deželnih poslancev.
—š— Deželni šolski svet štajerski naznanja, da se bodo letos vršile uradne okrajne učiteljske konference; kakor znano, jih lani ni bilo.
—š— Mal popravek. »Tovarišev« korekeor (naj mi odpusti tujko!) mora biti strašanski jurist (zopet tujka! Prosim, brez zamere!) V Fischerjevem nekrologu (presneta tujka!) sem zapisal, da sem prišel iz zaprtega hrastniškega »grabna«; a on mi popravi tako, da sem prišel iz zaprtega hrastniškega jarka. V Hrastniku je res več zaprtih jarkov, ki smo jih nekdaj kot pristni rudarski paglavci radi obla-zili; toda iz takega jarka jaz nisem prišel, ampak iz ljubega mi zakajenega hrastniškega »giabna« ali recimo, iz hrastniške dolinice, a iz jarka pa ne! Franc Brinar.
—š— Učiteljski krožek je priredilo svetinjsko, runečko in miklavčevsko učiteljstvo v nedeljo, 2. marca, v gostilnici Petovar in Rajh v Jeruzalemu, obenem pa smo obhajali odhodnico tov. Fr. Karbaša, ki nas vrkatkem zapusti. Kot goste smo imeli priliko pozdraviti iskrene prijatelje šole in učiteljstva, gg. St. Simoniča in Iv. Raua, oba iz Ivanjkovec. Posetil nas je tudi naš rojak g. I. Zabavnik, vinarski nadzornik iz Trsta. Svojo odsotnost so opravičili učiteljica ga. A. Trstenjakova, nadučitelj tov. M. Šalamun in šolski ogleda g. L. Petovar, kar smo vzeli z obžalovanjem na znanje. Vrsto govorov je otvoril tov. L. Šijanec^, poudarjajoč, da so taki učiteljski sestanki v sedanjih vele-kritičnih časih, ko smo takorekoč navezani sami nase, velevažni in potrebni, ker nam nudijo priliko, da se v prijateljskem. razgovoru pomenimo o naših težnjah ter neprisiljeno razmotrivamo najrazličnejša stanovska :n druga vprašanja. 1 ov. Fridolin Čoki iz Arrneča je za tem v vznesenih besedah govoril o učiteljski vzajemnosti, v osialeir, pa je vztrajno skrbel za humoristični del tega sestanka pa tudi njegov izvrstni pevski organ smo občudovali; posebno so ugajali »Planinski zvoki«. Lepi so bili tudi dueti ge. A. Šijan-čeve in gdč. Meškove. Preden smo se ' razhajali, se je v imenu nas vseh poslovila z genljivimi besedami gč. GroBmano-va od poslavTjajocega se tov. Karbaša, za kar se je on primerno zahvalil, zatrjujoč, da nas vedno ohrani v dobrem spominu.	—e—
Goriške vesti.
—g— Razpis gospodinjskega natečaja na deželni kmetijski šoli v Gorici. Deželni odbor objavlja: Z aprilom t. 1. se otvori na deželni kmetijski šoli gospodinjski tečaj. Namen tečaja je izobraziti dekleta v lacionalnem in cenem gospodinjstvu. V gospodinjski tečaj, ki traja 5 mesecev, se sprejmejo dekleta z Gori-ško-Gradiščanskega, ki so dopolnila 16. leto starosti in ki pripadajo kmetiškemu stanu. Obiskovanje tečaja je brezplačno za ubožne družine, proti plačilu pa za tiste, ki so v stanu plačati. Za plačnice se določi prehranitnina ?0 kron mesečnih. Deželni odbor si oridržuje, da morebiti dovoli obiskovanje tečaja tudi po polovični prehranitvi. Prosilke morajo predložiti prošnje za sprejem v tečaj potom županstva na deželni odbor do 26. marca 1913. Prošnje naj se opremijo s: 1. krstnim listom, 2. Ijudsko-šolskim izpričevalom, 4. izpričevalom o zdravi telesni konštituciji.
—g— Za ravnatelja v osmem činov-nem razredu je imenovan voditelj ekspoziture za profesijonalni pouk v Gorici prof. Renato Penso.
-g-- Pomanjkanje učiteljstva. V gra-diščanskem šolskem okraju je veliko pomanjkanje ljudsko-šolskega učiteljstva. — V Furlaniji je torej pomanjkanje učiteljstva, medtem ko je na slovenski strani dežele mnogo učiteljskih oseb brez službe.
—g— Nemci v Gorici se potegujejo za to, da se c. kr. drž. nemška gimnazija
preustroji v realno gimnazijo; menda hočejo še nekaj več: reformno gimnazijo, korak višje od realne. Pobirali so v ta namen tudi podpise. Dobiti imamo v Gorici pravzaprav dva gimnazijska zavoda: slovenski in italijanski, nemški bi odpadel. Ali nemški zavod treba rešiti, to hočejo Nemci in vlada. Zato naj bo nemški zavod najmodernejši, Italijani imajo razrede realne gimnazije, zadnji oa smo, kot vselej, Slovenci s humanističnim zavodom. Nemci in vlada dobro računajo v prilog nemškemu učnemu zavodu, ki bi tako preustrojen močno udaril zlasti slov. humanistično gimnazijo. Poklicani naši voditelji naj resno premislijo to stvar in štora potrebne korake, da ne bomo trpeli škode! Čas je zadnji.
—g— Protialkoholno društvo »Sveta vojska« v Tolminu je imelo v, nedeljo, 2. marca, svoi ustanovni občni zbor ob lepi udeležbi. Shoda se je udeležilo tudi vse učiteljstvo. — Ustanavljalo bo novo društvo po vseh vaseh tukajšnjega politiške-ga okraja protialkoholne krajevne skupine, ki bodo imele delokrog nekakih podružnic. Prirejalo bo protialkoholna predavanja in shode ter se posluževalo raznih drugih sredstev pri svojem podrobnem delu.
—g— Drugi dijaški telovadni nastop v Trgovskem domu se je sponesel prav dobro. Proste vaje, orodna telovadba, nastop malih s prostimi vajami s palicami in orodno telovadbo; vrsta izbranih telovadcev na bradlji, proste vaje vaditelj-skega zbora, zaključna skupina, vse je ugajalo, ker je bilo vse dobro izvedeno. Gojenje telovadbe med dijaki je nekaj res potrebnega v mnogem oziru in se je tako iikortninilo, da bo vedno še napredovalo. Čisti dobiček dobijo: Dijaška kuhinja in goriški visokošolci.
—g— Narodna prosveta v Gorici je izposodila v lanskem letu 3191 knjig. V knjižici je zvezkov 1618. Največ se poslužujejo knjižnice dijaki. Da tudi delavski sloji prihajajo po knjige. Ti slednji zlasti naj bi se knjižnice pridno posluževali.
—g— Smrtna kosa. V Lokvi na Krasu je umrl spoštovan mož, veleposestnik Anton Muha. V življenju in gibanju kraškega ljudstva je igral pokojni važno vlogo. Bil je župan v domači občini, deželni poslanec, predsednik kr. šol. sveta, cestnega odbora itd., vedno in povsodi je rajnki deloval za prospeh Krasa. Sedaj je legel k počitku v starosti 75 let. Svojo družino je pokojni vzgojil lepo narodno. Pokojni veljak je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Naj počiva v miru v domači zemlji, preostalim pa naše sožaljej
Tržaške vesti.
*
—t— Pravica javnosti. Ministrstvo za uk in bogočastje je priredilo dvoraz-redni slovenski trgovski šoli v Trstu pravico javnosti za šolska leta 1912-1913, 1913-1914 in 1914-1915.
—t— Koncert naše podružnice »Glasbene Matice« se vrši začetkom meseca aprila. Vzpored koncertu *je skrbno izbran in se vse točke prvikrat javno izvajajo v Trstu. Posebno opozarjamo na veliko in krasno delo slovenskega skladatelja Antona Foersterja »Turki na Sle-vici« za soli. zbore s spremljevanjem orkestra. Naše glasboljubeče občinstvo še danes opozarjamo na ta koncert.
Istrske vesti.
—i— Sv. Lucija — Piran. Na C. M. šoli za Istro je nastavljena upokojena učiteljica iz Goriške. Potrdilo, da še živi, mora pa potrditi tudi župni in županski urad. Prvi pač potrjuje redno. Tudi drugi je sedaj od novembra sem leta 1912. potrjeval to slovensko pobotnico. Sedaj pa se je uprl, češ: »Pirano era italiana, come tale esiste, e rimarra«. In niso učiteljici podpisali pobotnice, ki so jo podpisovali za prošle mesece. Gospodje na municipiu v piranu! Se že še vidimo! Ne bo le za srkomno pobotnico! Izmerili niste svoje okolice in ne prešteli naših ljudi. Pride čas, ko se ustrašite njihovega števila in zlezete v svoj kazino zaradi — svoje nemoči! Mi pa že poiščemo zadoščenja za odklonjeni podpis na s*ovenski pobotnici tudi na minicipiju v Piranu.
—i— Žrtev malomarnosti šolskega zasebnega zavoda. Minuli teden je umrla še ne 14 let stara Viktorija Leonardisova, nadebudna hčerka tov. G. Leonardisa, nadučitelja v Krvavem potoku v Istri. Dekle, zaupano nekemu znanemu zavodu na Notranjskem, je nevarno obolelo, a vodstvo dotičnega zavoda ni obvestilo staršev, ne verjelo bolnemu dekletu in tudi ni pozvalo zdravnika, ki bi ji prav gotovo rešil življenje, staršem pa prihranil neizmerno bol. Ker se o skrbi gojenk v tem zavodu širijo skoraj neverjetne vesti,
je v interesu gojenk in njihovih staršev, da se javno ožigosa kaj takega. Ko zvemo več pozitivnega, pridemo z vso snovjo na dan! Družini Leonardisovi iskreno sožalje!
—i— Polittško društvo za Hrvate in Slovence v Istri o vseučiliškem vprašanju. Odbor tega politiškega društva je v svoji zadnji seji v Pazinu sklenil nastopno resolucijo: Odbor politiškega društva za Hrvate in Slovence v Istri, priznavajoč italijanskemu kakor vsakemu drugemu narodu v Avstriji popolno pravico do vseučilišča v lastnem jeziku, protestuje najodločneje proti temu, da bi se izključno italijanski zavod brez ozira na avtonomno slovensko prebivalstvo ustanovil v Trstu ali kateremkoli mestu avstro-ilirskega Primorja, izraža bratom Slovencem v Trstu popolno solidarnost v tem vprašanju kakor tudi glede njihovih zahtev na šolskem polju v istem mestu, ¡zahteva od merodajnih faktorjev, da že enkrat rešijo po želji Hrvatov in njihovih bratov vprašanje priznavanja naukov, izpitov in diplom na vseučilišču v Zagrebu, poživljajoč istodobno vse jugoslovanske poslance, da nastopijo v parlamentu z naj-ostrejimi sredstvi proti sramotnemu zavlačevanju tega za Jugoslovane življen-skega vprašanja.
—i— Iz hrvaško-slovenskega akade-mičnega društva »Istra«. Društvena seja se vrši o velikonočnih praznikih. Zato prosimo vse društvene odbornike, da iz-vole čim prej javiti društvenemu predsedniku (B. Frančič — Reka p. r.) svojo misel glede kraja in časa, kjer in kdaj naj se vrši ta društvena seja, da se bomo mogli enkrat vsi zbrati. Ker se bodo v tej seji pretresale važne stvari, priporočamo interesentom, da pridejo gotovo. Prosimo nadalje društvene funkcionarje, posebno pa knjižničarja in blagajnika, da izvole do tega roka predložiti društvenemu predsedniku svoja semestralna poročila. Kraj in čas seje se objavita pozneje.
Splošni vestnik.
V c. kr. mornariško akademijo v Reki
se sprejme z začetkom prihodnjega šolskega leta (16. novembra 1913) 55 učencev, med temi 30 brezplačno, 25 pa proti plačilu, v prvi, oziroma drugi letnik. Natančnejši pogoji za sprejem: »Osservato-re« št. 52 z dne 4. t. m.
Slike o krvavi drami v miljonarski hiši na Dunaju, kjer je ustrelil odpuščeni knjigovodja Altmann svoje 3 svake Ber-gerje, priobčil je oni teden »Slovenski Ilu-strcvani Tednik«. Nadalje še priobčuje 19 slik in sicer: Najmlajši avstrijski prestolonaslednik, arnautsko orožje, prva ženska sodnica E. Wilkensonova; kolajne na zmagoslavje balkanskih narodov, zimski šport v Bohinju (3 slike), dolina reke Strume v Macedoniji; dirka letala z avtomobilom; umazano perilo »viteških« Madžarov (2 sliki); novi poveljnik avstrijske monarhije Haus; starodaven kip, ki je vreden tri miljone; lesni semenj na Cetinju; srbski nar. okraski; revolucija v Mehiki; zmrzla ekspedicija pri Spitzber-gih. — Kakor je že iz tega razvidno je vsebina zelo raznovrstna in je »Slovenski Ilustrovani Tednik« zelo zaniimivt Razširjajte ga.
Vabilo
na
občni zbor „Društva si. učiteljic"
ki se vrši
dne 20. marca 1913 v slov. osemrazrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani ob 10. uri dopoldne
z običajnim vzporedom.
Poleg tega je na dnevnem redu predavanje iz gospodinjstva in razgovor o dra-ginjskih dokladah.
Odbor.
Raznoterosti.
X Nemški cesar je zopet eno izgovoril. V svojem nagovoru na agrarne zastopnike cele nemške države je omenil med drugim tudi, da je svojega oskrbnika, s katerim ni bii več zadovoljen, »vun vrgel« (hinaus g'schruissen)! Zaradi te besede so Nemci močno nevoljni, češ, četudi bi kak vladar rad postal popularen, se vendarle naj ne poslužuje, kadar govori kot cesar, prevulgarnih izrazov. Cesar pa je svojega oskrbnika tožil, in je bila 28. februarja 1913 v tej zadevi sod-nijska razprava, v kateri je bil cesar s svojo pritožbo zavrnjen, zaradi česar ostane Sohst še nadaljnih pet let njegov oskrbnik. Cesarjevo gospodarsko oskrb-ništvo je bilo namreč mnenja, da se ni treba držati zaradi menjave posesti prej sklenjenih pogodeb.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V prihodnji številki priobčimo članek o našem vprašanju v državnem zboru, ki nam ga je napisal g. drž. poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Na ta članek opozarjamo že danes.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 593.
Kranjsko.
Na dvorazredni šoli v Ratečah na Gorenjskem se bo stalno namestila služba drugega učitelja s postavnimi prejemki in naturalnlm stanovanjem.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 6. aprila 1913.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 5. marca 1913.
Št. 466.
Na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščen je.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 5. aprila 1913..
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr okrajni šolski svet v Litiji, dne 3. marca 1913
N aš denarni zavod
Geslo: Kar piodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
'«eistrov» -a latinica x omeienim laoistvoni.
Promet do konca februarja K 24.506*62. Uradue ure: Vsak četrtek od '/»Ž.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.

Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
, - trgovina s papirjem - (
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učitelj stvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova al.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidne.


Knjigoveznica
Anton Janežič
nio-u.ToljeLn.ei
norajanslsa -ulica 1/4
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadaječili
SIMMIMMMailM IMMIIB del............................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
I I I I I I I I ITTT
Pravkar izišlo in se dobi pri skladatelju v Središču (Staj.):
Štiri cerkvene pesmi za šolarske sv. maše.
Dvoglasno s spremljevanjem orgel. Uglasbil Ant. Kosi, nad-učitelj.
A. Foerster, p. H. Sattner in E. Adamič, ki so te pesmi v rokopisu pregledali, so se izrazili zlasti o narodnem tonu v katerem so pesmi zložene prav pohvalno.
Cena 1 K, s poštnino 5 v več.
.......I ittt
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tjntnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Anton Krušičj
krojaški mojster in trgovec
•v GroricL
Trža-šlra- ulica, šste"v_ ±3
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan»
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.

"t? 3
-fi
'i
Tovarna šolskih zvezkov
M. Grrubbauerja sinovi
Line ob Donavi
priporoča slav. učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke za ljudske šole. — Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
Solidno delo!	Postrežba točna!	Dober papir!
Zastopstvo za Kranjsko: Jos. Hočevar, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 63.
fiTTTf W¥$WTTa*!H Ti Ti TTfi TTTTTTTTTi Ti TiWTTiWTTTTiWTi Ti dTTTi%
ml / W T^T T T T r T "i i 1 T ' TtTtT i tT T T T 'f1 T -T *f> 'f1 TT TT T | T T^ T TT""!» ^r Y ^p f 'p "p ♦ if ^p /p VTA' ^ ^p ^ \
Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene.
Last in laložoa .¿aveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev"
Tiska .Učiteljska tiskarna" a Ljubljani